Št. 34 (16.379) letoLV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra ’n44 do 1. maja 19C v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri idriji, do 7. maja 19^r pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-•: -»njeni fcviopi. •"»ST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481533382, fax (3481532958 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________ Internet: http/www.primorski.it/ »moil: redakcija@primorski.it 1500 LIP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI « h«Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 2M), legge 66Ž96 - Filiale di Trieste OLICH k S.R.L. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 SREDA, 10. FEBRUARJA 1999 Življenje je res lepo... Sergij Premru Domovina paste, pice in mandoline se že več desetletij uveljavlja po svetu tudi kot sinonim za modo in dizajn. Sedaj so končno na vrsti komiki, kot kažeta najodmevnejši priznanji italijanski kulturi zadnjih let, ki so ju prisodili z lansko Nobelovo nagrado »komiku« Dariu Foju in z včerajšnjo sedemkratno no-mination za oskarje filmu »komika« Roberta Benignija. V vseh primerih, od pice mimo mode do Benigninija, gre za izraze mediteranske ustvarjalnosti, pri kateri se genialnost druži z dezor-ganizacijo, neredom in s kančkom neresnosti: gre za zmes, ki zna biti izredno uspešna, pa tudi prekleto destruktivna, kot zgovorno dokazuje vsakodnevno turobno dogajanje na Polotoku. Življenje je lepo - to je genialen film, ki si ga je lahko zamislil, realiziral in v njem igral edinole veliki toskanski komik, v katerem se združujejo najplemenitejše italijanske vrline: iznajdljivost, nepredvidljivost, dobra volja, navdušenje, ljubezen. Tragedijo nacifaši-stičnega preganjanja Židov je Benigni prikazal skrajno neobičajno, tako da se smejemo in jočemo hkrati pri gledanju domiselnih prizadevanj, da bi njegov sinček v koncentracijskem taborišču ne le fizično preživel, ampak tudi čim manj psihološko trpel. Predvsem ameriška židovska skupnost, ki je svetovna velesila, je v začetku na film reagirala zelo hladno, saj se je delo lotevalo teme, ki je bila vedno tabu. (Kako bi naša skupnost reagirala na pristop do Rižarne ah bazoviških junakov, ki bi bil zunaj kalupov dosedanjih prikazov?) Očitno Pa so se tudi možje s črnim plaščem in klobukom raznežili, saj bi Benigni v nasprotnem Primeru lahko gladko Pozabil na nomination za največjo nagrado v Prestolnici svetovne av-diovizuelne proizvodnje. Sedem imenovanj za °skarja sicer še ne pomeni osvojitve kipca, vendar je izredno priznanje, bi postavlja Benignija v °zek krog italijanskih cineastov, ki so se uveljavi-n v svetu. Mimo nagrad Pn gre Benigniju priznanje vseh, ki smo si film 0gledali, ker nam je znal ^cepiti nepozabno navdušenje, da je - tudi v najhujsih tragedijah -življenje lepo. ______RIM / VLADA JIH BO »PRIDRUŽILA« VOLITVAM EVROPSKEGA PARLAMENTA_ Upravne volitve bodo 13. junija Datum referenduma še neznanka Verjetno se bo tudi deželna vlada Furlanije Julijske krajine odločila za isti datum Prestambrugo s Prodijem, Camerini in Volčič pa ne RIM - Romano Prodi je z ustanovitvijo gibanja Demokratov pod Oljko sprožil manjši politični potres v levi sredini. Senatorja Oljke iz Furlanije-Julijske krajine Fulvio Camerini in Mitja Volčič sta že dala vedeti, da ne bosta sledila bivšemu predsedniku vlade, za Prodijevo gibanje pa se je že odločil goriški poslanec Ljudske stranke Mario Pre-stamburgo, ki je medtem zapustil Ljudsko stranko. Camerini (govori se, da bo pristopil kot neodvisni v skupino levih demokratov) je eden od ustanoviteljev deželne Oljke, ne soglaša pa z najnovejšo Prodijevo odločitvijo. Volčič o tem še ni zavzel javnega stališča. Zvedeli smo vsekakor, da so mu levi demokrati pred dnevi ponudili kandidaturo za evropske volitve in da si je senator vzel čas za razmislek. Na 2.strani RAMBOUILLET / MIROVNA POGAJANJA O KOSOVU Nov opomin obema sprtima stranema RAMBOUILLET - Mirovna pogajanja o Kosovu potekajo počasi, sopredsednika konference v dvorcu Rambouillet v bližini Pariza, britanski zunanji minister Robin Cook in njegov francoski kolega Hubert Vedrine, pa sta opozorila obe strani, da mednarodna javnost pričakuje dokončen dogovor in da ne misli pristati na polovične rešitve. Srbi so včeraj obtožili kosovske Albance, da zavirajo potek pogajanj. Na drugi strani pa je albanski premier Majko opozoril, da bodo vsi Albanci na Balkanu prisiljeni k »samoobrambi, če se bodo pokoli na Kosovu nadaljevali.« Na 9. strani ZDA / IMPEACHMENT Predsednik Clinton bo gotovo ostal v Beli hiši VVASHINGTON - Ameriški senatorji, ki končujejo proces proti predsedniku Billu Clintonu, so se odločili, da bo sklepna razprava potekala za zaprtimi vrati. Pravila procesa namreč predvidevajo, da mora razprava potekati za zaprtimi vrati, spremembo pa lahko člani senata izglasujejo le z dvotretjinsko večino. Senatorji so pobudo o javni razpravi zavrnili s 59 glasovi proti in 41 za. Sicer pa sta imela v ponedeljek obtožba in obramba na razpolago vsaka po tri ure za zaključni poseg. Posega nista spremenila razmerja sil in čeprav bo končna odločitev znana šele v petek, je že zdaj jasno, da bo Clinton še naprej ostal v Beli hiši. Na 9. strani RIM - Upravne vobtve v Italiji bodo 13. junija, drugi krog pa štirinajst dni kasneje, to je 27. junija. Tako je sklenila vlada na včerajšnji seji, pri čemer je seveda upoštevala predvsem dejstvo, da bodo 13. junija evropske volitve in da bo z združitvijo država prihranila del stroškov, poleg tega pa bodo volitve po koncu šolskega leta, kar bo seveda predstavljalo dodaten prihranek. Upravne volitve bodo zadevale 4623 občin, od katerih je 27 glavnih mest, in 67 pokrajin; skupno gre za 31 milijonov volilcev. Vlada pa še ni določila datuma referen duma, ki mora biti med 15. aprilom in 15. junijem. Prvi možni datum je tako 18. april, zadnji pa 13 junij, vendar doslej referendumi niso nikoli soupa-dali z redn im krogom volitev. V istem času, predvidoma ob koncu maja, bodo tudi volitve predsednika republike, ki pa ga voli parlament na skupnem zasedanju. Kar zadeva deželo Furlanijo - Julijsko krajino, še ni znano, ah bo deželna vlada določila isti datum tudi za občinske in pokrajinske volitve v deželi. Dežela ima namreč na tem področju primarne pristojnosti, vendar je verjetno, da bo sledila zgledu države in tako, tudi zaradi prihranka, določila isti datum. To je predsednik deželne vlade Antonione tudi nakazal na svojhem včerajšnjem srečanju s predstavniki zveze občin ANGL Letos spomladi bodo volili župane tudi v šestih slovenskih občinah na Tržaškem in Goriškem (Dolina, Re-pentabor, Zgonik, Doberdob, Sovodnje in števerjan) ter v številnih občinah Beneške Slovenije. OSKARJI / PRESENETLJIV USPEH ITALIJANSKEGA FILMA Benignijev Življenje je lepo prejel kar sedem nominacij LOS ANGELES - Film Roberta Benignija Življenje je lepo je prejel mar sedem nominacij za letošnje oskarje, najbolj prestižne filmske nagrade. Za zlati kipec bo konkuriral v sledečih kategorijah: najboljši film, najboljša režija, najboljši tuji film, najboljša moška glavna vloga in najboljši izvirni scenarij. Največ nominacij je prejel film Zaljubljeni Shakespeare, trinajst, dve manj pa proslavljeni Spielbergov film Reševanje vojaka Ryana. VVeirov Truman show je prejel le tri nominacije. Oskarje bodo podelili 21. marca. Na 8. strani i ■M Violante in Ader danes v Ljubljani LJUBLJANA - Na povabilo predsednika slovenskega Državnega zbora bosta danes v Ljubljani predsednik italijanske poslanske zbornice Luciano Violante in predsednik madžarskega parlamenta Janos Ader. Predsedniki treh parlamentov se bodo pogovorili o vlogi parlamentov v boju proti organiziranemu kriminalu, o vlogi parlamentov v procesu širitve Evropske unije, ob tem pa tudi o globalni vlogi parlamentov pri razvoju tristranskega sodelovanja med država- mL Na 3. strani F ranzutti na Trbižu Tondo pa v Reziji TRBIŽ - Deželni odbornik za šolstvo Franzut-ti se je včeraj na Trbižu spoznaval s poskusnim večjezičnim poukom. Poleg italijanskega jezika se mladi šolarčki učijo še nemškega, slovenskega in furlanskega jezika. Nato je Franzutti obiskal sedež nemškega kultummega društva in si končno ogledal še sedež slovenske Planike. V Reziji pa se je s tamkajšnjimi upravitelji srečal odbornik za gorata Območja Tondo. Rezijanski upravitelji so mu podrobno prikazali situacijo, predvsem pa mu orisali posege, ki bi lahko spodbudili gospodarsko rast doline. Pri Padričah center za pribežnike? TRST - Vse kaže, da so si na prefekturi omislili novo rešitev za center za začasno bivanje nelegalnih priseljencev v pričakovanju izgona iz države. Zadnje dni so si namreč ogledali nekdanje padriško begunsko taborišče. Po mnenju izvedencev bi ga preuredili z manjšim stroškom, predvsem pa bi zagotovili več vamosh kot v primeru vojašnice pri Banih. Sklep še ni padel, vendar morajo določiti v doglednem času, kje naj nastane center, ki ga načrt notranjega ministrstva namešča na območje tržaške pom™. 5.^ Težave z obrtno cono pri Proseku TRST - Formalni zaplet v zvezi z lastništvom zemljišč zna ustvariti hude težave nastajajoči obrtni coni v zgoniški občini v bližini Proseka. Gre za problem, ki so ga pred kratkim postavili odgovorni za zemljiško knjigo v Furlaniji-Julij-ski krajini, potem ko so vsi odgovorni dejavniki (Dežela, komisar za jusarsko imovino, Občina Trst in proseški jusarski odbor) med zapletenim postopkom izdali povoljno mnenje za kupoprodajno pogodbo med občinama Trst in Zgonik. Na 4,strani Gorica: okvirni načrt za letališče GORICA - Na Pokrajini so včeraj predstavili načrt za razvoj mirenskega letališča, ki ga je po naročilu pokrajinske uprave od septembra pripravljala skupina tehnikov. Na 153 hektarjih letališča je poleg pristajalnih stez in drugih naprav za letalske športe predvidena ureditev površin in objektov za športne in rekreacijske dejavnosti, za kampiranje in prosti čas. Ožji pas ob industrijski coni naj bi sprejel tudi delavnice, proizvodnjo ultralahkih letal in druge proizvodne dejavnosti, za katere obstaja interes nekaterih podjetnikov. Na 10. strani DEŽELA FJK / SPREMEMBE POD OLJKO Veliki politični premiki v vrstah leve sredine LD ponudili Volčiču kandidaturo za evropski parlament Camerini kritičen do Prodija - Prestamburgo zapustil LS RIM - Romano Prodi je z ustanovitvijo gibanja Demokratov pod Oljko sprožil manjši politični potres v levi sredini in seveda v njenih parlamentarnih skupinah. Senatorja Oljke iz Furla-nije-Julijske krajine Ful-vio Camerini (levo) in Mitja Volčič (desno) sta že dala vedeti, da ne bosta sledila bivšemu predsedniku vlade, za Prodijevo gibanje pa se je že odločil goriški poslanec Ljudske stranke Mario Prestamburgo (na sredi) , ki je že zapustil Ljudsko stranko. Camerini (govori se, da bo v kratkem pristopil kot neodvisni v skupino Levih demokratov) je eden od ustanoviteljev deželne Oljke, ne soglaša pa z najnovejšo Prodijevo odločitvijo. To je jasno povedal in utemeljil na rimski skupščini gibanja za Oljko, na kateri je izrazil ofetre kritike zlasti na račun levosredinskih županov nekaterih velikih mest, ki bodo kandidira--li na junijskih evropskih volitvah. Med kandidi-dati bosta gotovo Fran-cesco Rutelli (Rim) in Enzo Bianco (Catania), katerima se bo verjetno pridružil tudi Mas simo Cacciari (Benetke). Volčič še ni zavzel javnega stališča o Demokratih pod Oljko. Zvedeli smo vsekakor, da so mu Levi demokrati pred dnevi ponudili kandidaturo na evropskih volitvah in da si je senator vzel C as za razmislek. O morebitni VolCiCevi kandidaturi za Strasbourg je tekla beseda tudi na predsinoCnji seji deželnega vodstva Veltro-nijeve stranke. Prestamburgo je med prvimi poslanci, ki šo je javno odpredelili za Prodija in za Antonia Di Pi-etra. Nekdanji podtajnik na ministrstvu za kmetijstvo ni bil nikoli formalno elan Ljudske stranke, je bil pa elan njene poslanske skupine, ki jo je sedaj uradno zapustil. Prestamburgo od začetka te zakonodajne dobe pozorno spremlja parlamentarno pot zaščitnega zakona za našo manjšino in ni podpisal (omejevalnih) amandmajev Ljudske stranke k zaščitnemu predlogu Domenica Masellija. Te popravke je formalno predložil tridentinski poslanec Tarcisio Andreolli, politično in vsebinsko pa so jih navdihnili t.i. morotejski krogi nekdanje tržaške Krščanske demokracije, začenši z dolgoletnim poslancem Sergio Colo- nijem. Slednji je stopil v stik tudi s Prestambur-gom, ki pa ni pristal na predlagane popravke. V strankah in gibanjih se torej že pripravljajo na evropske volitve, ki bodo IS.junija. Furlani-ja-Julijska krajine spada v severovzhodno volilno okrožje, v katerem so še Veneto, Emilia-Roma-gna in Tridentinska Južna Tirolska. Prodi bo skoraj gotovo nosilec liste svojega novega gibanja, medtem ko se pri levih demokratih govori o vodilnih kandidaturah bivšega notranjega ministra Giorgia Napolitana in nekdanjega bolonjskega Zupana, evropo-slanca Ren za Imbenija. Z Demokrati pod Oljko bo menda kandidiral tudi tržaški poslanec Willer Bordon, ki je danes eden tesnejših sodelavcev Di Pietra. ITALIJA-RUSIJA / Z DOSEGO VRSTE SPORAZUMOV D’Alema sklenil obisk v Moskvi V nasprotju s predvidenim programom pa se ni srečal s predsednikom B. Jelcinom MOSKVA - Italija verjame v zmožnost Rusije, da bo v kratkem prebrodila sedanje gospodarske težave ter polno igrala vlogo velike države, ki ji pritice. Italija je tudi prepričana, da mora priti do okrepitve vsestranskega sodelovanja med Rusijo in Evropsko unijo, poleg tega in predvsem pa Rusijo podpira v njenih prizadevanjih za utrditev demokratičnih inštitucij, ki si jih je pred kratkim priborila. Talo je povedal predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj popoldne skupno z ruskim premieram Jevgenijem Primakovom ob koncu svojega dvodnevnega obiska v ruski prestolnici. Primakov in D’Alema sta povedala, da sta s potekom in rezultati obiska zelo zadovoljna. »Italija je eden izmed najših najpomembnejših partnerjev v Evropi in z njo imamo odlične bilateralne odnbose,« je dejal ruski premier. Na srečanju s Časnikarji sta Primakov in D’Alema posredovala tudi nekaj konkretnih podatkov o doseženih rezultatih. Tako je italijanska petrolejska družba Eni podpisala sporazum z ruskim sorodnim podjetjem Gazprom za izgradnjo plinovoda pri Črnem morju, letalski družbi Jakovjev in Aermacchi sta se dogovorili za izdelavo skupnega vežbalnega letala, italijanski Fiat bo skupno z ruskim Gazom izdeloval nova osebna vozila itd. Za dosego teh rezultatov si je veliko prizadeval italijanski minister za zunanjo trgovino Piero Fassino. V središču rusko-itali-janskih pogovorov je bil tudi ogromni zunanji dolg 140 milijard ameriških dolarjev, ki danes bremeni Rusijo. V glavnem je dolg »pridelala« še Sovjetska zveza (od nje je Rusija podedovala 110 milijard dolarjev dolga). D’Alema je izrazil prepričanje, da bi morali upniki - v prvi vrsti tako imenovani Pariški klub - zasledovati »uravnovešeno« rešitev. Na D’Alemov obisk pa je vrglo rahlo senco dejstvo, da predsednika italijanske vlade v C er a j dopoldne ni sprejel, kot je bilo predvideno, ruski predsednik Boris Jelcin. Premier Primakov je D’Alemi dejal, da je Jelcin »truden« zaradi napornega potovanja na Huseinov pogreb v Jordanijo in da mu vsekakor izroča »osebne pozdrave« iz zdravilišča, v katerem je na okrevanju. Zanimivo pa je, da je Jelcin popoldne prišel v svojo pisarno v Moskvo ter se sestal s svojimi najožjimi sodelavci. D’Alemi prav gotovo ni moglo biti po godu, da so ruski glasniki zatrjevali, da je splošno Jel-cinovio zdravstveno stanje dobro in da bo prav gotovo sprejel nemškega kanclerja, ko bo Cez dva tedna na obisku v Moskvi tudi kot začasni predsednik EU. V zameno pa se je D’Alema včeraj »privatno« sestal skoraj z vsemi-mi protagonisti sedanjega ruskega političnega življenja, pa tudi z nekdanjim voditeljem SZ Mihailom Gorbačovom. Jelcinovo letalo trčilo v D’Alemovo MOSKVA - Ge se predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema med svojim obiskom v Moskvi ni mogel srečati z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, pa se je letalo slednjega »srečalo« z D’Alemovim, točneje, vanje je trčilo. Ta nenevaden incident se je pripetil predsi-noCnjim, ko se je ruski predsednik vračal iz Amana, kamor je šel pospremit na zadnji poti jordanskega kralja Huseina. D’Alema je tedaj zaključeval prvi dan svojega obiska v ruski prestolnici in njegovo letalo je bilo parkirano na moskovskem letališču Vnukovo, ki je med drugim revervirano za »vip-e«. No, in tu se je zgodilo, da je Jelcinov iljušin 96 kmalu po pristanku iz neznanih razlogov trčil v D’Alemov dc-9 ter ga nekoliko poškodoval v repu. Kot so povedali italijanski viri, je se ruska vlada vCeraj oprostila italijanski in dala na razpolago letalo, s katerim se je vrnil v Rim del italijanske delegacije. Sam predsednik italijanske vlade pa se je vrnil domov z manjšim letalom g3 italijanske vlade, ki je po incidentu na vrat na nos priletelo iz Rima. NOVICE Onesposobili tolpo prekupčevalcev orožja VERONA - Agenti letečega oddelka iz Verone so v sodelovanju s kolegi iz Genove, Brescie, Livorna in Perugie onesposobih tolpo prekupčevalcev z orožjem in z mamilom. Skupno je bilo v akciji angažiranih 150 policistov. Sodnik za predhodni postopek iz Verone je podpisal skupno 35 zapornih nalogov . V prekupčevanje pa so bili vpleteni številni Italijani, poleg njih pa Albanci, Maročani, Tunizijsci, Hrvati in Albanci. Tolpo je vodila albanska skupina, ki je imela operativni sedež v Draču, tihotapili pa so predvsem mamilo in orožje. Iz Drača so razpošiljali prepovedano blago s trajekti v Trst ali v Genovo, ali pa s tovornjaki prek vzhodnoevropskih držav v Italijo. Prav albanska skupina naj bi jamčila turški mafiji dovoz turškega heroina v Italijo, hrvaškemu organiziranemu kriminalu pa prevoz orožja v Italijo. Tekmecev se je tolpa znebila z brutalnimi metodami. Umrl časnikar Enzo Forcella RIM - Včeraj je v 77. letu starosti po daljši bolezni umrl v Rimu itafijanska Časnikar Enzo Forcella. Za seboj je imel dolgo in uspešno poklicno pot. Po vojni se je uveljavil kot rimski dopisnik turinske La Stampe, potem pa je bil komentator tednika II Mondo ter dnevnikov II Giomo in La Repubblica. V sedemdesetih letih je začel sodelovati z italijansko radiotelevizijo RAI in v letih 1976-1985 je bil direktor njene tretje radijske mreže. Enzo Forcella se je uveljavil s svojimi etično angažiranimi in hkrati uravnovešenimi političnimi komentarji, pa tudi s svojo jasno časnikarsko govorico. 'J Antifašist Leo Valiani praznuje svoj 90. rojstni dan ______FIRENCE / ZARADI OBILNEGA SNEŽENJA IN LEDA____ Hude težave na nekaterih avtocestah Po dežju in snegu pričakujejo mraz - Šele v ponedeljek sprememba vremenskih razmer RIM - Včeraj je praznoval svoj 90. rojstni dan italijanski časnikar in politik Leo Valiani. Rodil se je namreč 9. februarja 1909 na Reki. Po študiju v osrednji Italiji se izoblikoval v odločnega antifašista. Med drugo svetovno vojno se je udeležil odporniškega gibanja in kot predstavnik Akcijske stranke sodeloval pri rojstvu italijanske republike. Potem se je posvetil časnikarstvu in se uveljavil kot komentator pri milanskem Corriere della sera. Imenovan je bil za dosmrtnega senatorja. Gb življenjskem jubileju je Valiani-ju čestital predsednik vlade Massimo D’Alema. FIRENCE - Za 60 kilometrov avtoceste je potreboval kar šest ur in pol, a ko je prišel do izstopne postaje, mu sploh niso hoteli sprejeti avtocestne karte, češ da je »zapadla«. Zahtevali so celo osebne, podatke, nakar jih je šofer vprašal, če mu želijo povrniti plačilo ali pa mu naložiti globo, ker je vozil prepočasi. Neobičajna do-godovščina se je nekemu šoferju iz Toskane in tudi številnim drugim pripetila včeraj zjutraj na odseku avtoceste med Firencami in Lucco, kjer je obilno snežilo. Zaradi snega in leda so povsem zaprli tudi avtocesto sonca med Firencami in Bologno, in sicer v obe smeri, tako da bi preprečili še hujše težave pri prometu, ki je bil itak skoraj povsem paraliziran, ena od kolon je bila dolga celo 25 km. Ustavljenim avtomobilistom so skušali dostaviti toplo pijačo in hrano, veritiar povsod to ni bilo mogoče, posebno tam, kjer je manjkal odsta- snežilo tudi na odseku od žilo, proti večeru ali jutri vni pas in se sile javnega Firenc do morja, na super- naj bi se na severa vreme reda niso mogle prebiti cesti Firence - Siena, a na izboljšalo, padavine naj bi naprej. Za zaporo pa so se vseh apeninskih prelazih se pomaknile proti jugu, odločili, da bi z avtoceste je bila obvezna zimska kjer izboljšanje pričakujejo lažje odstranili sneg in oprema. šele za petek. Pravijo, da led. Policija je avtomobih- Vremenoslovci napove- se bo precej ohladilo, a taste vsekakor opozarjala, dujejo, da bo nad Italijo tu- ko vreme naj bi se nadalje- naj ne gredo na pot, saj je di danes deževalo in sne- valo do ponedeljka. NA POVABILO PREDSEDNIKA DZ JANEZA PODOBNIKA GORSKA OBMOČJA / ODBORNIK TONDO V REZIJI IN RESIUTTI Violante in Ader danes v Ljubljani Predsedniki treh parlamentov bodo razpravljali o boju proti kriminalu in širitvi EU Rezijani so prikazali odborniku probleme Poudarili so nujnost dopolnitve proizvodnih obratov LJUBLJANA - Na povabilo predsednika slovenskega Državnega zbora Janeza Podobnika se bodo danes v Ljubljani srečali predsedniki parlamentov Slovenije, Italije in Madžarske. Italijijanski parlament bo zastopal predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, madžarski parlament pa njegov predsednik Janos Ader. Po napovedanem programu bo predsednik Janez Podobnik pričakal oba ugledna gosta na letališču Brnik. Prvi bo priletel Janos Adler (ob 9. uri), pol ure pozneje pa je predviden prihod predsednika italijanske poslanske zbornice. Malo po 10. uri bosta italijanski in madžarski gost v državnem zboru, kmalu nato pa se bodo zaceli pogovori. Glavni točki na dnevnem redu sta prispevek parlamentov v boju proti organiziranemu krimninalu, kot druga točka pa vloga parlamentov v procesu širitve Evropske unije. O prvi točki so pred Časom predstavniki parlamentov držav Srednjeevropske pobude že razpravljali v Trstu, današnje srečanje pa bo priložnost za poglobitev sodelovanja med državami, ki so vse v bližini balkanske smodni-šnice z vsemi problemi, ki iz tega izhajajo. Poleg tega se vse tri države soočajo z valom imigracije. Kot tretja točka na dnevnem redu pa je globalna vloga parlamentov v prizadevanjih za pospešitev izgradnje panevropskega prevoznega koridorja štev. 5, ki je v interesau vseh treh držav. REZIJA - V občinah Rezija in Resi-utta je bil predvčerajšnjim na obisku deželni odbornik Renzo Tondo, ki v okviru deželne vlade nosi odgovornost za gorata območja. Na sedežu občinske uprave v Reziji ga je sprejel župan Luigi Paletti (na sliki) z odborniki in to je bila pričakovana priložnost, da se predstavniku deželne vlade prikažejo dejavnosti, problemi in potrebe rezijanske doline. Občina Rezija ima v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju na programu realizacijo več projektov, ki so za krepitev možnosti razvoja doline bistvenega pomena. Tako so Paletti in sodelavci prikazali potrebo, da se dokonča gradnja proizvodne hale, ki je namenjena krajevnim podjetjem in obrtniškim obratom. Prvo fazo del je občina že izpeljala, zaključna dela pa bodo možna le s ponovnim deželnim prispevkom, kar je Tondo vzel na znanje. Prav tako je obljubil zanimanje deželne uprave za manjšo hidroelektriCno centralo, s katero se občinska uprava ukvarja že celih 12 let in se pri tem srečuje z doslej težko premostljivimi birokratskimi ovirami. S tem v zvezi so občinski upravitelji seznanili odbornika z dejstvom, da so bile vložene še nadaljne štiri prošnje za hi-droelektricne koncesije, saj vodnih virov v dolini res ne manjka. Rezijanski občinski upravitelji bi radi s pomočjo Dežele reših še vrsto drugih vprašanj, deželni odbornik in njegovi sodelavci pa so glede tega opozorili na predvideno dodelitev petih milijard lir gorski skupnosti, ki bi morala ta sredstva, izrecno namenjena razvoju goratih predelov, prejeti v prihodnjih mesecih. Prav tolikšna vsota je za gorsko skupnost predvidena po programu Open Leader. Možno je torej realno računati, da bo imela tudi Rezija od omenjenih finančnih postavk nekaj koristi. Odbornik Tondo je, kot rečeno, obiskal tudi občino Resiutta, kjer ga je sprejel župan Bergamini. Zupan je izrazil nekaj pomislekov o režimu parka julijskih predalp, v katerega je vključenega veC kot pol občinskega teritorija. Pomisleki se nanašajo v glavnem na nekatere stroge vinkulacije, ki lahko na območju parka ovirajo že itak skromne možnosti nekaterih proizvodnih dejavnosti. Tondo je s tem v zvezd dejal, da je treba deželni zakon o parkih ponovno pregledati in ga po potrebi izboljšati, (du) KANALSKA DOLINA / OBISK DEŽELNEGA ODBORNIKA FRANZUTTIJA NOVICE Spoznavanje z večjezičnim poučevanjem Obisk v šoli, na sedeže nemškega kulturnega društva in pri slovenski Planiki TRBIŽ - Deželni odbornik za kulturo in šolstvo Franco Franzutti je v ponedeljek obiskal Kanalsko dolino z namenom, da se neposredno seznani s položajem in dejavnostmi tam živečih narodnih skupnosti. Odbornika sta na Občini na Trbižu sprejela župan Franco Baritussio in občinski odbornik za kulturo Renato Carlanto-ni. Zatem je odbornik obiskal osrednji otroški vrtec na Trbižu, kjer so mu delovanje ustanove orisale vodilne pedagoginje Annamarisa Lam- berti, Annamaria Contes-si ter Nadia Campana. Pozornost odbornika je bila namenjena predvsem poizkusnemu večjezičnemu poučevanju, ki se izvaja na ravni predšolskih otrok. Letos namreč poteka drugo šolsko leto, v katerem se predšolski otroci poleg italijanščine učijo tudi nemščine, slovenščine in furlanšCine. Deželni odbornik se je neposredno seznanil z rezultati večjezičnega poučevanja in je pobudnikom izrazil priznanje. Zlasti je vzbudil za- nimanje načrt trbiške občine o mednarodnem natečaju za dijake srednjih šol z naslovom »Trbiž, okno v Evropo«, v katerega se bodo vključile srednje šole iz Beljaka, Jesenic in Trbiža. Odbornik Franzutti je nato skupaj s krajevnimi upravitelji obiskal sedež nemškega kulturnega društva "Kanaltaler kul-turverein". Delovanje društva mu je predstavil predsednik Karl Lagger. Franzutti je napovedal deželni prispevek 100 milijonov lir za tekoCe leto in prav tolikšen v naslednjem letu za ovrednotenje nemške kulture in jezika v Kanalski dolini ter občinah Sauris in Timau. Deželni odbornik je z županom in občinskim odbornikom obiskal tudi slovensko kulturno središče Planika, kjer so mu razvejano delovanje orisali odborniki društva, s predsednikom Rudijem Bartalothom. Franzutti je za razvoj delovanja društva izrazil naklonjenost, pripomnil pa je tudi, da so dosedanje deželne uprave to območje precej zanemarjale, (du) Odložili izvolitev članov CORECO TRST - Deželni svet je včeraj odložil do Četrtka izvo-Utev desetih elanov deželnega nadzornega odbora CORECO. K vprašanju se bodo povrnili v Četrtek, tako da bo še nekaj Časa za dogovarjanja in iskanje kompromisov ob imenih kandidatov. Po odložitvi so sejo deželnega sveta prekinili za nekaj ur zaradi nesklepčnosti. Popoldne pa je deželni svet nadaljeval z debato o takoimenovanem zakonu omnibus. Med dragim je bil sprejet člen 17, ki podaljšuje od 5 na 12 mesecev stalno bivališče v deželi kot pogoj za doklado za materinstvo. Z debato o zakonu boso svetovalci nadaljevali danes. V hrvaškem avtobusu odkrili 88 zavojev cigaret CELOVEC - Avstrijski cariniki so na avstrijsko-slo-venskem mejnem prehodu Karavanški predor na hrvaškem avtobusu, ki je vozil na redni progi Hrvaška - Nemčija, odkrili 88 zavojev cigaret in pištolo. Cigarete in pištolo so zaplenili. O dragih podrobnostih ni poročil. (STA/APA) Gaspari danes v Varšavi _________OBALA / CENTER ZA GLASBENO VZGOJO___________ V Kopni vpisi v srednjo glasbeno šolo Vpisovanje do 26. februarja - Glasbena šola Koper slavi letos petdesetletnico delovanja KOPER - Glasbena šola Koper slavi v letošnjem šolskem letu dvojno slavje: petdesetletnico delovanja in ustanovitev srednje glasbene šole. Sola je bila sicer ustanovljena konec decembra 1948. leta v Portorožu, od leta 1951 pa ima svoj domicil v Kopra. Od leta 1967 je skupno z glasbenima šolama v Izoli in v Piranu združena v Center za glasbeno vzgojo, ki ga obiskuje skupno skoraj tisoč gojencev (560 v Kopru, nekaj Cez 200 v Izoli in prav toliko v Piranu). Sola je pred petimi leti vložila prošnjo za ustanovitev srednje glasbene šole, nekakšnega glasbenega liceja, kot je poudaril ravnatelj šole Borut Logar. Delovanje šole se je takrat razširilo, zanimanje zanjo je naraslo, število učencev tudi, šola je dobila nekaj izvrstnih glasbenih pedagogov z Akademije za glasbo. VeC kot tri četrt glasbenih učiteljev je izhajalo prav iz obalnega Centra, kar jasno priča o kvaliteti pouka in šole. Vse to je podkrepilo zahtevo po nadaljnjem razvoju, ki pa bi bil mogoč le z odprtjem višje šolske stopnje. Ministrstvo za šolstvo in šport je prošnjo vendarle sprejelo, a le pod pogojem, da se v prvi letnik nove srednje šole vpiše najmanj 22 dijakov iste starosti. Ponujena možnost je za Primorsko in predvsem za Obalo zelo vabljiva. Doslej so morali namreč dijaki s Primorske odhajati na sredjo glasbeno šolo v Ljubljano ali v draga oddaljena središča. Sedaj bodo imeli šolo tako rekoč pred pragom. Tudi dijaki iz severnoprimorskega območja bodo imeli ugodnejše pogoje, saj imajo v dijaškem domu -poleg sob - že urejene tudi primerne prostore za vadenje, kar je za študij glasbe obvezno. Pogoji za vpis na srednjo glasbeno šolo so različni, in sicer: dokončana obvezna šola za vse kandidate; za violino, violončelo, kitaro, klavir in harmoniko znanje šestih razredov ustreznega inštrumenta; za trobila, pihala, harfo in kontrabas znanje v obsegu štirih razredov, za orgle pa znanje v obsegu dveh letnikov in znanje klavirja v obsegu šestih letnikov glasbene šole. Na šoli bodo imeli v petek, 12., in v soboto, 13. februarja, informativni dan, rok za sprejemanje prijav za vpis pa zapade v petek, 26. februarja. Kandidati bodo morali, seveda, opraviti sprejemni preizkus, in sicer 20. marca na sedežu Glasbene šole Koper. Gre za dvojni izpit iz nauka o glasbi in iz inštrumenta. Na vprašanje ali bo nova srednja glasbena šola morebiti konkurenčna Glasbeni matici v Trstu, je ravnatelj Logar odgovoril, da sta glas-beno-šolska sistema tako različna, da ni možne nobene primerjave. Učni naCrti so dokaj drugačni, konservatorij je drugače urejen. »Mislim, da o kakšni konkurenčnosti sploh ne moremo govoriti,« je zatrdil ravnatelj. »Dogajalo se je, da so se nekateri naši dijaki vpisovali v Trst na konservatorij in študij tudi dokončali. Naša država pa ga, žal, priznava samo kot srednjo stopnjo, nekakšen licej. Ob nostrifikaciji zato izda dijaku potrdilo o dokončani • glasbeni umetniški gimnaziji in mu ne pripiše usposobljenosti za poučevanje na glasbenih šolah,« je pojasnil Borut Logar. Dvajset let dela videmske univerze VIDEM - Ob prisotnosti ministra za znanstveno raziskovanje Ortensia Zecc-hina je videmska univerza vCeraj proslavila dvajsetletnico delovanja. Zecchino je dejal, da je ta univerza znala poiskati pomembne rešitve v avtonomiji finančnega upravljanja, Čeprav dvajsetletno obdobje delovanja za univerzo ni zelo dolgo. Rojstvo univerze in prehojeno pot je opisal rektor Marzio Strassoldo, ki se je spomnil podpisov, ki so bili zbrani v začetku sedemdesetih let. Ze sam začetek je pričal o vraščenosti univerze s teritorijem, ta vez pa je bila tudi odločilni adut za razvoj. Videmska univerza ima danes 10 fakultet in podružnice v Pordenonu in Gorici. Ljubljana - Delegacija ministrstva za finance pod vodstvom ministra Mitje Gasparija se bo danes udeležila srečanja z finančnimi ministri Poljske, Madžarske, Češke in Estonije v Varšavi. Gre za drago srečanje finančnih ministrov držav, s katerimi je Evropska unija (EU) že pričela pogajanja. Srečanje bo posvečeno predvsem izmenjavi izkušenj pri vključevanju v EU na področju struktumih in finančnih reform. Ministri so se prvič sestah v Času letne skupščine Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada oktobra 1998 v VVashingtonu. (STA9 Skupina poslancev za nova volilna pravila LJUBLJANA - Skupina 44 poslancev s prvopodpisanim Tonetom Anderličem (LDS) je včeraj vodstvu državnega zbora posredovala predlog sklepa, po katerem naj bi državni zbor na bližnjem rednem zasedanju ustavnemu sodišču predlagal obnovo postopka v zvezi z oktobra lani sprejeto odločitvijo tega sodišča o zmagi dvokrožnega večinskega sistema. Po mnenju podpisnikov naj bi bilo z omenjeno odločbo ustavnega sodišča storjenih veC procesnih kršitev. Glede na to, da je ustavno sodišče podobne zahteve za obnovo postopka zoper njegovo odločbo v t.i. koprskem primera zavrnilo z obrazložitvijo, da obnova postopka pred ustavnim sodiščem v zakonu ni predvidena, pa podpisniki menijo, da je bila v tem primera odločba o neustavnosti koprske občine izpodbijana predvsem kot vsebinsko napačna, medtem ko se v pričujočem primera odločba ustavnega sodišča izpodbija zaradi zelo hudih procesnih kršitev. Podpisniki menijo, da je zlasti huda procesna kršitev pri prvi točki omenjene odločbe, v kateri je ustavno sodišče odločalo o ustavnosti zakona o naCinu glasovanja in o ugotavljanju izida glasovanja, ki je bil sprejet zgolj za omenjeni volilni referendum leta 1996 in je že zdavnaj prenehal veljati. Zakon o ustavnem sodišču pa izrecno določa, da je ustavno sodišče pristojno odločati le o ustavnosti še veljavnih zakonov, utemeljujejo podpisniki. (STA) PISMA UREDNIŠTVU sf: Prijetno presenečenje V Primorskem dnevniku je bila v soboto, 30. januarja t. 1. objavljena fotografija »Man-drije pri Sv. Ivanu leta 1951«. Prijetno presenečenje je v tem, da je priletni mandrjer (ali ma-ndrjar), ki ga je Mario Magajna ujel v aparat pri »Cokanju solate« nas nono Jure Mikac, v ozadju pa s »kofo« in »žla-fadurjem« nona Jele (Jelena) Božic Mikac. K Sv. Ivanu sta se preselila s Čičarije v Istri takoj po prvi svetovni vojni in si prav tu z denarjem, ki si ga je Jure prej prigaral onkraj velike luže, kupila hišo in vrt »mandrjo« od domače družine Suban. Izučila sta se vrtnarstva, ki ga doma v taki obliki nista poznala, in od tega živela vse življenje. Tu sta si ustvarila dom in družino in pridno kmetovala ter prenašala navezanost na zemljo tudi na nas. Vrt na fotografiji, ki sicer ni več tak, je še vedno obdelan, čeprav lahko reCemo, da skoraj docela obzidan. Na dnu fotografije se vidijo okna »kasarne«, v kateri so bili tedaj nastanjeni ameriški vojaki. Res je, ko sta prišla, je bil Sv. Ivan še vas »mandrje« so bile tedaj vse ob potokih in višje v hribu od Fedrigovca (danes vrh Ul. Giulia) do Nove ceste za Opčine, Podlonjerja in Lo-njerja, leta 1951 je bilo vrtov še veliko, danes pa so redke obdelane površine praktično že ujete v urbanem okolju. Mariju Magajni, kronistu naše polpretekle zgodovine, arhivu OZE in Primorkemu dnevniku hvala lepa. Willj Mikac SSS o » vertikalizaciji« v Občini Dolina Spoštovani Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole se oglaša v zvezi s predlogom navpične povezave nižje srednje šole S. Gregorčič z dolinskim didaktičnim ravnateljstvom, ki naj bi bil soglasno sprejet na Pokrajinski konferenci za določitev razsežnosti šol v torek, 22. decembra lani. 23. decembra pa smo v Primorskem dnevniku prebrali le poročilo o predlogih, ki so se osnovali na številnih srečanjih in posvetovanjih v okviru šolskega odbora od začetka šolskega leta do zaključnega srečanja v sredo, 16. decembra, ko smo se elani šolskega odbora (prisotni so bili N. Debenjak, za LD, N. Magaj- na za SSk in SSO, I. Gabrovec za SKGZ, D. Zupan za Kolegij ravnateljev, M. Valič za SSS) ob prisotnosti pokrajinskih in občinskih svetovalcev (I. Gabrovec, V. Vremec, P. Močnik in A. Berdon) sestali s elani pokrajinske konference, t.j. s predstavniki občinskih uprav (M. Skerk za občino Devin -Nabrežina. T. Blažina za občino Zgonik, N. Guštin za občino Re-pentabor ter A. Stefančič in E. Kozina za občino Dolina) in Kraške gorske skupnosti (A. Berdon). Na tem srečanju smo prisotni soglasno podprli predlog o ohranitvi samostojnosti ravnteljstev vseh višjih srednjih šol, vseh nižjih srednjih šol in vseh didaktičnih ravnateljstev tržaške pokrajine z izjemo didaktičnega ravnateljstva in ravnateljstva nižje srednje šole I. Cankar pri Sv. Jakobu. Samo za slednji dve ravnateljstvi je z večino glasov prodrl predlog o navpični povezavi. Niti na sejah šolskega odbora, niti na tej zaključni seji ni bilo nikoli govora o navpični povezavi dolinskih šol. Tudi na sejah tehnične komisije, ki je izdelala predloge za pokrajinsko konferenco, ni bilo nikoli govora o vertikalizaciji dolinskih-ravnateljstev. V zapisku seje tehnične komisije za obvezno šolstvo z dne 30. novembra lani beremo, da imajo okoliške občine namen ohraniti status quo tako italijanskih kot slovenskih šol. Tako smo o predlogu navpične povezave navpične povezave dolinskih šol prvič slišali šele v drugi polovici januarja, ko je to vest objavil tržaški dnevnik II Pic-colo ter tega nismo mogli verjeti, dokler nismo prebrali zapisnika seje Pokrajinske konference z dne 22. decembra. V le-tem je zapisano, da so prisotni (torej tudi slovenski predstavniki okoliških občin in Gorske skupnosti?) po poglobljeni razpravi soglasno odobrili obe omenjeni vertikalizaciji. Ge je to res, kar piše v zapisniku, se nam postavlja troje vprašanj: 1) kdo je to predlagal in s katerimi utemeljitvami; 2) kako je mogoče, da ni nihče od prisotnih slovenskih predstavnikov zavzel nasprotnega stališča v zvezi z racio-nalizacjo dolinskega šolskega omrežja; 3) zakaj ni vest o tem predlogu takoj prodrla v slovensko javnost? Nikakor ne moremo doumeti, kako so lahko predlagatelji dolinske ver- tikalizacije obšli vse šolske zborne organe, deželno komisijo za slovenske šole in predstavnike slovenske civilne družbe, ki so elani šolskega odbora. Če je tak enostranski sklep naknadno sprejela dolinska občinska uprava, ki je prevzela odgovornost, ki niso v njeni pristojnosti, saj po sklepu Deželnega odbora št. 3089 z dne 23. oktobra 1998 spada v pristojnost javnih uprav le preverjanje prostorskih zmogljivosti in finančnih sredstev za kvalitetno delovanje šolskih ustanov na pristojnem teritoriju. Preureditev slovenske šolske mreže ob mednarodnih sporazumih in šolskih zakonih ureja tudi Odlok predsednika republike, št. 233/98, ki v 9. odstavku 2. Člena jamči slovenskim šolskim ustanovam samostojnost ne glede na število uporabnikov in že prej omenjeni sklep deželnega odbora, ki osvaja vsebine odloka št. 233 ter doloCa za italijanske šole na mešanem jezikovnem območju nižje parametre od vsedržavnih. Tajništvo SSS - Trst se je na osnovi obstoječe zakonodaje in ob pomanjkanju kriterijev o bodočem finansiranju samostojnih šol odločilo, da v tem prehodnem obdobju zagovarja ohranitev sedanje šolske mreže. Po našem mnenju ni dovolj tehtnih razlogov, da bi se na slepo in prostovoljno podajali v nove situacije, medtem ko italijanski šolski dejavniki krčevito branijo samostojnost svojih ravnateljstev. Čemu bi se sami odpovedali Odloku predsednika republike, saj bodo tudi italijanske šole imele od njega ugodnosti. Kako se bomo jutri sklicevali na obstoječo zakonodajo, Ce se ji danes sami odpovedujemo? Bojimo se, da po sprejetih odlicitvah ne bo poti nazaj. Prepričani pa smo, da bomo lahko v bodoče ob večjem številu informacij in jamstev in ob popolnejši viziji razvoja italijanskega šolskega ustroja lažje in boljše odločali o kakovosti slovenske šolske mreže. Do 28. februarja letos mora Dežela na podlagi pokrajinskih načrtov odobriti deželni načrt o razsežnosti. Se je Cas, da prizadeti zborni organi, deželna komisija in šolski odbor izrazijo svoje mnenje o predlaganih vertikali-zacijah. Za tajništvo SSš Tajnik Melita Valič KRAS / GOSPODARSKA DEJAVNOST Zaplet z novo obrtno cono v zgoniški občini Prizadevanja tržaške in krajevne občinske uprave Formalni zaplet v zvezi z lastništvom zemljišč zna ustvariti težave nastajajoči obrtni coni v zgoniški občini. Gre za problem, ki so ga pred kratkim postavili odgovorni za zemljiško knjigo v Fur-laniji-Julijski krajini, potem ko so vsi pristojni dejavniki (Dežela, komisar za jusarsko imovino, Občina Trst in proseški jusarski odbor) med zapletenim postopkom izdali povoljno mnenje za kupoprodajno pogodbo med občinama Trst in Zgonik. Zadeva je pravno zelo zapletena in sega v čase avstroogrske monarhije, ki je uvedla zemljiško knjigo in jo potem predala novim italijanskim oblastem, ki je niso nikoli prilagodile novim razmeram. Gre za sporni odnos med srenjo in jusom, ki je v marsičem ostal nedorečen, kljub temu, da so se s tem vprašanjem že nekajkrat ukvarjala tudi sodišča. V primeru proseških zemljišč na ozemlju zgoniške občine (pri Rouni, kot področju pravijo domačini) so vsa pristojna telesa priznala, da sodijo v jusarsko imovino in da je torej zanje pristojen neposredno izvoljen proseški jusarski odbor. To piše tudi v sklepu tržaškega občinskega sveta, ki je potrdil kupoprodajno pogodbo med Občino Zgonik, mestno upravo in pro-seškimi jusarji. Slednji so za prodajo zemljišč dobili 525 milijonov lir, zgoniški upravitelji pa so takoj začeli postopek za uresničitev obrtne cone, ki jo vsi ocenjujejo kot veliko pridobitev za krajevno ekonomsko stvarnost. Sedaj je prišlo do zapleta, ki ga tržaški in zgoniški upravitelji skušajo, tudi z usklajenimi akcijami, ugodno ter Cimprej premostiti. Nastalo težavo nam je vCeraj potrdil pristojni tržaški odbornik Uberto Fortuna Drossi, ki opozarja, da ima Dežela FJK kot avtonomna deželna uprava primarno pristojnost na tem področju. Politične odgovornosti, Ce sploh obstajajo, za zamude pri reševanju tega vprašanja je treba torej iskati predvsem na Deželi, ki formalno upravlja zemljiško knjigo in ki bi morala že zdavnaj prilagoditi oziroma posodobiti svoje kartografske zemljevide. Glede tega je odbornik napovedal poseg župana Riccarda Illyja pri pristojnih deželnih oblasteh. Drossi nam je vsekakor dejal, da zaplet absolutno ne prejudicira namembnosti področja (obrtna cona) in tudi ne javnih ter evropskih prispevkov, ki jih je zgoniška uprava že zaprosila za uresničitev tega zelo pomembnega projekta. Center bo na PadriCah? Od Banov do PadriC: tako kaže, da se je premaknilo zanimanje tržaške prefekture za ureditev centra za začasno bivanje nelegalnih priseljencev v pričakovanju izgona iz države. Fukcionarji so si namreč ogledali nekdanje padriško begunsko taborišče in ugotovili, da bi ga uredili z manjšim stroškom kot vojašnico pri Banih, pa tudi zagotavljanje varnosti bi bilo manj problematično. Medtem so tudi pri nas zaceli izvajati koordinirano nadzorstvo proti nelegalnemu priseljevanju s strani policije, karabinjerjev, fi-nancarjev in gozdarske straže. Gre za izvajanje sklepa na deželni ravni in se je že pokazalo, da je sistem učinkovitejši pri odkrivanju nelegalnih pribežnikov od dosedanjega samostojnega patruliranja: vCeraj so zasledili 27 tujcev, ki so nelegalno prečkali mejo. ORNA KRONIKA / DOBAVLJALI SO PREDVSEM »LAHKA« MAMILA Razkrili tolpo razpečevalcev: enajst mladih za rešetkami Sile javnega reda so zasledile tolpo mlajših a dobro organiziranih razpečevalcev mamil, ki doslej še niso imeli opravka s pravico in jih je zato bilo toliko težje zasumiti. Na sled so jim prišli po daljši preiskavi, ki se še ni zaključila: prav vCeraj zjutraj so aretirali še nekaj osumljencev, ni pa izključeno, da bi v prihodnjih dneh prišlo do novih aretacij. Za zapahi je 11 ljudi starih od 19 do 35 let, zaplenili pa so dva kilograma hašiša, pol kilograma marihuane, 80 tablet umetnega mamila ecstasy in manjšo količino kokaina, pa še avtomatsko pištolo kalibra 7, 65 jugoslovanske proizvodnje in skoraj 10 milijonov lir. Zaplenjeni material so predstavili vCeraj dopoldne na tiskovni konferenci, kjer so vsem medijem orisali veC podrobnosti preiskovalne akcije, s katerimi ni bil vnaprej seznanjen tukajšnji italijanski dnevnik. Preiskavo so zaceli že prejšnjo jesen z zasledovanjem nekaterih oseb, za katere je kazalo, da so razpečevale mamila na območju Drevoreda XX. septembra. Se zlasti sumljivo je bilo shajanje v nekem lokalu - od tod tudi operativno ime »Osteria« za vso preiskavo - kjer so se zbirali predvsem starejši ljudje, tako da so mladi občasni gostje izpadli toliko bolj nenavadno in torej sumljivo. Preiskovalci so jih nadzorovali s posebnimi tehnologijami, so povedali vCeraj, kar zelo verjetno pomeni, da so jim prisluškovali na razdaljo, in jih oprezno zasledovali z namenom, da bi odkrili vir mamil. Dognali, so, da so se oskrbljali z mamilom v Emiliji in v Apuliji, v Trstu pa so ga delili med manjše razpečevalce v nekem škedenskem stanovanju. V Času, ko so opazovali tolpo, so ugotovili, da so prodajali mamilo, v glavnem »lahko« marihuano in hašiš, taki razpečevalci, ki ga sami niso uživali, in tudi, da je vse mamilo šlo v prodajo na Tržaškem. V okviru začetne preiskave so odkrili, da se je nelegalni promet zasidral na območju Skednja, kjer so dalj Časa opazovali dogajanje v nekem stanovanju v Ul. Servola: tu je bila nekakšna centrala, kjer so delili večje količine mamila in tu so se zbirali vodilni kadri zločinske organizacije. Prav eden od teh je konec prejšnjega meseca pripeljal iz Brindisija v Trst večjo količino mamila. Preiskovalci, ki jih je vodil namestnik državnega pravdnika Federico Frezza, so nataknili lisice 19-letnemu Lorenzu Quassiju, 22-letnemu Stefanu San-drinu, 24-letnemu Omarju Marvi-chu, 28-letnemu Alessandru Dudi-neju, 35-letnemu Marianu Perta-neju, 20-letnemu Giovanniju Cor-bezzolu, 24-letnemu Fabriziu Sar-du, 21-letnemu Danielu Fratniku, pa še 20-letnemu VValterju Cavallju in 21-letnemu Omarju Othmanu: slednjima so zasegli skoraj 1.750 gramov hašiša, v omenjenem ške- denjskem stanovanju pa so odkrili tudi pištolo, znatne vsote denarja in razne »poklicne pritikline«, kot so tehtnice in druge priprave za odmerjanje doz. Po mnenju preiskovalcev je organizacijo vodil Corbezzolo, ki )e iz Brindisija, od koder je uvažal mamilo, njegov najtesnejši sodelavec pa je bil 28-letni Davide Brombin iz Padove, ki so ga aretirali tako zaradi razpečevanja kot tudi zaradi nedovoljene posesti pištole. Poleg omenjenih sodelavcev, nekatere od katerih so axe^}'. rali šele vCeraj zjutraj, so zasledili tudi več manjših razpečevalcev, ki so jih prijavili sodstvu: vsi so mlajši Tržačani. Sodstvu so spo roCili tudi imena nekaterihj odje malcev. Preiskava še ni zaključena, obračun pa je že zelo pozitiven, saj so onesposobili tolpo navidezno brezhibnih ljudi, ki so razpeceva i na območju, kjer se zbira veli mladih, in to ne da bi sami uživa mamila, kot se dogaja običajno p manjših razpečevalcih, s čemer pokazali svoje zločinske nagibe. TRŽAŠKA OBČINSKA SMETARSKA SLUŽBA / PO RAZISKAVI SWG OBČINA TRST / SKLEP OBČINSKEGA SVETA Javno mnenje podpira sporazum z Acegasom Javnomnenjsko raziskavo dali izvesti zvezni sindikati Ferlugi: nove antene končno na hribu Soglasna odločitev mestne skupščine Nespremenjena lokacija starih oddajnikov Zvezni sindikati CGIL, CISL in UH, so si pred ponedeljkovim podpisom sporazuma s tržaško občinsko upravo o predaji občinske smetarske službe podjetju Acegas dodobra zavarovali hrbet. Znani tržaški agenciji za javnomnenjske raziskave SWG so namreč naročili, naj preveri, kaj krajevna javnost pravzaprav misli o možnosti takšne privatizacije, in izkazalo se je, da ji je večina Tržačanov naklonjena. Izsledke raziskave so predstavili sami sindikati včeraj na tiskovni konferenci. Srečanja s Časnikarji so se udeležili pokrajinski tajniki CGIL Wady Catalano, CISL Paolo Coppa, ULL Luca Visentini, kakor seveda tudi pokrajinski voditelji stanovskih sindikatov Javnih uslužbencev-CGIL Marino Sossi, Občinskih uslužben-cev-CISL Sergio Paoletti in Krajevnih uprav-UIL Salvatore Vindigni. Agencija SWG je izvedla raziskavo 29. in 30. januarja letos, in sicer po telefonu na reprezentančnem vzorcu 500 tržaških občank in občanov starih veC kot 18 let. Raziskava je najprej ugotovila, da je po mnenju večine anketirancev smetarska služba najucinkovitejsa izmed služb, ki danes spadajo pod tržaško občinsko upravo. Prepričljiva večina, in sicer 64, 7-odstotna, je izrazila tudi prepričanje, da se je smetarska služba izboljšala, odkar jo je tržaška obcisnka uprava pred nekaj leti začasno oziroma poskusno dala v zakup zasebnikom. Na ključno vprašanje: »Menite, da bi se moral proces privatizacije nadaljevati ah se na tej točki ustaviti?« pa je 57,7-odstotka vprašancev odgovorilo, da se mora nadaljevati, 27 odstotkov, da se mora ustaviti, 14,6-od-stotka pa jih ni odgovorilo. V vprašalniku sta sledili dve vprašanji, ki sta to problematiko poglobili. Najprej so anketirance vprašali, ah od nadaljnje privatizacije občinske smetarske službe pričakujejo njeno izboljšanje ali poslabšanje. Večina, in sicer 63,1-odstotna, je odgovorila, da izboljšanje, le 16,5-odstotka, da poslabšanje, medtem ko je 1, 9-od-stotka Tržačanov odgovorilo, da se ne bi nic ne spremenilo, ostalih 18,5-od-stotka pa ni znalo odgovoriti. Poleg tega so anketirance vprašali, za kakšno vrsto privatizacije se zavzemajo. Večina, in sicer 42, 3-odstotka, jih je izrazila preferenco za takšno privatizacijo, pri kateri bi javni sektor ohranil večinski nadzor, 33, 9 odstotka anketirancev je bil mnenja, da bi javni sektor moral ohraniti delni nadzor. Le 14,1-odstotka vprašanih se je izrekla za to, da bi smetarsko službo popolnoma in v vsakem oziru zaupali zasebnikom." Na osnovi navedenih odgovorov torej jasno izhaja, da je večina Tržačanov za to, naj občinsko smetarsko službo prevzame delniška družba Acegas, ki paC deluje zasebniško, čeprav je javna last (kontrolira jo, kot znano, tržaška občina). Pokrajinski voditelji CGIL, CISL in UIL se torej s ponedeljkovim podpisom sporazuma o predaji smetarski službi Acegasu nikakor niso šli tveganih iger, vsaj kar se tiCe reakcije krajevna javnosti. Prav zaradi tega jih osporavanje avtonomnih sindikatov ni veliko zmotilo. Sicer pa so na včerajšnji tiskovni konferenci tudi poudarili, da se je za podpis sporazuma tudi in predvsem izrekla 90-osdstot-na večina udeležencev ponedeljkove sindikalne skupščine smetarjev. Ob koncu naj dodamo še zanimivost. Agencija SWG je v svoji raziskavi (najbrž za primerjavo) povprašala anketirance, ali se strinjajo tudi z odločnejšo privatizacijo italijanskega šolstva. V tem primeru jih je bilo delno ali popolnoma za 30, 1-odstotka, delno ah popolnoma proti pa kar 62, 7 odstotka. UPRAVNO SODISČE / V PETEK Občina Trst in slovenščina: priziv Primoža Sancina Pojutrišnjem bo na upravnem sodišču v Trstu razprava za prekinitev učinkovitosti ukrepa Občine Trst, ki je Primožu Sancinu zavrnila prevod zapisnika globe v slovenski jezik. Ukrep Občine se sklicuje na odredbo tržaškega župana Illyja z 22. januarja 1996, ki urejuje rabo slovenskega jezika v odnosu z občinsko upravo. Predvideno je, da korespondenco, ki se ne nanaša na upravni postopek, po prevodu dostavijo preko prevajalskega urada pristojnemu uradu, ki na prošnjo odgovori le v italijanskem jeziku. Korespondenco, ki se nanaša na upravni postopek, pa je treba vrniti pošiljatelju s prošnjo, da jo predloži v italijanskem jeziku. Zupanov odlok naj bi bil protizakonit glede na notranje ukrepe v korist slovenske manjšine, ki jih je predvideval Posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu, ki je po najnovejši razsodbi Ustavnega sodišča (št. 15/96) postal sestavni del notranje državne pravne ureditve. V svojem prizivu se Sancin preko svojega odvetnika Renza FrandoliCa sklicuje na upravno prakso tržaške občine, ki je odgovor na korespondenco desetletja opremljala z ustreznim slovenskim prevodom. Petkova razprava- je predhodnega znaCaja, kar pomeni, da bo govor o predlogu za začasno prekinitev učinkovitosti županove odredbe, dokler sodniki ne sprejmejo dokončnega stališča, možno pa je tudi, da razpravo odložijo in na prihodnji obravnavi preidejo kar k dokončni razsoji v meritornem smislu. Potrjena kazen zaradi prekupčevanja z mamili Tržaško prizivno sodišče je 23-letnega albanskega državljana Dashamira Karaja iz Drača obsodilo na dve leti zapora, poleg tega mu je prisodilo še deset milijonov lir globe. Dejansko so sodniki potrdili kazen, na katero je bil oktobra lani obsojen na prvostopenjski obravnavi, ko so ga spoznali za krivega prekupčevanja z mamili (pri njem so našli 1, 2 kilograma marihuane in 57, 4 grama hašiša). Poleg tega so prizivni sodniki sklenili, da ga je treba izgnati iz Italije. Karaja so karabinjerji iz Lignana aretirali 9. junija lani, v okviru obsežne akcije zatiranja kriminala: tedaj so agenti obkolili in zatem preiskali neko poslopje, v katerem je bil svojCas penzion, vendar je bil tedaj zaprt zaradi obnove. Kljub temu se je vanj vselilo precej pribežnikov iz raznih držav. V sobi, kjer je bil Karaj, so poleg mamila odkrili in zaplenili 3 milijone in 400 tisoč lir, verjetno je šlo za zaslužek od Prodanega mamila. Tudi avtonomni sindikati za dogovor K sporazumu o prehodu smetarske službe pod Acegas so pristopih tudi avtonomni sindikati Ci-sal-Fiadel, Ugl-Fnel in Csa, potem ko so dogovor že v ponedeljek podpisali konfederalni sindikati Cgil, Cisl in Uil. Sporazum tako nosi še podpise Fabia Goruppija (Fnel-Ugl), Francesca Di Stasia (Fiadel-Cisal), Geia in Malteseja (pokrajinski Cisal) ter Gianfranca Macorattija (Csa, Coordinamento Sindacati Autonomi). Ob teh novih pristopih je podžupan Damiani izrazil zadovoljstvo, Ceš da dodatno potrjujejo, da je na tem področju občinska uprava opravila pomembno delo. Obenem je izrazil upanje, da bodo sporazum podpisali še nekateri sindikati, ki ga zaenkrat še zavračajo. Tržaški občinski svet je predsinoCnjim soglasno ratificiral sklep, po katerem bodo antene pri Ferlugih odslej naprej namestili na zemljišče na vrh hriba za vasjo. Sklep žal velja le za nove oddajnike, medtem ko bodo »stari« do nadaljnega ostali na sedanji lokaciji. Svetovalci so s tem potrdili usmeritev novega občinskega regulacijskega načrta. Sklep o Ferlugih so sprejeli brez razprave, saj je zadevo svojCas že.primerno poglobila pristojna svetovalska komisija. Občina je zemljišče za nove antene kupila od države, ki je področje izkoriščala za vojaške namene. Za to je potrosila 30 milijonov lir. Na komaj kupljeno zemljišče bodo, kot smo izvedeli, premestili le eno anteno, ki so jo postavili pred kratkim, ostali oddajniki pa bodo ostali na dosedanjih lokacijah. Sklep občinskega sveta bo najbrž le delno zadovoljil Ferlugovce, ki se že vrsto let borijo za nove lokacije televizijskih in radijskih oddajnikov. O tem vprašanju je bilo v preteklosti že nickoliko polemik in tudi protestov domačinov, ki so enkrat zaradi tega tudi bojkotirali volitve, da ne govorimo o neštetih posegih pri upravnih, političnih in zdravstvenih oblasteh. V KNJIŽNICI PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Srečanje z Alenko Rebula Tuta Priložnost za predstavitev njene knjige »Globine, ki so nas rodile« v—4 L Prejšnji petek, 5. februarja se je na srečanju z Alenko Rebula Tuta v knjižnici Finko Tomažič in tovariši zbralo lepo število pozornih poslušalcev. Seveda še vedno daleC premajhno z ozirom na vse šolnike, ki na Opčinah poučujejo ali so tam doma. Bila je priložnost, kot je ob začetku dejala avtorica knjige »Globine, ki so nas rodile«, za izmenjavo dragocenih izkušenj in za dosego novih spoznanj. Ugotovila je namreč, da so poslušalci zelo različni tako po letih, po poklicu, po preteklosti in po tem, kaj jih ta hip tare. In tako je bil na večeru bolj kot o knjigi govor o st- vareh, na katere knjiga opozarja. Zato se je psihologinja omejila na nekatera bistvena vprašanja, n. pr. zakaj tako težko vzgajamo, zakaj ko otroka vzgajamo, ugotavljamo na vsakem koraku, da dostikrat problem ni otrok, ampak, da smo mi odrasli tisti velik problem. Dalje, zakaj odrasli v današnjem Času bežimo iz težav, ki jih postavljajo otroci, bežimo od odgovornosti itd. To je le nekaj vprašanj, ki jih je Alenka Rebula obdelala, tudi v luCi izkušenj, ki jih je sama doživela in ki so jo globoko pretresle in nanjo vplivale. Skratka, vsebinsko bogat veCer, kakršnih si polsušalci še želijo. NOVICE Snega le za vzorec Danes dež in burja Nov val slabega vremena, ki je zajel nekatera območja Italije, je namreč do vCeraj znova prizanesel našim krajem. Predvčerajšnjim popoldne nam je narava tudi postregla z dokaj neobičajnim pojavom: sonce in dež nista nic izjemnega, bolj poredkoma pa se dogaja, da Čudovito sije sonce, polovico neba pa pokrivajo gosti oblaki, iz katerih so se vsule snežinke, ki pa so se ob dotiku tal zakoj raztopile. Tudi vCeraj zjutraj je snežilo, vendar je veselje otrok kaj malo trajalo, snega je itak bilo le za vzo-rek, a še tisto malo je pobral dež. Pod veCer je še vedno deževalo, na bolj izpostavljenih krajih, kot na primer na Pesku, so se zaceh bati nadaljnjega padca temperature in poledice. Napovedi pravijo, da bo zjutraj še deževalo, vendar bo istočasno začela pihati močna burja in se bo ohladilo. O bodočnosti Rojana Na sedežu Levih demokratov v Ul. S. Spiridione 7 (HI. nadstropje) bo danes ob 18.30 javno srečanje na temo »Nova podoba Rojana: bodoči trg«. Posegel bo Giorgio De Rosa, načelnik svetovalske skupine Oljke v občinskem svetu. Prisotna bo tudi načrtovalka, arhitektinja Rosella Gerbini. Za pobudo se je zavzela sekcija H. okraja (Rojan, Greta, Barkovlje ter Kolonja-Skorklja). O priseljencih in pribežnikih danes po TV Koper V okviru oddaje »Meridiani« (drevi od 21. do 22. ure po koprski TV) bodo načeli vprašanje priseljencev in pribežnikov v Italiji in v naši dežeh. Oddajo vodi Maurizio Bekar, sodelovah pa bodo predsednik združenja Anolf za FJK Lucio Gregoretti, odbornik za socialno službo Občine Trst Gianni Pecol Cominotto, pokrajinski odbornik za družbena vprašanja Enrico Sbrigha, sodelavec Cir (italijanski svet za begunce) Riad Nsirat. Predvidena je tudi telefonska povezava z načelnikom urada na ministrstvu za socialno solidarnost Guidom Bolaffijem. Na Občini Trst predstavitev » okenca podjetja Trst « Ob prisotnosti tržaškega župana Riccarda Illyja in poverjenega upravitelja Insiela Seigia Brischija bodo danes ob 12. uri v dvorani občinskega sveta predstavih »enotno okence podjetja Trst«. Gre za prvi informatski rezultat, ki je sad sodelovanja med Insielom ter »območjem gospodarskega razvoja Občine« in je izrecno namenjen poenostavitvi postopkov za pridobitev dovoljenj za gospodarske dejavnosti, v skladu z novimi državnimi dolocih ter nalogami, ki so bile poverjene občinam. V nedeljo morda težave z avtobusi Konzorcialno podjetje za prevoze ACT obvešča, da bo v nedeljo, 14. februarja, morebiti prišlo do težav pri mestnih prevozih. Za nedeljo so namreč sindikati oklicali 8-umo stavko, šoferji pa bodo roke prekrižah od 16. do 24. ure. Pobuda združenja Brez meja Združenje »Senza confini - Brez meja«, ki se zavzema za enakopravno in solidarno trgovanje med severom in jugom, bo drevi ob 20.30 v Bottega del Mondo v Ul. Toirebianca 29/b priredilo srečanje s Sephalijem Royem, podpredsednikom indijske zadruge »Indiana skvis«. Zadruga sodi v okvir omenjenega trgovanja ter v 25 vaseh iz zvezne indijske države Bengala zaposluje 850 žensk, ki proizvajajo tekstil iz svile in bombaža. PSI / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE Podelitev nagrad natečaja »Mladike« Poleg literarnega natečaja tudi priznanja Mladi oder V ponedeljek, 8. februarja, je bila v Peterlinovi dvorani v Trstu vsakoletna tradicionalna proslava praznika slovenske kulture, ki jo je priredilo Društvo slovenskih izobražencev. Po uvodnem pozdravu predsednika DSI Sergija Pahorja in glasbeni točki, za katero je poskrbel mladi pianist Stefano Artesi iz razreda prof. Mojce Siškovič s šole Glasbene matice, je bil na sporedu slavnostni govor, ki ga je letos podal predsednik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu dr. Rafko Dolhar. Glavna misel njegovega govora je bila ta, da se s kulturo ne more ukvarjati le peščica navdušencev, ampak, da mora ta biti stvar vseh. Vsi namreč, tako ustvarjalci in izvajalci kakot tudi uživalci (gledalci in poslušalci oz. bralci), moramo vsak dan skozi celo leto skrbeti za našo kulturo. Dr. Dolhar je med drugim tudi podčrtal neprecenljivo vlogo, ki jo je imel France Prešeren za dvig slovenske kulture: s tem, je dejal govornik, ni opravil samo kulturnega, ampak tudi politično in revolucionarno dejanje. Tradicija je, da na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku podelijo nagrade literarnega natečaja Mladike in priznanja Mladi oder. Kot je prisotnim povedal urednik Mladike Marij Maver, je ocenjevalna komisija tokratnega, že 27. literarnega natečaja pregledala 98 prispevkov (61 pesniških in 37 proznih), ki so prišli iz vseh pokrajin Slovenije in zamejstva. Prvo nagrado za prozo je prejel Andrej Arko iz Ljubljane za novelo Obnova, drugo Irma Marinčič Osvrald iz Toronta (Kanada) za novelo Kaj pa razprodaja iz garaže?, tretjo pa Mateja Gomboc iz Nove Gorice za novelo Angel varuh. Prvo nagrado za poezijo je prejel ciklus pesmi Silve Bajc iz Postojne, drugo ciklus pesmi Mesečna mandola Marice Škorjanc iz Ljubljane, tretjo pa ciklus pesmi Mojce Suklje iz Ljubljane. Člani Radijskega odra so tudi podali odlomke iz nagrajenih del. Livij Valencie pa je v imenu prirediteljev razglasil dobitnike priznanj natečaja Mladi oder 1998. To je bila že 24. izdaja tega nagrajevanja, ki ga prirejata kulturni organizaciji Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice z namenom, da se utrjuje ljubezen do slovenske besede in gledališkega igranja. Nagrade se podeljujejo skupinam, ki spadajo v tri sklope: prave amaterske gledališke skupine, dramske oz. gledališke skupine, ki delujejo v okviru društev in mladinske skupine oz. skupine, ki delujejo v okviru šol. Letos je nagrade Mladi oder prejelo petnajst skupin, od katerih sedem s Tržaškega (Amater- ski oder Jaka Stoka s Proseka in Kontovela, gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba, gledališka skupina iz Mackolj, igralska družina Tamara Petaros z Opčin, Nižja srednja šola Ivan Cankar -oddelek v Rojanu, Nižja srednja šola Fran Levstik s Proseka in igralska skupina poklicnega zavoda Jožef Stefan) in osem z Goriškega (dramska skupina Prosvetnega društva Standrež, dramski skupini Prosvetnega društva Frančišek Borgia Sedej iz Steverjana, Oder 90 in Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice, skupina Prosvetnega društva Ru-pa-Peč, skupina PD Sabotin iz Stmavra in osnovna šola iz Standreža). (iž) PRIPRAVE NA VEČDNEVNO »VESELJAČENJE « Boljunec ponuja pustovanje pod šotorom Priprave na tradicionalna pustna rajanja vodi domače kulturno društvo Fr. Prešerna Pred dvema letoma so mladi odborniki kulturnega društva France Prešeren ponovno obudili staro tradicijo pustnih plesov in tako dali možnost primerno zabavo in razvedrilo ob pustnem Času kar v domačem kraju. Pobudo je podprlo tudi lepo število vaščanov, ki je organizatorjem priskočilo na pomoč. Pustovanje je želo velik uspeh in tako bo letos potekalo že tretjič. Priprave so v teku že nekaj tednov, v soboto zjutraj pa so pripeljali velik šotor, ki so ga v teku dneva vaški fantje in možje postavili ob gledališču France Prešeren (na sliki - foto KROMA). VeC kot 500 kvadratnih metrov prostora so že okrasili s pisanimi trakovi in panoji ter raznobarvnimi lučmi, ki bodo s posebnimi efekti dale lesk pustni zabavi. Letošnja novost je ta, da šotor ni iz nepremočljivega platna, temveč ima nepremične stene. Ogrevani prostor bo tako še bolj udoben in prijeten za vse obiskovalce. Pustovanje bo poteka- lo od Četrtka do torka, tako da bodo prišli na svoj raCun prav vsi, bodisi mladi kot manj mladi pustni navdušenci. Prvi večer bo igral ansambel Juke box, ki se bo predstavil z bogatim programom revivalov in sedanjih uspešnic; v petek pa bo veliki pustno-piv-ski žur z ansamblom Status Symbol, ki bo igral tudi v nedeljo. V soboto in torek se bo zabava odvijala celo noč. Igrali bo- sta skupini Happy Day in California.- Obe sta dobro znani bodisi po kakovostnem izvajanju kot tudi po širokem repertoarju, ki obsega na-rodno-zabavno in lahko glasbo. Pristno vaško pustovanje pa bo v ponedeljek, ko se bodo zlasti manj mladi zavrteli ob poskočnicah Veselih godcev. Otroško pustno rajanje v nedeljo popoldan bo letos posebno pestro. Igral bo ansambel Status Symbol, člani vaške dramske skupine pa bodo poskrbeli za animacijo. Organizatorji, ob pomoči velikega števila vaščanov, upajo, da bo vse potekalo v najlepšem redu in da bodo obiskovalci s ponudbo zadovoljni. Zagotovoljeni so zabava in dobro založeni kioski, zato se toplo priporočajo za polnoštevilni obisk. gral KLIC K SOLIDARNOSTI Spomin na Matejo Ljuba Mateja! Minilo je eno leto... Minila so poletna potovanja brez tebe, minili so rojstni dnevi brez tebe, minilo je novo leto in vsi naši feštini... vedno brez tebe. In zopet je potrkal na vrata februar. Za naša mlada življenja se je v tem Času marsikaj spremenilo. Ko pa bi za trenutek pokukala v ta naš nori svet, bi spoznala, da v resnici problemi ne minejo. Se vedno so neredi na Kosovu, v Albaniji, Chiapasu, Zairu, Angoli, Braziliji, Iraku...še in še bi lahko naštevali. Mnogo ljudi beži pred temi grozotami in išCe pomoči pri nas, v zahodnem svetu. Kolikokrat pogrešamo tvoje mnenje v naših diskusijah v zvezi s temi problemi, ki so bili tudi tebi pri srcu. Strinjala bi se z nami; da poleg praznih besed potrebujejo ti ljudje predvsem solidarnost in konkretno pomoC, kar si sama večkrat podčrtovala. Prav zato, da ne bi za tabo ostajale le besede in misli, smo se odločili za sodelovanje v akciji v pomoč palestinskim otrokom. To akcijo bi gotovo tudi ti podprla, saj so ti bili prav arabski svet in otroci izredno blizu. Pot v to smer pa nam je bila olajšana; v Italiji in tudi v Trstu že deluje organizacija Salaam - Ragaz-zi DelVOlivo, ki koordinira pomoC palestinskim sirotišnicam in otrokom. Salaam sodeluje s sirotišnico Jeel Al-Amal iz Jeruzalema. Akcija predvideva, da skupina ljudi posredno posvoji določeno število otrok, izbranih glede na revščino družine. Verjetno bi se ti razveselila nad sliko štirinajstletnega Iyada Baranmena, kateremu mi finančno pomagamo iz stiske. Sedemdeset odstotkov poslane vsote gre sirotišnici, v kateri živi in obiskuje srednjo šolo, ostalo pa gre na njegov bančni račun, iz katerega bo lahko Črpal po odhodu iz sirotišnice. S tem mu omogočamo vsaj eno možnost izbire in bodočnosti... kar je bilo tebi prekruto in prezgodaj odvzeto. Z ljubeznijo, prijatelji P.S. Kogarkoli zanima sodelovati v akciji Salaam - Ragazzi DelTOlivo, se lahko obme na sedež na ulici Torre-bianca 29/B (tel. 040/3729847) ali direktno na glavnega koordinatorja Giorgia Sterna - tel. 040/54688. ŠOLSTVO / OBISK USTVARJALCEV Likovna delavnica na trebenski šoli Ob letošnjem Dnevu slovenske kulture so si na celodnevni osnovni šoli Pinka Tomažiča v Trebčah domislili izvirno praznovanje: na šolo so povabili štiri ilustratorje in z njimi pripravili likovno delavnico. Učiteljice so v telovadnici predstavile uCencem ustvarjalce Magdo TavCar, Živo Gruden, Dejano HoCevar in Petra Furlana, zatem so se ilustratorji in šolarji porazdelili po skupinah. Vsaka je izdelala svoj likovni izdelek, seveda pod mentorstvom gostov. Magda TavCar je »vodila« skupino najmlajših, prvošolcev, ki so se jim ob tej priložnosti -v duhu didaktičnega sodelovanja - pridružili še malčki zadnjega letnika domačega otroškega vrtca. Umetnica je mladim predstavila tehniko »trganja«, ki so jo otroci takoj osvojili. Z rokami so natrgali na desetine kosov barvanega papirja in jih nato z lepilom zložili v »trganko«, na kateri so prišli do izraza morski ježki, ribe in druge živalice. Učenci drugega razreda so bili v svojem elementu. Pod vodstvom ilustratorke Žive Pahor so zaceli risati in barvati pošasti in strahove, ki so jim bili - proti vsakemu pričakovanju - zelo všeč. Nastala je tako najbolj pošastna in najbolj strašanska skupinska slika, kar jih je doslej ugledal mali trebenski šolski svet. Skupina, ki jo je vodila Dejana HoCevar, se je lotila zelo aktualnega dela. Hočevarjeva riše kostume za gledališča: otroci so izkoristili njeno prisotnost za risanje pustnih kostumov. Pri tem so morali najprej osvojiti štiri zlata pravila kostumografov: tehniko skici- ranja, barvanje, sliko prednjega dela in sliko zadnjega dela kostuma. Mnogi so dobili navdih za pustni kostum in morda se bo kateri od teh tudi predstavil na petkovem modnem de-fileju v Prosvetnem domu na Opčinah. Petra Furlana učenci dobro poznajo: Ce ne osebno, pa vsaj po njegovih junakih BrenCu in RonCu, ki živita na straneh Galeba. Ustvarjalec je uCence zadnjega razreda povabil, naj si izmislijo dva junaka, ter naj ju - vsak zase - narišejo-Nastale so tako risbe, ki so jih ob koncu likovne delavnice razstavili skupaj z izdelki drugih učencev v telovadnici-Tam so bile na ogled staršem, ki jih je v šolske prostore privabilo P°' deljevanje spričeval, a so si ob mnenjih ogledali se najbolj sveže stvaritve svojih otrok. Skupina 85 Občina Trst Zveza slovenskih Trst OdborniStvo za kulturo kulturnih društev Jutri, 11. februarja, ob 18. uri v avditoriju Muzeja Revoltella, UL Diaz 27 bo predstavitev knjige France Prešeren Poesie - Pesmi z novimi italijanskimi prevodi Giorgia Depangherja O pesniku in knjigi bosta spregovorila Marija Pirjevec in Marko Kravos Interpretacija pesmi NlKLA PANIZON in VLADIMIR JURC Sodeloval bo TR2ASKI OKTET ( Vljudno vabljeni! J ITAKA 1 |r Slovenija 1 6.10 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.00 14.20 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.45 22.40 23.40 0.40 1.55 Nan.: Ocean Girl, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Mac Gyver Film: The Babe - La leg-genda (biog., ZDA ’91, i. J. Goodman, Kelly McGillis) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: V osmih pod streho Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! (vodi Tamara Dona) Nan.: Beverly Hills (i. J. Priestley, J. Garth) Variete za najmlajše in risanke Risanke Nogomet: Milan - Dinamo Kiev Odprti studio Glasb, oddaja: Sarabanda Film: La morte ti fa bella - Death Becomes Her (kom., ZDA ’92, r. R. Ze-meckis, i. M. Streep, Bruce VVillis, G. Hawn) Variete: Barracuda (vodi Daniele Luttazzi) Nan,: Renegade Odprti studio, šport Film: Passi furtivi in una notte boia - Zelmaide TELE 4 8.00 8.55 9.00 9.30 12.05 13.00 J3.10 13.20 15.35 16.30 17.00 18.00 18.10 19.00 19.15 19.30 20.05 21.50 22.00 22.40 22.55 23.25 0.130 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Sprehodi v naravo, 9.55 nad. Dobri duh iz Avstralije (5. del)* 10.20 dok. National Geographic, 11.10 TV konferenca Nan.: Učitelj (Francija, 15. ep.) Poročila, vreme, šport Napovedniki Tedenski izbor : Obzorja duha, 13.50 Ljudje in zemlja, 14.40 dok. Mark Chagall Pomp Mozaik Kviz: Male sive celice Obzornik, vreme, šport Službeni vhod Dobrodošli doma Risanka Dnevnik, vreme, šport Film: Sangajska triada (Kitajska, 1995, r. Zhang Yi-mou. i. Gong Li, Li Bao-tian) Sejemsko ogledalo Odmevi, vreme, kultura Šport, marketing Osmi dan Koncert Simfonikov RT v Slovenija: Koncert za violončelo in orkester, h-mol, op. 104 (A. Dvorak) Službeni vhod B 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Film: 11 mistero del falco KM Nad.: Innamorarsi || Aktualna oddaja Osebnosti in mnenja Konjske dirke Zoom Gorica 11 supplemento ■TO Zoom Gorica KB Nan.: Get Smart BBS Film: Primi amori TV PRIMORKA (•) MONTECARLO 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- nik, 12.30,20.10 Šport Nan.: Ellery Queen Film: Primavera di sole (dram., ZDA ’48) Hjs Variete: Tappeto volante Aktualno: Giocamondo Film: Frankenstein (srh., ZDA 90, i. Raul Juha) 2E3 Nogomet: VB-Francija 15.45 Videostrani Videospot dneva Glasba: Pop rock svet Partizanska saniteta Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo V mojem košku... Videostrani Dnevnik, vreme Iz tiska, Misel dneva Pravljice po telefonu Zdravje in mi Nad.: Sosedje (124. del) Za piko več Dnevnik TV Primorka It Slovenija 2 9.00 10.30 11.20 14.40 15.10 16.30 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.35 Vremenska panorama Matineja Nadaljevanka: Gospa svetovalka (Fr., zadnji del) Euronevvs T,V prodaja Film: Veter (ZDA) SP v biatlonu: 20 km, moški Po Sloveniji Nanizanka: Angel, varuh moj - Iz teme (ZDA, i. Roma Dawney, Della Reese, John Dye, 15. epizoda) TV igrica: Kolo sreče Videoring: Videospoti s Tino Košarka: Imos Ježica - Fa-mila (EL, ženske) Film: Antonieta (Fr,-Meh. 1983, r. Carlos Sau-ra, i. Isabelle Adjani, Hanna Schygulla, Carlos Bracho) 6€ Koper 15.00 15.15 15.55 16.45 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 Euronevvs Otroška oddaja: Gugalnica Dokumentarec Globus Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku Primorska kronika Tv dnevnik, šport Otroška odd.: Gugalnica Sredozemlje Dok.: Reke življenja Aktualno: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Košarka: Pivovarna Laško - Cholet (pokal Sa-porta Laško) Vsedanes - TV dnevnik, vreme Radio Trst A 8.00, 10,CX),14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, VlT|es Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knji-9a: Podobe iz sanj (I. Cankar, prip. M. Sar-dob); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 KZ Iskra; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15,00 Rock party; 18'30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 M in glasba: violončelist V. Legiša, pianistka Kontrotaite; 18.00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Lahka glasba; 18.45 Vera In naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ^•30, 15,10, 17.10 Poročila v slovenščini; ^■30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; lp-30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22'30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-J°čila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-rčnjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled Fska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni oledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; . '00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10,33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16,00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18,00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21,05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd,:22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10,40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21,30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. Webra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Prešernovi nagrajenci; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18,10-19.00 Glasbena mavrica: Za Valentinovo; 21.04-22.00 Večerna; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18,00*2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primrski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786380, fa.\ 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG r „ . SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO XV, RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA 6 66 666 ' X \ C A VREMENSKA SLIKA Nad severnim Jadranom je ciklon. S severovzhodnimi vetrovi doteka nižjih zračnih plasteh hladne zrak, v višjih zračnih plasteh pa doteka z jugozahodnimi vetrovi toplejši in vlažen zrak. 1020 1010 y 1020 _ 663^ 6 0SL? STOCKHOLM -Th, c HELSINKI -22/-1® -19Z-7 626) -10/-6 6 KOBENHAVt? - C MOSKVA -16/-8 0 (66) > VARŠAVA -8/-1 (66 0 o KIJEV (66 <6 LIZBONA 10/15 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. AMSTERDAM -6/3 BERLIN -12 —LONDONo o dekli« /z -2/3 __ —-—v.—' oBRUSEU ii PARIZ -2/2 A 0,2 XV |SDU,NAJ 7/3 X ŽENEVA .1/0 LJUBLJANA -3H 0 MILANO - A BEOGRAD -3/3 / 0 0/5 v O 0 A 6 C yuT •/- OSOFIJA 0/6 0 X^ a x-X.,yh. č, ^ - X 1020 a ____________________________________________________________________________________________________________. . • • 1010 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.23. Dolžina dneva 10.08. C LUNINE MENE £6 Luna vzide ob 2.25 in zatone ob 12.17. PLIMOVANJE Danes: ob 4.41 najvišje 23 cm, ob 12.55 najnižje -29 cm, ob 20.12 najvišje 8 cm, ob 23.52 najnižje 2 cm. Jutri: ob 5.55 najvišje 27 cm, ob 13.26 najnižje -38 cm, ob 20.21 najvišje 16 cm. a/ MORJE Morje razgibano, temperatura morja 7,9 stopinj C. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli vremensko pogojene težave, v glavnem se bodo le-te kazale kot slabo počutje, razdražljivost, nemir, potrtost in utrujenost. Popoldne bodo težave manj izrazite in manj pogoste. TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m -2 2000 m.. -12 1000 m -7 2500 m -13 1500 m -10 2864 m.. -14 DANES TRBIŽ CELOVEC o -S/-2 1111 O ' KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ GRADEC -2/-5 O S. GRADEC -5/-2 M. SOBOTA O -5/-2 3/4 O pP ‘-r* KRANJ OVIDEM ( 3/4 ~kN. GORICA 3/4 V/ GORICA o X O W POSTOJNA o An CELJE °-4/-l N. MESTO -4/-1 O Oblačno bo s padavinami. Po nižinah bo snežilo. Popoldne bodo padavine oslabele. Zjutraj bo začel pihati severozahodnik, na Primorskem pa močna burja. SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo s sneženjem, le ob Jadranu bo deževalo. Zjutraj bo začel pihati severovzhodni veter, ob severnem Jadranu pa močna burja. JUTRI GRADEC -7/-3 TRBIŽ M. SOBOTA O -7H <5 ČEDAD— 2/4 O OVIDEM 2/4 CELOVEC O -10/-5 O -,0'-7 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -6/-4 O KRANJ ir5 ? MARIBOR o -6/-3 GRADEC -9/-5 <6 CELJE O -5/-2 UJ c>» GORICA UMAG A UUUBUANA ^N. GORICA 2/4 VV .5/.3 _ O ^ Z^V N. MESTO O POSTOJNA C----6 o o -5/"2 ^ srN Kočevje s^x°/ x o .^RNOMEU -3/-5 ZAGREB ■61-4 _ Zp TRST 3/5 PORTOROŽ /6^ 6 3/5 REK <6 # V četrtek in petek bo na Primorskem delno jano, pihala bo burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. V četrtek bo predvsem v vzhodnih krajih občasno še rahlo snežilo. Mrzlo bo, najvišje temperature bodo le na Primorskem malo nad 0 stopinj. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Svetovni judovski kongres podprl novi nemški predlog o odškodninah WASHENGTON - Nemčija je v ponedeljek v Washingtonu predstavila predlog sporazuma za rešitev vprašanja prisilnih delavcev v Nemčiji v času nacizma. Predlog so podprli judovski predstavniki, odstranil pa naj bi tudi ovire za napovedano združitev bank Deutsche Bank in American Bankers Trust. Nemški minister za posebna vprašanja Bodo Hombach se je v Wa-shingtonu pogovarjal z vodstvom Svetovnega judovskega kongresa, predstavnikom izraelske vlade, predstavniki preživelih holokavsta in nekaterimi odvetniki ljudi, ki zaradi prisilnega dela v času nacizma zahtevajo odškodnine od nemških podjetij in bank. Predstavniki Svetovnega judovskega kongresa so po srečanju sporočili, da bo Nemčija prve odškodnine začela izplačevati 1. septembra letos ob 60. obletnici začetka druge svetovne vojne, osnutek sporazuma pa so pozdravili. Iz neimenovanih virov se je izvedelo, da naj bi zaradi pospešitve zadeve ločili vprašanje izplačil odškodnin nemških bank in podjetij. Generalni sekretar Svetovnega judovskega kongresa Israel Singer se je v ponedeljek sestal s predsednikom uprave Deutsche Bank Rolfom Breuerjem. Po pogovoru je dejal, da v primeru »nadaljevanja sedanjega poteka«, ni razloga za nasprotovanje načrtovani združitvi Deutsche Bank z American Bankers Trustom. Finančni inšpektor mesta New York Alan Hevesi je namreč Svetovni judovski kongres prosil za odločilno stališče o združitvi bank, vredni 10,1 milijarde dolarjev, s čemer bi nastala največja bančna ustanova na svetu. (STA) Elton John noče na pot brez svojih ljubljenčkov LONDON - Pop zvezdnik Elton John se zaradi številnih potovanj v tujino ne želi odpovedati svojim hišnim ljubljenčkom, zato je britanskemu premierju Tonyju Blairu napisal pismo, v katerem ga prosi, naj nekoliko omili britanska določila o karanteni, ki so zelo stroga. »Vedno, kadar moram svojega psa zapreti v zavetišče za živali, sem na robu obupa,« je v pismu potožil zvezdnik. Britanska pravila o karanteni, ki določajo, da morajo živali ob vstopu v državo zaradi bojazni pred steklino v šestmesečno karanteno, so namreč po mnenju Eltona Johna nepotrebna in nepravična. Britanski pevec ima v svojih domovanjih v Londonu, VVindsorju, na jugu Francije ter v ZDA celo vrsto različnih hišnih živali. Ko se bodo dovolj okrepile, bodo sovice spet svobodne SAN FRANCISCO - Komaj izvaljene male sovice mirno počivajo v dlaneh paznika v živalskem vrtu v San Franciscu. Sovja jaca so našli v nekem zapuščenem gnezdu v blišini Bay Mea-dowsa. V živalskem vrtu bodo sovice ostale toliko časa, da bodo sposobne za samostojno življenje v naravi. Filmska mula je vlogo odigrala preveč dobro LOS ANGELES - Producenti nekega filma tožijo dreserko živali, saj naj bi bila mula, ki jo je priskrbela za film, celo preveč prepričljiva. Ustvarjalci filma z naslovom Morgan1 s Ferry, ki šele prihaja v kinematografe, od Alicie Rudd iz Wil-mingtona v Severni Karolini in njenega podjetja Rudd Dogs Inc. zahtevajo 111.111 dolarjev odškodnine. Najeta mula po trditvah filmarjev ni želela sesti na zadnje noge, bila "pa naj bi tudi povsem neukrotljiva. Šival naj bi ogrožala tako igralce kot tudi snemalno ekipo, je povedala odvetnica ustvarjalcev filma Allison Hart. (STA) Zima letos na Poljskem zahtevala že 190 žrtev VARŠAVA - Na Poljskem je od začetka zime zaradi podhladitve umrlo že 190 ljudi. Včeraj so znova našli tri osebe, ki so umrle zaradi mraza, je danes sporočila poljska policija. Večina tistih, ki so v letošnji zimi umrli na Poljskem, so bili vinjeni in brezdomci. (STA) Nenavadni semafor povzročil zmedo med londonskimi vozniki LONDON - Kaj pa zdaj, so se morda spraševali vozniki na nekem križišču v vzhodnem Londonu, ko so se nenadoma znašli pred nenavadnim semaforjem, na katerem so istočasno gorele številne rdeče, rumene in zelene luči. Panika je bila povsem odveč, saj ni slo za kak nov poskus urejanja londonskega prometa, temveč za umetniško stvaritev 46-letnega anglo-francoskega kiparja Pierrea Vivanta. Njegov »kip« je sestavljen iz 75 posebnih semaforjev, s^skulpturo pa je Vi' vant sodeloval na umetnostnem natečaju v Dockiandu v Londonu-Kako je žirija ocenila njegovo stvaritev, ni znano...