Neodvisni Singapore pojde v nevtralnost
Malezija Je potisnila Singapore, kjer imajo Kitajci
veliko večino, iz federacije in ta napoveduje sedaj pomiritev z Indonezijo in Kitajsko.
SINGAPORE. — Pretekli ponedeljek se je Singapore proglasil za neodvisno državo, ko je vlada malezijske federacije izjavila, da je to edina pot k njegovi notranji pomiritvi in k izboljšanju odnosov med zvezno vlado in njim. Tako je vsaj objavil singapurski javnosti predsednik tamkajšnje vlade Lee Kuan Yew, ko je proglasil neodvisnost države.
“Gibraltar Azije”
Singapore leži na malem o-točku na skrajnem jugu polotoka Malake. Angleži so tam še v preteklem stoletju zgradili eno svojih najmočnejših pomorskih oporišč. Večkrat so ga imenovali “Gibraltar Azije” in upali, da bodo od tam lahko nadzirali Indijski ocean, Južno Kitajsko morje in ves prostor tja do Avstralije. S Hong Kongom, močnim pomorskim oporiščem ob kitajski obali, in z Darwinom na skrajnem severozahodnem robu Avstralije je Singapore tvoril trdnjavski trikot za varstvo Indije in vse britanske posesti v jugovzhodni Aziji, pa delno tudi Avstralije in celo Nove Zelandije. Zadnja svetovna vojna je pokazala, da ta trdnjavski trikot ni v moderni vojni več to, kar je bil nekdaj.
Vojaški pomen padel
Čeprav je Singapore izgubil dober del svojega vojaškega pomena, je pa ostal še vedno' eno najvažnejših pristanišč in trgovskih središč v vsej južni Aziji. Od 1.2 milijona prebivalcev je blizu tri četrtine Kitajcev. Prav zato se ga je Malaja branila in pristala na njegovo vključitev v Malezijsko federacijo šele, ko sta se za to izjavila Saravak in Sabah na Borneu, kjer so Malajci v močni večini in bi bilo število Kitajcev v Singapurju s tem odtehtano. To ravnovesje med Kitajci in Malajci je Malajce vznemirjalo vse, odkar je bila federacija septembra 1963 ustanovljena. V samem Singaporju je prišlo med Kitajci in Malajci do ostrih trenj in izgredov. Poskusi pomiritve so vedno znova spodleteli in tako so se v Kuala Lum-Purju odločili za ločitev od Sin-gaporja, kar naj bi celi federaciji dalo močnejšo malajsko večino. (
Malezija oslabljena v boju z Indonezijo
Predsednik malezijske vlade Abdul Rahman se brez dvoma Zaveda, da pomeni izločitev Singaporja na zunaj oslabitev federacije, ki je v nevarnem boju z Indonezijo. V tem boju i° podpira Velika Britanija z o-koli 50,000 vojaki, ladjevjem in letalstvom, ki ima svoje glavno 0Porišče v Singaporju.
Rahman je dejal, da sta se °be strani v dogovoru o ločitvi Singaporja iz federacije obveza-lt> da ne bosta sklepali nobenih sPorazumov in zvez, ki bi utegnili škodovati “neodvisnosti in 0brambi” druge. Ko je predsednik Singaporja Lee Kuan Yew Rjavil, da bo skušal vzpostaviti diplomatske in redne trgovske ^Inose z Indonezijo in rdečo Kitajsko, je Rahman takoj protestiral, da je to v nasprotju z
dogovorom. ;	,, i; ;_j
Indija pošilja čele v Kašmir proti Pakistanu
NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada je na izredni seji pod predsedstvom Šastrija sklenila okrepiti vojaške sile v Kašmirju, zaradi katerega se prepira s Pakistanom že vse od dosege njune neodvisnosti. Indija trdi, da pripravlja Pakistan vojaško zasedbo Kašmirja. V dokaz za to navaja prihajanje pakistanskih agentov v del Kašmirja, ki je pod indijsko oblastjo, spopade ob meji in ustanovitev radijske postaje “Glas Kašmirja”, ki naj bi bila nekje na pakistanskem ozemlju.
Indija je o tem obvestila komisijo Združenih narodov, ki nadzira premirje v Kašmirju.
Sedanja zaostritev spora je prišle nepričakovano, ker sta se komaj pred nekaj tedni Indija in Pakistan sporazumela o končanju spora za mejo med zahodnim Pakistanom in Indijo, kjer je prišlo spomladi do obsežnejših spopadov med pakistanskimi in indijskimi četami.
-----o------
Racioniranje hrane v velikih mestih Indije
NEW DELHI, Ind. — Zaradi vednih težav pri preskrbi prebivalstva velikih mest s hrano je indijska vlada koncem preteklega tedna uvedla racioniranje hrane v osmih velikih mestih, ki imajo preko milijon prebivalcev. Vsak ima sedaj pravico le do 12 unč pšenice ali riža na dan.
Če bo prišlo do težav tudi v manjših mestih, bodo racioniranje raztegnili tudi na nje. Predsednik vlade Šastri je tako o-mejeno racioniranje predložil že lani, pa ga je večina držav, članic federacije, zavrnila.
Danes zjutraj ob pol sedmih je kazal toplomer v Clevelandu 48 F, kar je najnižja temperatura za ta dan, kar jih mesto pomni. Večinoma jasno in sončno. Najvišja temperatura 72.
Johnson je pokvaril s pomočjo Eisenhower ja republikancem račune
Bivši republikanski predsednik ZDA odločno podpira politiko Johnsona v Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Da je Johnson prebrisan politik, dokazuje vedno znova, akorav-no nam dokazi niso potrebni. Tako je letošnje poletje napravil zmedo v vrstah republikanskih voditeljev s pomočjo samega bivšega republikanskega predsedn ika Eisenhower ja! Johnson je zmeraj gledal, da je v dobrih osebnih odnosih do generala. Stiki med njima so pogosti, toda zaupni. Ob neki priliki je Johnson povabil Eisenhower j a na večerjo in ga še posebej počastil s tem, da mu je predlagal, naj kar general sam odredi, kdo naj še pride na do-tično večerjo. Eisenhower je res nabral vrsto odličnih republikancev. Pravijo, da še nikoli ni bilo na večerji, prirejeni po demokratskem predsedniku, zbranih toliko republikanskih zvezd.
Kot se spodobi, je Johnson naslovil na svojega gosta par dobro premišljenih poklonov. Eisenhower je v svojem odgovoru povdaril, da se on in Johnson sicer ne strinjata v mnogih vprašanjih domače politike, toda v zunanji politiki pa stoji (namreč Eisenhower) na stališču, da zunanjo politiko naše dežele vodi le predsednik in nihče drugi, in da on odobrava Johnsonovo politiko v Vietnamu.
To je bil ravno odgovor, ki ga je Johnson želel. S tem Eisenhower j evim odgovorom je Johnson zamašil usta vsem tistim republikanskim , politikom, ki bi radi Johnsonovo zunanjo politiko porabili za napade na demokratsko stranko. Naj republikanski kongresniki, kot je Ford, še tako rogovilijo proti Johnsonu, Johnson jim lahko zmeraj ponudi za odgovor Ei-senhowerjevo izjavo.
Johnson se ni ustavil samo pri Eisenhowerju. Vabi v svojo družbo, tudi druge odlične republikance kot na primer De-weyja, ki je bil dvakrat republikanski kandidat za predsednika.
Voiivni bs| v Zahodni iemcfji se je zašel
BONN, Nem. — Nemške parlamentarne volitve bodo 19. septembra. Voiivni boj se bo uradno začel šele 21. avgusta, v resnici sta pa prve strele že napravila kancler dr. Erhard za krščansko demokracijo in berlinski župan Brandt za socijaliste. Dr. Erhard je v svojem prvem volivnem govoru v Dortmundu obravnaval v glavnem nemške notranje zadeve, pri čemur seveda ni pozabil, da pove svojim pristašem, da socijalisti nimajo ne zmožnosti in ne prakse, kako je treba deželo upravljati. Govoril je tudi dr. Adenauer, ki je svojim prijateljem povedal, da so mu socijalisti pri njegovem režimu samo nagajali in da niso v debatah nikoli prišli s konstruktivnimi p r e d 1 o gi na dan.
Župan Brandt je na berlinskem radiju obljubil, da bo takoj začel razgovore z Moskvo o zedinjenju nemškega naroda, samo zmagati mora preje. Da za krščanske demokrate ni imel dobre besede, se razume.
Nemški narod je sedaj na počitnicah, zato prvi streli niso dosti odmevali v nemški politični javnosti. Zanimivo je le to, da vsi sodijo, da se bosta obe stranki odrezali enako dobro pri volitvah in da bo samo majhen odstotek odločal, v čigavih rokah bo prihodnja nemška vlada.
-------o------
Anglija dobi ministra za modernizacijo
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Wilson bo' še pred koncem leta ustanovil posebno ministrstvo, katerega naloga bo skrbeti za reorganizacijo industrije, za tehnični napredek in za povečavanje izvoza. Za prvega “m/nistra za modernizacijo” naj bi bil imenovan Roy Jenkins, sedanji minister za letalstvo.
-------o------
— Okoli 11 milijonov avtomobilov v deželi je starih preko 10 let.
Nesreča za republikance je tudi v tem, da proti Eisenhowerju ne upajo godrnjati. Saj je general trenutno edini politični kapital, ki ga ima republikanska stranka v naši politični javnosti.
CLEVELAND, O. — Če bi kdo rabil že nov dokaz, kako visoko se je dvignilo blagostanje evropskih narodov po zadnji svetovni vojni, naj gre letos v Evropo, ne na počitnice, ampak gledat, kako Evropa uživa to zlato letno dobo.
Poseben je razlog, zakaj so ravno letošnje poletje v Evropi počitnice tako v modi. Evropa je imela dobrih pet deževnih mesecev, ki niso samo bili razlog za poplave Donave in njenih pritokov, ampak so spravili s tira tudi gospodarsko življenje in seveda premaknili počitnice na drugi del poletja, t. j. avgust.
Evropa je zmeraj rada odhajala na počitnice šele v avgustu. Letos se je pa slučajno začelo zanesljivo lepo vreme šele v tem mesecu, zato je vsakdo čakal na ta čas, da gre na počitnice. Prve dni avgusta je nastal na cestah tak promet, da ga niso zmogle. Velika ovira so postale tudi vse prepogoste carinske meje, ki so spravile turiste v nepričakovane zadrege. Na znanem prelazu Brenner se je prve
Evropa odšla
dni avgusta dogajalo, da so z avstrijske strani stale pred carinsko mejo po 10 milj dolge kolone avtomobilov. Avstrijski cariniki in obmejne straže so mejo kar odprle in nikogar ter ničesar kontrolirale. Na italijanski strani je kontrola tudi omagala: cariniki so zapisovali številke avtomobilov, obmejni stražniki pa od daleč gledali na potne liste, ki so ostali kar v rokah potnikov. Podobna ozka grla, toda ne tako huda, so bila na švicarskih in francoskih prelazih. Letos se je prvič pokazalo, kaka strašna prometna o-vira so postale Alpe. Avstrija ima na primer samo dva prometna prehoda preko njih:	v
Trbižu in na Brennerju, kar je očitno premalo.
Ceste so odpovedale v južni Evropi. V Italiji so se mnoge med njimi kar same po sebi spremenile v enosmerne prometne žile. Kdor se je hotel peljati s svojim avtom v nasprotni smeri, je kmalu obupal. Podobne stvari so se dogajale tudi v Španiji. Španija ima letos posebno srečo. Veliko evropskih
na počitnice
letoviščarjev je mislilo, da bo v Španiji našlo miren kotiček, pa so se vsi zmotili. Tujski promet je v Španiji tako močan, da ga ne obvladajo ne hoteli ne ceste ne kopališča ne letovišča.
Zato sta srednja in severna Evropa postali prazni. Ko je general De Gaulle odšel po zadnji ministrski seji na počitnice, je šlo za njim 80:% vseh ministrov, vladanje je pa prepuščeno podpredsed. vlade Joxu, ki obenem gospodari še v ostalih od ministrov zapuščenih ministrstvih. Iz Rima je pobegnilo vse, kar premore počitnice. Koncem tedna se vse rimske ceste do morja spremenijo v e-nosmerne, v ponedeljek pa v o-bratno smer.
Zapuščenim mestom delajo družbo samo še tuji turisti, posebno iz Amerike. Pa še ti so spremenili svoje navade. Se jih hitro prime “potovalna mrzlica”. Nikjer ne zdržijo dalj časa. Varuhi pariških muzejev so ugotovili, da se turisti ne zadržujejo v muzejih povprečno niti dve uri, Prometni policaj na Monte Pincio, ki j e naj lepša
RDEČI DRŽE V KLEŠČAH VLADNE REŠEVALNE ČETE
V notranjem višavju osrednjega dela Južnega Vietnama ob glavni cesti št. 19 je prišlo do obsežnih in krvavih bojev med vladno kolono, ki skuša prodreti do postojanke vladnih čet v Due Co, in rdečimi enotami, ki so kolono obdale od vseh strani in jo skušajo uničiti. Ameriški padalci se zbirajo v Pleiku za slučaj skrajne sile, da gredo vladni koloni na pomoč.
SAIGON, J. Viet. — Vojaški opazovalci skrbno zasledujejo potek bojev okoli taborišča posebnih sil v Due Co ob cesti št. 19 kaih 5 milj od meje Kambodže, ki ga rdeči oblegajo že preko dva meseca. Koncem tedna so helikopterji prepeljali v taborišče par sto vladnih padalcev, ki naj bi pomagali razbiti rdeči obroč okoli postojanke in to ospo-sobili za nadaljni odpor. Letališče v bližini taborišča, kjer so helikopterji pustili padalce, je pod ognjem rdečih topov in strojnic, zato so se vodniki vladnih čet odločili poslati do taborišča posebno oklopno kolono. Ta naj bi po cesti št. 19 prodrla do taborišča, tega oskrbela z vsem potrebnim, nato pa se s padalci vred vrnila proti Pleiku. kjer je večje oporišče vladnih čet in veliko ameriško letalsko oporišče. Rdeči so reševalno kolono v ponedeljek dobili v klešče kakih 6 milj od taborišča Due Co in ji prizadeli hude izgube. Včeraj je bilo na obeh krajih nekako zatišje, danes pa pričakujejo nove boje. Kolona bo skušala prodreti dalje do taborišča.
VLADNA KOLONA PREBILA RDEČI OBROČ PRI DUC CO SAIGON, J. Viet. — Vladna kolona, močna okoli tisoč mož, je danes po treh in pol dneh hudih bojev prodrla po cesti št. 19 do taborišča posebnih sil Due Co.
V vladni koloni so vietnamski marini, ranger ji, oklopne in inženirske enote, ker je cesta na več krajih prekopana in mostovi na njej podrti. Inženirske čete morajo cesto najprej popraviti, predno more kolona dalje. Rdeči so dobili vladno kolono, ki šteje okoli tisoč mož, v klešče. Ob-soljeno imajo od vseh strani in so jo v ponedeljek skušali presekati na dvoje, kar pa se jim ni posrečilo. Vladne čete so se zakopale na obeh straneh ceste in se včeraj urejale za poskus preboja iz rdečega obroča v smeri proti taborišču Due Co. Poročila trdijo, da so rdeči odlično oboroženi in da so to verjetno deli 325 redne severnoviet-namske divizije, ki je po vesteh iz vladnih krogov nekje na tem področju.
Oddelki padalcev v taborišču Due Co so dobili nalog, naj uda-
razgledna točka v Rimu, je pa ugotovil, da se tam ustavljajo turisti povprečno le dobre četrt ure. Mudi se seveda tistim, ki imajo avtomobile.
Počitnice so postale za tega ali onega tudi prava nadlega. Vzemimo na primer nemške politike. V septembi’U bodo v Nemčiji parlamentarne volitve. Tudi nemški volivec ne spada v politično zavedno narodno plast, ni nikoli preveč navdušen za volitve. Kako naj ga politiki pridobijo sredi poletne vročine in globokih počitnic še za poli* tiko? To je skusil tudi nemški kancler dr. Erhard. Na svoj shod je moral povabiti celo svojega nasprotnika dr. Adenauerja, da je bilo zborovanje nekaj privlačnejše.
Počitnice so seveda tudi čas, ko ni treba brati časopisov, poslušati radija in gledati televizije. Te navade se evropski letoviščarji še zmeraj trdno drže. Niti domače novice jih ne zanimajo, kaj šele tiste iz Saigona, Singaporja, Džakarte itd. Hočejo imeti mir v taki obliki, ki jim prija in — imajo seveda prav.
rij o iz taborišča ob cesti št. 19 vladni koloni na pomoč. Njihov poveljnik je to odklonil, češ da bi v tem slučaju morali preko minskih polj, ki so jih preje položili v varstvo pred rdečim napadom na taborišče.
Ameriški svetovalci so odsvetovali pohod kolone
Ameriški vojaški svetovalci v taborišču Due Co so odsvetovali pohod reševalne kolone po cesti, ker so vedeli, da so na področju zbrane močne sile. Po vseh naseljih daleč okoli taborišča vihrajo zastave Viet Konga. Taborišče je edina vladna postojanka na vsem tem področju. Rdeči so včeraj uničili dve manjši vladni postojanki dalje proti severu ob laoško-vietnamski meji. Vse kaže, da so odločeni uničiti tako taborišče posebnih sil kot vladno kolono, ki skuša prodreti do njega. To bi bila vsekakor doslej njihova naj večja zmaga, katere vpliv bi utegnil biti usoden. Zato prevažajo v Pleiku ameriške padalske oddelke, ki naj bi v slučaju resne nevarnosti za uničenje vladne kolone priskočili tej na pomoč. Letala so tako v ponedeljek kot včeraj tolkla po rdečih položajih okoli taborišča in okoli obkoljene kolone.
------o-------
Diplomatom bo prometna policija bolj stopala na prste
WASHINGTON, D.C. — Di-plomatje ne spadajo med vnete zagovornike reda in varnosti v prometu. Zato jih je državno tajništvo že 4. marca 1964 opozorilo, da bodo morali plačevati kazni, ako se ne bodo držali prometnih predpisov in navodil. Poziv je moral malo žaleči, kajti ravno sedaj je državno tajništvo ponovilo svoj poziv in ga zvezalo z grožnjo, da bo odrejene kazni strogo iztirjavalo.
Kdor se ne bo pokoril, bo moral zapustiti deželo, naj bo še take stopnje diplomat. Vse to je zvedel, od tajništva senator Case, ki je pismo tajništva prebral v senatu. Sedanji poziv je najstrožji, kar so jih tuji diplomat je dobili od državnega tajništva.
-------o-------
Prva šola v Bostonu
BOSTON, Mass. — Ameriško šolstvo ima svoj začetek v Bostonu, kjer so najeli leta 1935 prvega učitelja in mu izročili v šolanje otroke, živeče v naselju.
Iz Clevelanda in okolice
Pozdrave pošilja—
Anton Košir pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Ljubljane, kjer je na obisku.
Romanje k Sv. Ani—
Organizatorji romanja k Sv. Ani v Kanadi sporočajo, da je še nekaj mest praznih. Prijave sprejemajo do 14. avgusta.
Dopolnilo—
Pok. Marie Fabian, o katere smrti smo poročali včeraj, je bila sestra Ann Burdalick, pok. Josephine Miklaucic, Luke Hočevarja, pok. Josepha Hočevarja, Albine Tolar, pok. Alberta Hočevarja in Vere Mramor.
K slovesu—
Odbor Kluba slov. upokojencev vabi vse člane, da se pridejo poslovit od pok. Michaela Ma-reticha nocoj ob 7:30 v Mullaly pogrebni zavod na 363 E. 156 St.
Tajnica odsotna—
Radi odsotnosti tajnice društva Napredek št. 132 ABZ, ki je na letni reviziji in seji glavnega odbora Ameriške bratske zveze v Ely, Minn., naj se članstvo v društvenih zadevah obrne na sestro Mary Golob, 22820 Ivan Ave., Euclid, O., telefon: RE 1-4943. Tajnica se vrne 23. avgusta.
Slovesen sprejem Manryja—
Cleveland bo pogumnega jadralca Roberta Manryja, ki se bliža v 13 in pol čevljev dolgi jadrnici “Tinkerbelle” Angliji, sprejel z vsemi častmi, ko se bo vrnil domov. Sprejem pripravlja poseben odbor, na katerega čelu so glavni urednik lista “Plain Dealer”, pri katerem je R. Man-ry zaposlen, mestni župan R. S. Locher in Allen J. Lowe, predsednik in glavni manager hotela Sheraton-Cleveland.
Izbrana za najzalšo—
V Long Beachu v Kaliforniji je bila 21 let stara Gail Karen Krielow z Richmond Heights pri Clevelandu izbrana za “Miss American Beauty” in bo danes tekmovala s 44 dekleti z vsega sveta za najzalše dekle na svetu. V zavetišču—
G. Rudy Cergol z Garfield Hts. je v Castle Nursing Home na 303 North Clay St., Millersburg, Ohio. Želi si kartic od prijatelje. Za obiske je predaleč.
-----o------
Zadnje vesti
MIAMI, Fla. — Bivši kubanski ribič Roberto Ramirez je priznal, da je ustrelil kapitana, njegovega pomočnika in dva druga člana posadke, ko se je z njimi sprl zaradi Castra. Ramirez je branil Castrov režim, ostali pa so bili proti njemu in so Ramirezu grozili, da bodo ob prihodu v Tampo, kamor je bila ladja ‘Sedem morij’ namenjena, sporočili oblastem, da je on podpornik Castra. FALMOUTH, Ang. — Področje, kjer plove trenutno jadrnica Tinkerbelle, bo danes zajelo slabo vreme z močnim vetrom. R. Manry skuša pluti severno, da bi se izognil temu področju in zato se utegne njegov prihod sem zavleči od nedelje na ponedeljek.
WASHINGTON, D. C. — Letalski tajnik Zuckert in kong. McClellan bosta danes odpotovala v Searcy, Ark., da pre-iščeta vzroke eksplozije in ognja v silosu Titana II v ponedeljek popoldne, pri čemer je izgubilo življenje 53 civilnih delavcev.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Ste Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Edina sreča za Ameriko je v tem, da se v jugovzhodni Aziji ne mudi tako zelo, kot se je takoj po drugi svetovni vojni mudilo v Grčiji. Tam je Trufnan res moral preko noči prevzeti vse angleške vojaške obveze napram grškemu narodu. Johnsonu pa v Maleziji ne bo treba tako hiteti. Ne bo prisiljen, da se prenagli. Položaj zahteva temeljit premislek. Težko bi na primer ameriška javnost pristala na idejo, da bi morali kar vrat na nos razširiti naše živ-Ijenske interese od Singapora do Adena. Več bo imela naša dežela smisla za stališče, da morajo države na jugu Azije same skrbeti za svojo varnost in neodvisnost in se ne samo zanašati na ameriško pomoč in varstvo. Če se nočejo, bodo pač morale sprejeti tako usodo, kot jo bodo s svojo politiko zaslužile.
BESEDA IZ NARODA 1
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 152 Wed., Aug. 11, 1965
Anglija zopet omaguje
Kar so mnogi že davno pričakovali, prihaja na dan Angleška vlada je v parlamentu javno povedala, da bo mo rala prositi svoje zaveznike in prijatelje, da ji pomagajo nositi bremena, ki jih ji nalaga obramba malezijskega prostora okoli njene nekdanje vojaške in gospodarske pošto janke Singapore. Pri tem je imenoma navajala Avstralijo in Novo Zelandijo.
Anglija ima sedaj na tem prostoru okoli 60,000 vojakov in del svoje mornarice, ki tvorita njeno hrbtenico dve angleški letalonosilki. Za ameriške pojme to ni ravno veliko. V Londonu pa trdijo, da je to zanje primeroma večje breme kot na primer Vietnam za Ameriko.
Prepir o tem, kdo ima prav, ali Anglija ali Amerika ne bi dal nobenega praktičnega rezultata. Kvečjemu bi zatemnil dejstvo, da je Anglija začela omagovati ravno tam, kjer smatra, da je še najbolj zainteresirana na svoji gospodarski, politični in vojaški pomoči. Z Malezijo so namreč v tesni zvezi ostanki angleškega kolonijalnega sistema vzhodni Aziji, od Hong Konga proti jugu in zapadu. Ako pade Malezija, bo prišla v nevarnost posest Hong Konga ter zveza z Indijo, da ne govorimo o brezpomembnosti, ki bi Anglija padla vanjo v Indijskem oceanu.
Angleška izjava bo kmalu rodila posledice. Prva mec njimi bo povečanje samozavesti v Indoneziji. Indonezija ni ravno vesela in srečna v svojem boju, da “osvobodi” in priključi severno obalo otoka Borneo. Vojskovanje ji tam ne poteka, kot želi in je pričakovala. Sedanja angleška izjava bo Sukarnu vlila znova prepričanje, da bo kmalu go spodar vsega otoka Borneo. Skliceval se bo na to izjavo lahko v Peipingu in prosil za novo pomoč v orožju, saj je tudi v kitajskem interesu, da Anglija čim preje izgine iz vzhodne Azije. Sukamo bo dalje z večjo samozavestjo začel segati po avstralskem delu otoka Nova Gvineja, saj bo vedel, da Avstralija ne more pričakovati Bog ve kakšne pomoči iz Londona.
Zagugala se bo tudi vsa politična stavba, znana pod imenom Malezija, ki ima že itak samo političen in gospo-darskf pomen, ne temelji pa na nobeni narodni tradiciji in skupni zgodovini. Trpela bosta tudi ugled in vpliv Anglije v vseh državah južne Azije in vzhodne Afrike. Kdo bo še kaj dal na Anglijo v Tajski, Burmi, Indiji, Pakistanu in celo v arabskem svetu, da ne omenjamo držav v vzhodni Afriki. Ali ne bodo arabske države, posebno pa Egipt, še bolj škilile na angleško posest okoli Adena? Ali ne bosta Avstralija in Nova Zelandija prisiljeni, da se še bolj opreta na Ameriko in tam iščeta zavezništvo in obrambo svoje narodne in državne varnosti?
Anglija ve vse to veliko bolje od nas, zato je tako dolgo skušala molčati o tem problemu. Da je sedaj spregovorila, mora biti res v veliki zadregi. Angleški konservativci so gotovo veseli, da mora ta posel opravljati ravno socialistična vlada. Edino, s čemur se angleška politika lahko tolaži, je hladnokrvnost angleške javnosti. Se je po drugi svetovni vojni že navadila, da gleda, kako se pred njenimi očmi drobi nekdanji britanski imperij. Dogodki v Maleziji je ne bodo preveč razburili.
Morda bo bolj razburjena Amerika? Naša mednarodna politika se res ne nahaja v prijetnem položaju. Ravno sedaj premišljuje dežela, kako bi se izmotala iz vietnamske vojne, pa pride angleška izjava. Kitajski komunisti bodo hitro prišli do zaključka, da z Malezijo ni treba več računati, da je to postala muha-enodnevnica, ki jo bo zgodovina kmalu podrla. Treba je dobiti v roke le še ves južni Vietnam, pa bo pot proti Avstraliji odprta. Zato bodo glede Južnega Vietnama še bolj nepopustljivi kot so že. Tako je z angleško izjavo zopet zmanjkalo nove kljuke, kamor smo lahko obešali svoje upe na skorajšnji mir v vzhodni Aziji.
Angleška vlada ni v svoji izjavi omenila Amerike, gotovo je pa mislila nanjo. Saj ve, da samo z ameriško pomočjo lahko reši v jugovzhodni Aziji, kar se zanjo še rešiti da.
Tem težji je pa položaj za našo diplomacijo. Trdimo, da imamo na Južnem Vietnamu življenski in narodni interes. Ali naj ga imamo tudi na Maleziji? Ako ga imamo, kako bomo branili to državo, ako nam že obramba Vietnama dela toliko težav in sitnosti. Da pa nimamo na Maleziji prav nobenega interesa, tega pa zopet ne moremo trditi. Ako bi se postavili na tako stališče, kaj bi k temu stališču rekel Južni Vietnam in kaj bi rekla Laos in Tajska? Ako pa prevzamemo obrambo vseh dežel, Južnega Vietnama, Laosa, Malezije in Tajske, ali to ne presega ne samo naših sil, ampak tudi pojma o naših življenjskih interesih? Sicer pa, v čem naj obstojajo tam naši življenjski interesi. Ali samo v zaviranju komunizma? In kaj naj počnemo s tistim prostorom med Azijo in Afriko, ki bi po umiku AngJije iz Azije nastal prazen. Ali naj ga dobi Čhou-En-Lai v svoje roke?
Telovadni nastop in piknik!
Cleveland, O. — “Zdrav duh v zdravem telesu!” je geslo mladine, organizirane v Slovenski telovadni zvezi. Kakor vsako leto tako bomo imeli tudi letos telovadni nastop na Slovenski pristavi, združen s piknikom. To bo v nedeljo, 15. avgusta. Vsi tisti, ki bi radi videli naše telovadce, kako napredujejo, naj pridejo v nedeljo na Slovensko pristavo. Pa tudi drugi, vsi ste vabljeni, starejši in mlajši iz vseh krajev, saj je tako lepo, ko se zberemo Slovenci kot ena družina. Mladina bo dobila novega ognja za treniranje in napredek.
Posebni užitek boste imeli ob pogledu na naše najmlajše telovadce in telovadkinje. Kakor vselej tudi sedaj potrkamo na vrata k našim dobrim mamicam in dekletom, če bi mogle speči kaj posladic, potic ali kar katera hoče, da bo bolj prijetno, nam bo pa tudi v pomoč. Za druga jedila bo poskrbljeno in tudi pijače ne bo manjkalo.
Za tiste, ki se radi zavrte, bo pa tudi pripravljena godba — igrali bodo Veseli Slovenci.
Torej na svidenje v nedeljo, 15. avgusta, na Slovenski pristavi, kjer je telovadni nastop s piknikom!	P. K.
Oerksv zidamo, ita piknik vabimo
COOK, Minn. — Potem, ko smo se nekaj let na to pripravljali: zbirali denar, delali načrte, smo letos v začetku junija začeli zidati novo cerkev Matere božje na Cooku. Stara lesena stavba bi bila drugo leta stara 50 let; poleti je premajhna, ker imamo pri bližnjem Vermillion jezeru dosti turistov, ki pridno k maši prihajajo tako, da jim ne moremo nuditi primernega prostora. Pa tudi zgledi vlečejo: tukaj na Železnem okrožju, pa v dulutski škofiji na sploh, bo že kar težko najti faro, ki nima nove cerkve: namesto lesenih
cerkva jih sedaj grade iz opeke, kamna, marmorja. Mi bomo uporabljali kajpak preprost materija!: cemetne kocke obložene z opeko.
Cerkev se vedno imenuje “St. Mary’s Church”, zato bo po cerkvenih pravilih posvečena Marijinemu Vnebovzetju in bo glavni god, proščenje ali žegna-nje, 15. avgusta. Dolga bo stavba v celoti 99 in široka 46 čevljev. Imela bo majhno kapelico Matere božje, materinsko sobo, zakristijo, sobo za reditelje. Nad glavnim oltarjem bo slika Kristusa, v kapelici slika Matere božje, ki ju slika umetnik, ki je tu na počitnicah, v stilu, ki zelo spominja na vzhodno umetnost. Kasneje bo tudi slikal sv. križev pot. Cerkvi je prizidana dvorana s kuhinjo tako, da se bo stena odprla in ljudje bodo iz dvorane videli v svetišče; tako bomo mogli za poleg 250 ljudi v cerkvi poskrbeti še za 200 ljudi v dvorani; na ta način bo dovolj prostora tudi poleti za vsakogar, ki bo hotel dostojno biti pri sv. maši.
Dne 15. avgusta pripravljamo farni piknik in vabimo prijatelje in znance iz Železnega o-krožja. Upamo, da bomo mogli prirediti za to prostor okrog našega stavbišča južno od nove bolnice. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo in razne igre za o-troke in odrasle. Začeli pa bomo piknik ob dveh popoldne v cerkvi s slovenskimi petimi litanijami in blagoslovom.
Prijatelji in znanci iz soseščine: Dobrodošli!
Jože Vovk, župnik —-----o------
Izlet ¥ Detroit
EUCLID, O. — V soboto, 21. avgusta, bodo člani Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu priredili izlet v Detroit, Mich. Vse tiste, ki so se prijavili, opozarjam, da bo avtobus odpeljal izpred Slov. društvenega doma na Rncher Avenue točno ob sedmih zjutraj.
Bodite točni, da ne bo nepri-lik!	Frank Rupert
ANTON BENETEK: MALO je delovanje v št. liju ob Dravi, SPOMINA. — Devet mesecev je Iv št. Juriju, potem župnikova-nekako, odkar je umrl v čelov-'nje na visokih Djekšah, deka-ški bolnici tinjski prošt Anton ■ novanje na Žihpoljah in končno Benetek. Pred smrtjo je izročil v Tinjah. — Knjiga ima priroč-prelatu g. dr. Rudolfu Bluemlu no obliko. Med besedilom je tu-nekaj svojih življenjskih zapis- di 12 strani slik. O njej je čekov. Želel je, naj bi ti spomini lovški Naš tednik od 5. t. m. za-
bili natisnjeni. Te dni je tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu te spomine natisnila in so koroškim družbenim udom že na razpolago.	,
Rajni tinjski prošt popisuje v tej svoji knjigi svoja mladostna leta, življenje v gimnaziji, v vojaški suknji, svoja kaplanska leta v črni in Železni Kapli, svo-
pisal med drugim naslednje:
S to knjigo si je postavil raj-ni g. Benetek najlepši spomenik! Barthelemy in v podzemni dvo-
je življenje duhovnika, ki živi in dela za svoje ljudstvo. Naj vidi, kako lepo življenjsko pot si je izbral v cvetu svoje mladosti postavni in nadarjeni Ton-če, doma pri Benetkovih v Grižah na Štajerskem.”
Kdor bi rad imel to knjigo življenskih spominov dobrega Gospodovega služabnika, naj takoj postane, če seveda že ni, ud Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Udnino naj pošlje ali naravnost v Celovec na naslov: Družba sv. Mohorja, Viktringerring 26, Celovec, Austria, ali pa jo nakaže Ligi katoliških Slovencev v A-meriki ali pa Slovenski pisarni v Baragovem domu v Clevelandu, odn. v kanadskem Torontu. Vsak seveda lahko knjigo tudi sam naroči. — Iz Celovca nam obljubljajo, da bomo v ZDA družbin knjižni dar za leto 1966 prejeli že meseca novembra, gotovo pa decembra. Zatorej: pohitite!
CELOVŠKI SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GOSTOVAL V NICI V FRANCIJI. — Nica je mesto s približno 300,000 prebivalci in glavno mesto Ažurne o-bale. Tja prihajajo ljudje iz vseh krajev sveta, odličniki in kulturniki vseh narodov, folklorne skupine narodov od Japonske do Amerike, zapadne in vzhodne ’Evrope so tukaj stalni gostje.
Koroške pevce so sprejeli že na francosko-italijanski meji. Po prisrčnem sprejemu so šli pevci k večerji v restavracijo “Regence”, katere lastnica je ga. Germanova, po rodu Korošica. — Drugi dan ob 11. dop. so prepevali v francoski cerkvi. St. Barthelemy jih je sprejel z nepopisnim veseljem. Nabito polna cerkev je s srcem in dušo poslušala in zopet poslušala.
Popoldne ob pol petih se je napolnila gledališka dvorana pri St. Barthelemy do zadnjega kotička. Na odru je visela 5 m dolga slovenska zastava in na njej podoba brezjanske Matere božje. Začeli so z Gallusovo “Resonet”, božično pesmijo, potem “Oljsko goro”, “Kristus častit”, “Nedeljsko jutro” (Milka Hartman) in Premrlovo “Za gore že sonce hiti”.
Moški zbor je izvajal svetne pesmi: “Pogled v nedolžno oko”, “Ko pridem k tebi” in Vodopivčevo “Žabjo svatbo”; mešani zbor pa:	“Ptičja svatba”, “Iz-
premenjeno srce”, “Prepelica”, Adamičevo “Bom pismo pisala”, ‘Ej tedaj” in “Poskočnico”, pa potem spet moški zbor: “Prišva je ta luba vigred”, “Kranjčičev Juri”, “Dekle na sred’ morja”, zatem te spet mešani zbor podal Venček Slomškovih narodnih pesmi, potem pa “Dober večer luba dakle”, “Stoji hartelc”, “Oj ti norčava gvava”. “V do-linci prijetni”, “Nmav čriez ji-zaro” in končno “Tam, kjer teče bistra Zilja”.
Vsaka pesem je doživela navdušeno ploskanje. Francoska publika je strmela nad ubranostjo glasov. Nepopisno veselje in razpoloženje je vladalo. Vsebino posameznih pesmi je v slovenskem in francoskem jeziku napovedoval Erik Pr unč.
Po ubrano zapetih litanijah v cerkvi in po večerji so Gallusova nastopili še v dvorani Sa-cre Coeur. Isti občutek in doživetje.
Dva dni pred koncertom je list “Nice Matin”, ki se tiska v polmilijonski nakladi vsak dan, naj večji časopis, kar jih je na francoski Ažurni obali, sporočil francoski javnosti prihod Slovencev s Koroške. — Dne 19. junija je napovedal vest o prihodu slovenskih pevcev 20 minut pred poldnem tudi Radio Monte Carlo. Ko pa je bilo vse končano, je isti “Nice Matin” pisal:
“V gledališčni dvorani St.
Dr. J. Kolarič, C.M.:
BEGUNEC MED BEGUNCI
(Nadaljevanje)
Škof se je hotel vrniti v Ljubljano
Ko je škof Rožman v Celovcu zvedel, zakaj so ga prav za prav zvabili na Koroško, in ko je s svojim bistrim duhom spoznal položaj in razmere, se je naslednjega dne hotel vrniti v Ljubljano. Mnogo je prič, ki morejo to potrditi. Med njimi sta škofova sestra Liza in škofov tajnik, g. Nande Babnik. Liza je piscu tega članka pripovedovala, da ji je škof rekel: “Zakaj sem šel iz Ljubljane?” Ko sta se v nedeljo, 6. maja, po kosilu z g. Babnikom odpeljala iz škofijskega dvorca v Celovcu in je škof videl, da njegov šofer noče zaviti proti Ljubljani, je škof hotel kar iz avta skočiti. (Gradivo, št. 89. Iz razgovora Jakoba Kolariča z Lizo Rožmanovo 7. oktobra 1964.) Isto je piscu tega članka zatrjeval tudi g. Nande Babnik sam v osebnem razgovoru (18. febr. 1964 v Št. Jakobu v Rožu). Kjerkoli je bilo mogoče zaviti z avtom v smeri proti Borovljam in Ljubelju, povsod je škof zahteval od šoferja, naj ga pelje v Ljubljano. “Kar ven bom skočil, pa naj se zgodi karkoli,” je rekel škof, ko je videl, da ga šofer noče ubogati. Šofer je z eno roko vodil avto, z drugo pa zadrževal škofa. Prešla sta zadnjo možnost, da bi vožnjo preusmerila proti Ljubljani. Avto je brzel proti Spittalu ob Dravi. Tudi narodni odbor je odločno nasprotoval škofovi nameri, da bi šel nazaj v nevarnost, iz katere so ga njegovi koroški prijatelji rešili.
P. Odilo Hajnšek, O.F.M., navaja še dva dokaza, da škof Rožman 5. maja 1945 ni mislil, da zapušča Ljubljano za dalje časa ali celo za vedno. Prvi dokaz: “Na sedanji avstrijski meji, na Ljubelju, so Nemci škofov avtomobil ustavili in zahtevali lastninsko listino. Škof te listine ni vzel s seboj. Pokazal je samo potno dovoljenje s pripombo: “Saj se vrnem!” Na podlagi potnega dovoljenja so ga Nemci pustili naprej.” Drugi dokaz: V jeseni 1945 je p. Odilo že imel stike z Ameriko, posebno s pa-
vino, svojo literaturo in svojo lastno univerzo. Z odličnim talentom je s svojo pesmijo, bo-, diši umetno bodisi narodno, ta pevski zbor nudil priložnost spoznati slovensko dušo. Glede na uspeh, ki so ga doživeli pevci, so organizatorji trdno odločeni povabiti isti pevski zbor prihodnje leto Vnovič v Nico. Upamo, da se jim bo dala ob tej priložnosti na razpolago velika mestna dvorana, da bo na ta način imela niška publika priložnost spoznati ta doslej manj poznani narod, kakor tudi vrline tega tako simpatičnega pevskega zbora.”
Slovenski Koroški je ta nastop celovških Gallusovcev v naj več j o čast. Hvala jim!
DUNAJSKI KARDINAL KOENIG 60-LETNIK. — Dne 3. t. m. je praznoval dunajski kardinal dr. Franc Koenig 60-letnico življenja. “Wiener Kir-chenzeitung” od 1. t. m. je vsa v znamenju jubileja. -
trom Bernardom Ambrožičem, O.F.M., ki mu je začel tudi pošiljati pakete. Zato p. Odilo nekega dne vpraša škofa Rožmana: “Prevzvišeni, ali kaj potrebujete? Imam namreč že zvezo s p. Bernardom.” Takrat mu je škof Rožman povedal: “P. Odilo, veste kaj, nobenega spodnjega perila nimam. Samo za enkrat preobleči sem vzel s seboj, ko sem vedno mislil, da se bom kmalu vrnil.” P. Odilo je nato škofu oskrbel nekaj perila. (P. Odilo Hajnšek, O.F.M., Dragoceni osebni spomini na škofa Rožmana, Ave Maria koledar 1961, 57-58.)
Tako je škof Rožman postal begunec proti svoji volji. S 5. majem se je začel zadnji del njegovega križevega pota: Najprej begunstvo z vso negotovostjo ter z dušnim in telesnim trpljenjem, ki je zanj življenje v begunstvu bilo povezano; pozneje pa naporno misijonsko delo med slovenskimi begunci in izseljenci.
Pomen škofove rešitve
Tisti, ki so zasnovali načrt, kako spraviti škofa Rožmana iz Ljubljane v Celovec, in ki so ga izvedli, “so to storili v dobri veri in iz krščanske ljubezni” (Prelat dr. Blueml, n. n. m.) Škofu so s tem rešili življenje. Kajti tisti, ki so po razsulu leta 1945 prevzeli v Jugoslaviji o-blast, bi svoje grožnje gotovo tudi izvršili, iškof sam je že v svoji znani pridigi 12. dec. 1943 in pozneje večkrat omenjal, kako bi po vsej verjetnosti to storili. Množici bi pustili, da bi vdrla v škofijsko palačo, se škofa polastila, ga na vse načine mučila in poniževala, vlačila po mestu, potem pa “na kose razsekala” ali pa “na Kongresnem trgu živega zažgala”. Nato pa bi se pred svetom opravičila: “Razjarjeno ljudstvo je samo sodilo narodnega izdajalca.”
Če tedaj ne bi drugi škofa pravočasno iztrgali iz nevarnosti, bi se tiste dni v maju 1945 lahko tudi prav dobesedno uresničile njegove slutnje, ki jih je imel na dan svojega škofovskega posvečenja, ko je dejal: “Zdaj sem se sprijaznil z mislijo, da bom enkrat v Ljubljani visel na cestni svetilki.” (Prošt Anton Benetek, Najino potovanje, Koledar Družbe sv. Mohorja, Celovec 1961, 54.)
Prijatelji so škofu Rožmanu življenje rešili. S tem pa so mu vzeli krono mučeništva, ki je v tistih dneh plavala tik nad njegovo glavo. Bog je škofu Rožmanu namenil nekrvavo muče-ništvo, s tem pa še večji križ. “Dolgoletno nekrvavo^ mučeni-štvo, s tem pa še večja križeva teža, kot pa bi bilo razmeroma krvavo mučeništvo.” (Dr. Rudolf Blueml, n. n. m.)
Škofovo rešitev iz Ljubljane pa je treba gledati še z druge strani. Slovenski narod je obvarovala velikega madeža, da bi postal morilec enega svojih škofov. Tega madeža bi pred zgodovino nikdar ne mogel oprati Saj se je del naroda že med vojsko strašno umazal, ko je pomoril toliko svojih duhovnikov.
Poleg tega pa so slovenski be-tega kardinalovega gunci v svojem škofu beguncu Kardinal je bil ro-j imeli v tujini največjo oporo.
jen 3. avgusta 1905 v Warthu, Nekdanji škofov kancler sodi z
župnija Rabenstein, škofija St. Poelten. V duhovnika je bil posvečen 27. avgusta 1933 v Rimu. Prva tri leta svojega duhovni-
obeh vidikov o škofovi rešitvi takole:	“Bila je v tem božju
Previdnost. Bog je hotel, da je imel zbegani slovenski narod ^
štva je bil kaplan po nižje- begunstvu svojega vodnika. čas avstrijskih župnijah, nato pa je je to jasno pokazal. In dobremu
Bogu ne moremo biti za to za-
med nami. Te kratke’in prijetne resnične zgodbe naj prebero po vseh naših družinah! Naj jih sliši predvsem mladina, kateri je te besede g. Benetek posvetil. Naj vidi iz te knjige, kaj je
rani Sacre Coeur je zadnji mesec prepeval slovenski pevski zbor. Ta zbor prihaja s Koroške, južnega dela Avstrije, kjer živi slovenska manjšina. Slovenski narod, približno iz dveh mi-
življenje enega človeka in kaj lijonov ljudi, ima svojo zgocfo-
bil do 31. maja 1952 profesor verouka v Kremsu ob Donavi; 31. maja 1952 je bil imenovan za titularnega škofa St. Poelten, 10. maja 1956 je postal nadškof Dunaja; 15. decembra 1958 pa ga je sv. oče imenoval za kardinala. Kardinal dr. Koenig spada med najbolj ugledne kardinale sedanjega kolegija. Zadnja leta opravlja med drugim tudi izredno delikatno vlogo zbliževal-ca Zahoda in Vzhoda.
dosti hvaležni.. . Neki komunist pa je kmalu potem rekel škofu v Celovcu: “Naredili ste nam uslugo, da ste nam ušli, ker bi vas morali javno obesiti ua Kongresnem trgu v Ljubljani-’ Tako bi se bil narod pred vso svojo zgodovino neskončno om3' deževal. Bog tega ni dopustil-” (Msgr. dr. - Jože Jagodic, Gradi' vo, št. 29.)
(Dalje prihodnjič)
Po Hirschevi -- J. M.:
V valovih
graščinskega jezera
“Zakaj pa bi bila to storila?
“To morate vprašati gospoda Košutnika in njegovo soprogo, ne pa mene,” je odgovorila Jugovka skoro nekoliko nejevoljna. “Gospodična Vera je pač morala imeti vzroke, da je zapustila Košutnikove.”
‘‘Ali vam je morda povedala te vzroke?” jo je vprašal nadzornik hitro in ji ostro pogledal v obraz.
“Povedala sem vam že, da več tednov nisem govorila z gospodično Vero,” je odgovorila Jugovka, prijela enega iz-
. v •	' .-i	> ’	.
med cvetličnih lončkov' in po-
trgala nekaj ovelih listov.
“Vsi se hudujete nanjo,” je menil Mihon.
Jugovka se je naglo obrnila in njen odgovor je zvenel grenko: “Torej so vas že obvestili o vsem, kar se je zgodilo. Seveda sem bila huda, odnosno sem zelo huda nanjo. Moj sin ni zaslužil, da se je tako igrala z njim.
“Gospodična Vera je imela povod za prekinjenje zaroke z vašim sinom,” je naglasil Mihon.
Jugovka se je vzravnala, “čisto nemogoče je, da bi bila verjela vse tisto, kar je njen svak očital mojemu sinu. Za tako trditev so potrebni dokazi.”
“Gospod Košutnik je poskrbel tudi za dokaze,” je menil Mihon.
“Brez zaslišanja ne smeš nikogar obsoditi. Gospodična Vei'a ni imela prav, ko se ni hotela pogovoriti z mojim sinom Mirkom ” je vzkliknila Jugovka in v njenil očeh se je zabliskalo: globoka užaljenost matere je prišla do izraza.
“Pravijo, da je vaš sin iskal priložnost za pogovor z gospodično. Neprestano da je lazil za njo.”
‘‘Ali mu to morete zameriti?” je vprašala Jugovka in vstala. “Mirko jo je imel rad, odkar jo je poznal. Zaradi nje je študiral, dasi bi sicer lahko imel kmetijo doma, samo da bi ne bilo ovir za poroko. Letos končava študije, a zdaj so mu s spletkami hoteli izneveriti nevesto .. .”
Žena je umolknila premagana od razburjenja.
“Ali je govoril z njo?” Jugovka je spet sedla, in njen odgovor se je glasil dokaj nezanesljivo: “Ne vem. Mogoče je, da se je pogovoril z njo in da je zaradi tega potem odpotoval.”
“Ali vam je sin kaj govoril o tem?”
Žena je odkimala.
“Kje je vaš sin?”
“Spi.”
“Pri belem dnevu?”
“Sinoči je moral po opravkih v Ljubljano in se je šele z jutranjim vlakom vrnil.”
‘‘Ali ve, da pogrešajo gospodično Ogorelčevo?” je vprašal nadzornik.
“Tega vam ne morem reči.” “Ga bom pa sam vprašal. Prosim, povedite me k njemu.” “Takoj ga pokličem.”
“Ne, hvala. Rajši pojdem sam k njemu.”
Pogleda obeh sta se srečala in Jugovka je spoznala, da ima policijski uradnik neke zahrbtne misli. Da bi se ne bil Pjegov sum še povečal, se ni več branila.
“Pojdite,” je rekla.
Vedla je policijskega uradnika skozi več sob, ki so bile vse v cvetju in zelenju.
“Pri vas je kakor pri vrt-
narju,” je pripomnil uradnik in obstal pred vrsto izredno lepih cvetic. “Kdo vzgaja to cvetje?”
“Jaz,” je rekla Jugovka in oči so se ji veselo zasvetile. Takoj nato pa je žalostno pripomnila: ‘‘Cvetice so moje veselje in moj ponos. Ko je umrl moj mož, sem se že pečala z mislijo, da bi posestvo prodala, saj nobeden izmed mojih otrok ne bo kmetoval, toda kaj naj bi počela kje v mestu, kjer bi ne mogla v tujem stanovanju gojiti cvetic in ne kmetovati. Tudi moji otroci, čeprav ne bodo kmetje, ljubijo svoj dom in mi radi pomagajo na polju, kadar so doma. Moja kmetija ni ppsebno velika, ker sem nekaj odprodala.”
‘Ali sami vodite gospodinjstvo?” je vprašal nadzornik.
“Imam deklo in hlapca, ki sta brat in sestra. Ker je njuna mati zbolela, sem ju za nekaj dni pustila domov.”
“Torej ste zdaj sami s sinom v hiši?”
“Da,” je odvrnila Jugovka in potrkala na bližnja vrata. “Mirko, vstani, policijski nadzornik gospod Mihon iz Ljubljane želi govoriti s teboj.”
“Sem že pokoncu in pridem takoj ” je vzkliknil svež, prijeten glas, med tem ko je Mihon napravil zelo kisel obraz. Ni mu bilo všeč, da je mladi mož tako hitro izvedel za njegovo ime.
Iz spalnice je že prišel mladi visokošolec, in Mihon si je moi'al priznati, da ima Vera Ogorelčeva mnogo boljši okus od njene starejše sestre Vide, ki si je izbrala za življenjskega tovariša domišljavega in izžitega praznoglavca Košutnika. Mirko Jug je bil vitek, vendar krepak. Njegov prijetni in razumni obraz je bil lahno ožgan od solnca. Blesk njegovih temnomodrih oči je izražal poštenost in značaj-nost.
“Kaj želite od mene, gospod nadzornik?” je vprašal mladi visokošolec in zaprl za seboj vrata, vendar ne tako hitro, da bi Mihon ne bil videl razrite postelje — znamenje, da je bil Mirko Jug- res spal. Spet je Jugovka prehitela policijskega uradnika in rekla :
“Mirko, ko si bil davi prišel tako utrujen domov, ti nisem povedala, da so sinoči pri nas iskali gospodično Vero. Zdaj je prišel ta gospod in mi povedal, da se gospodična še ni vrnila domov.”
‘‘Ali morda vi kaj veste o njeJ?” je vprašal uradnik Mirka in ne baš prijazno pogledal gospodinjo.
V izrazitih potezah mladeniča je nastala neka izpre-memba, toda uradnik ni mogel zanesljivo ugotoviti, ali je pomenila ta izprememba strah, skrb ali presenečenje.
“Vera je izginila?” je vzkliknil Mirko začudeno, vendar njegove besede niso zvenele naravno.
“Ali res niste o tem ničesar slišali? Iščejo jo že od sinoči,” je dejal nadzornik, čigar glas je odločno pričal, da ne verjame Mirkovemu začudenju.
“Prav nič. Vse popoldne sem bil v gozdu, zvečer pa sem se odpeljal v Ljubljano in sem se šele zjutraj vrnil ter takoj zlezel v posteljo. Kaj pa se je zgodilo z Vero?”
(Dalje prihodnjič)
Viri zdravja v tabelnem panju
Odkritje po naključju: čebele varuje šest antibiotikov.
PARIZ, Fr. — Ali lahko čebele pomagajo zdravnikom iz zagate? Prof. Remy Chauvin, u-pravnik pariškega zavoda za čebelarstvo, je s presenetljivim dokazom utemeljil svoj pritrdilni odgovor na dozdevno nesmiselno vprašanje:	“V higieni se
ne more meriti s čebelnim panjem niti najbolje opremljena bolnišnica.” — že vrsto let postajajo povzročitelji nalezljivih bolezni bolj in bolj odporni proti antibiotikom, zdravilnim snovem, ki jih znanost pridobiva iz glivic, plesni in bakterij. Potrebne so čedalje večje doze, nekateri antibiotiki skorajda ne u-činkujejo več; precej izvedencev je mnenja, da čaka vsa ta zdravila slej ko prej enaka usoda, se pravi, na kocki so vsi dosedanji uspehi.
v Odkritje prof. Chauvina v čebelnem panju zbuja upanje, da je ta zaskrbljenost odveč.
Začelo se je z neuspehom, kakor že mnogokrat pri raziskovalnem ‘delu. Prof. Chauvin in sodelavec dr. LaVie sta hotela sestaviti spisek vseh klic in bakterij, ki jih čebele delavke prinašajo v panj.
Pri muhah in drugem mrčesu je lahko: pošlješ jih “na sprehod” po ploskvi s hranilno snovjo in že se razvije na vsaki sto-pinjici bujna kultura bakterij, ki jo zlahka do dobra proučiš.
Podoben poskus s čebelami je spodletel. “Brenčeče muhe” ni-
so puščale za seboj niti najmanjšega sledu, čeprav je dejstvo, da pridejo kot nabiralke medu v stik z množico kužnih klic. Z bakterijami na žici iz platine je skušal dr. Lavie okužiti čebele — zaman.
“Strmela sva,” piše profesor Chauvin. “‘Mravljinci so mi šli po telesu. Tako je vselej, kadar imam občutek, da sem pred odkritjem česa novega.” Raziskave je kronala ugotovitev, da so čebele po vsem telesu prevlečene z antibiotikom, ki nenehno in zanesljivo uničuje bakterije.
Dalje: z drugim antibiotikom zaščitijo satje, tretjega primešajo pelodu, četrtega dodajajo hrani za matico, petega pa medu. In šesti? Ta je v tako imenovani čebelni smoli, v posebnem vosku.
S smolastjo snovjo, zbrano na brstju jagnedov in drugega drevja, zamašijo čebele špranje in razpoke v panju in se tako zavarujejo pred dežjem in prepihom. Antibiotik v njej je imeniten, saj duši rast glivic in razvoj klic.
Na pogled presenetljiva proizvodnja in raba šestih antibiotikov v panju je nujna. Z rojem 50,000 čebel v tesnem prostoru in brez dobre zdravstvene službe bi ne bilo nič drugače kot z enako množico ljudi, natrpanih v taborišču in brez zdravniškega nadzorstva. Mrčes na primer domača muha, ki ži-
vi posamično, izhaja brez antibiotikov, v čebelnem panju pa je takšna zaščita pogoj za obstanek.
Čebele, komaj za spoznanje drugačne od današnjih, so živele že pred 40 milijoni let. Vsiljuje se domneva, da te živalice prav tako dolgo uporabljajo antibiotike. Že res, da tudi čebele poznajo to ali ono bolezen, na primer kugo v zalegi, vendar jih je mnogo več, ki jih v panju preprečujejo s temi zaščitnimi sredstvi. Potemtakem so čebele “odkrile” antibiotike, proti katerim so bakterije brez moči, in sicer ne samo zdaj, marveč v vsem dolgem razvoju, ki traja že mnogo milijonov let. Mar to ne pomeni, da bi mogla tudi sodobna znanost odkriti, pridobivati, proizvajati antibiotike s trajnim učinkom?
Raziskovalci še ne vedo, kje čebele najdejo in kako pridobivajo vseh šest antibiotikov. Razen tega bo treba proučiti presenetljivo dejstvo, da drobcena bitja vselej uporabijo pravo zdravilo na pravem mestu.
I	V.R.
Taylor ne vidi potrebe po bombardiranju Hanoia
WASHINGTON D.C. — Gen. M. Taylor, bivši načelnik skup nega glavnega stana oboroženih sil ZDA in nato poslanik v Sai gonu, je izjavil na televiziji, da ne vidi potrebe po bombardiranju Hanoia, glavnega mesta Severnega Vietnama.
Dodal je, da po njegovem Združene države tega tudi ne bodo storile, ker hočejo imeti tam vodstvo, s katerim se bodo lahko razgovarjale o miru v Vietnamu, ko bo za to priše! primeren trenutek.
Ko je predstavnik Gane predložil predsedniku Johnsonu, naj bi Združene države ustavile bombardiranje Severnega Vietnama v času, ko bo tam na obisku ganski predsednik Kvarne Nkrumah, je ta to odkloni . Ganskega zastopnika je istočasno zagotavljal, da se predsedniku Nkrumahu ni v Hanoiu prav nič treba bati ameriškega napada.
VODA NA VETER — Slika spominja na nekak Hmlin na veter”, dejansko pridobivajo tu s [pomočjo vetra vodo iz globokega studenca. Slika je bila posneta v naselju Ge-zira v Sudanu.
Oglašajte v “Amer. Domovini’1
Zvezna administracija je že začela izjavati novi volivni zakon
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je federalna administracija že drugi dan po podpisu zakona o volivni pravici za črnce šla na delo z izvajanjem predpisov. V Jacksonu, Miss., je administracija začela pred sodnijo osporavati zakonitost državnega zakona, ki predpisuje minimalen davek za pridobitev volivne pravice. “Volivni davek” bo federacija osporavala tudi v državah Alabama, Texas in Virginia. V vseh ostalih državah naše dežele davek ne igra nobene vloge pri registraciji v volivne spiske.
V sedmih državah: Alabama, Alaska, Georgia, Louisiana, Mississippi, South Carolina in Virginia in nekaterih okrajih držav Severna Carolina in Arizone bodo pa izbrisani predpisi, ki obvezujejo kandidate za volivce na polaganje izpita v pismenosti.
Federalna administracija je dalje nabrala 45 uradnikov Komisije za civilno službo in jih bo poslala v tistih 15-20 okrajev na jugu, kjer je odstotek črnih volivcev nenavadno nizek. U-radniki bodo tam organizirali registracijske pisarne in registrirali črne kandidate za volivce po predpisih sedanjega zakona.
To pa je šele začetek. Federalna administracija bo hitela s tem delom tudi v vseh drugih okrajih, kjer se bo pokazala potreba.
Najdaljša reka
ST. LOUIS, Mo.— Od izvira do izliva v Mississippi napravi reka Missouri 2,945 milj. Skupno z Mississippijem je najdaljša reka na svetu — 4,200 milj.
Ženske dobijo delo
SIDRO SPUŠČATA — Naprava na sliki služi za proizvajanje glasov, ki so običajni pri spuščanju ladijskega sidra. Filmska igralka Diane Rousseau preskuša napravo.
Štrajki še zmeraj škodujejo našemu gospodarstvu
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za delo je objavilo svoje poročilo o štrajkih, kar jih je bilo prvih šest mesecev v tem letu. Ni jih bilo preveč, pa so vendarle napravili več škode kot kdajkoli v preteklih pet letih. Zgubljenih je bilo skoraj 11 milijonov delavnih dni ali na 1,000 dni dva delavnika. Najslabše je bilo v juniju.
Takrat je bilo vsega skupaj 670 štrajkov, štrajkalo je pa skupaj 330,000 ljudi. Samo v juniju. je bilo zgubljenih 2.5 delovnih dni. Pri tem niso všteti tisti dnevi, ki so jih zgubili delavci v drugih podjetjih, ki niso mogla obratovati radi štrajkov, ker so jim manjkale surovine ali pomožni materijah, dobav-Ijeni praviloma iz tovarn v štrajku.
Pri vsem tem ni bilo nobenega večjega štrajka v industriji, pač pa je; obrežna in pomorska plovba močno trpela vsaj na nekaterih obalah in v nekaterih pristaniščih.
Za drugo polletje nam ne o-betajo velikih štrajkov. Niso pa izključeni kot na primer v jeklarnah.
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Delo dobi
žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103.
(x)
Strojne šivilje
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS 00.
2149 W. 53 St.
(blizu Lorain Ave.) ___________________■	(154)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za 5 dni v tednu, domov zvečer, stalno, odrasli. Mora imeti nedavna priporočila. Collinwood okolica. Mora govoriti angleško. GL 1-6448.	(152)
IZUČIMO STROJNE ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St.	931-8000
(157)
Hišno delo
Iščemo žensko za hišno delo v Euclidski okolici. Plača $11 na dan. Kličite IV 6-1948.
(153)
"TOVARNIŠKE DELAVKE-
za sestavljanje Oglasite se na
980 E. 67 St.
od 9. zj. do 4 pop.
(156)
Mao se je zopet približal stvarnosti
HONG KONG. — Glavni voditelj kitajskih komunistov Mao je zadnjič odkrito priznal, da je Kitajska še zelo zaostala dežela in da bo potrebovala “najmanj 20-30 let”, da dohiti velike industrijske dežele. Čeprav se vsem zdi, da je doba 20-30 let veliko prekratka za tako ogromen napredek, kot ga Mao pričakuje od svoje domovine, je vedarle njegova izjava znak, da se približuje stvarnosti.
Še niso namreč pozabljeni časi, ko je prerokoval, da bo Kitajska “že v nekaj letih” gospodarsko in vojaško najmočnejša dežela na svetu. Tedaj je stavil vse upe na “železarne in jeklarne na dvoriščih in za plotovi”. Zdi se, da se je sedaj teh iluzij osvobodil, kar bo samo koristilo ne samo njegovi stranki, ampak še bolj njegovi deželi.
Da bi njegovo stališče glede kitajske gospodarske bodočnosti kaj vplivalo na njegove načrte glede vietnamske vojne, tega še ne smemo pričakovati.
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
House for sale
Located in N. Madison and in good condition, 5 rooms, bath, folding stairs to storage, 1(4 car garage, city conveniences. Short distance to shopping, hospital, doctors, etc. $7900.
MAY W. WICKERT, Realtor 1-352-3715
(152)
HIŠE NAPRODAJ Bonna Ave.
Dvodružinska hiša, 6 sob vsako stanovanje, garaža za kare, lep lot.
Norwood Rd.
Dve hiši na enem lotu, sprednja hiša potrebuje popravila. Za pojasnila in ceno kličite
LAURICH REALTY 19805 Mohican Ave. IV 1-1313
(152)
V najem
Oddamo spodaj 3 večje sobe in kopalnico. Zelo pripravno za starejši par. Ako delate in imate dete, tudi tega sprejmemo v varstvo. Kličite 431-3373.	(154)
Euclid, Ohio
Severno od bulevard, tri-družinska hiša naprodaj, privatno obrežje. Cenjeno za prodajo. CH 1-1467.	(155)
Hiša naprodaj
Zidana hiša, ranch tipa, 3 spalnice, naprodaj v Indian iills. $40,000. Kličite lastnika za sestanek IV 6-4757. (160)
Naprodaj
Moška obleka, mere 40 in 42, suknje, jopiči, srajce, hlače, površniki, tudi “Dormeyer” cake mixer in G E likalnik. Kličite IV 1-8854.	(153)
Grocerija in mesnica naprodaj
Po zmerni ceni se proda grocerija in mesnica, obstoječa že 30 let. Lastnik gre v pokoj. 6024 St. Clair Ave. HE 1-7066.
V najem
Oddamo 2 sobi in kuhinjo na 70. cesti. Poizve se na 958 E. 70 St. po 6. uri zvečer.
—'(11,13 avg)
Lastnik prodaja
lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Help Wanted — Female
General Office
Girl for general office work. Must type. Full time. Not over 30. Call UT 1-5158.	(154)
V najem
Oddamo 5 lepih sob za zakonski par, spodaj, spredaj, vse v najlepšem stanju na 6605 Bonna Ave. Poizve se 1258 E. 61 Street.
— (11,13,19 avg)
0<ZZ>QQ<ZZ><)Q<Z^0<Z>^
H. RIDER HAGGARD: ^
Jutranja zvezda
o<r^()<r>0()^^()<=r>oo<c=>oo<r>o
Zopet je bilo nekaj časa tiho, dokler se ni v mračnem svetišču, kjer je stal kip boga-zaslišal ropot, kakor da tolče nekdo s palico po granitnih tleh. Nato so se razgrnili zastori svetišča in med njimi se je pojavila postava starega, bradatega moža, kamenitih oči, ki je bil opravljen v beraško obleko. Bil je človek, ki sta ga Tua in Asti srečali v puščavi in kj jima je pojedel hrano. Bil je človek, ki ju je rešil v palači puščavskega kralja. Bil je tisti, ki je preteklo noč hodil po Abijevem taborišču.
“Jaz sem sel, ki ga ljudje že od nekdaj kličejo za Ke-ferja,” je rekel. “Jaz sem prebivalec v puščavi, ki so ga poznali vaši očetje in ki ga bodo poznali vaši sinovi. Jaz sem tisti, ki iščem ljubezni in ki jo plačujem v življenju in smrti. Jaz sem pero boga Thotha, ki vse zapisuje, jaz sem bič Osirisov. Jaz sem glas Ame-nov, boga nad bogovi, čuj me, egipčansko ljudstvo — vse te reči se niso zgodile brez namena, marveč, da zveš, da je v nebu previdnost in na zemlji pravica in sodba po pravici. Faraona, dobrega služabnika božjega, je podlo umorila njegova lastna kri, ki ji je zaupal. Neter-Tua, njegova hči in Amenova hči, je bila obsojena v sramoto. Rames, potomec kraljevskega rodu, je bil poslan v nevarnost in smrt, daleč od nje, ki jo je ljubil in ki je na povelje božje, katero vlada človeška srca, ljubila njega. Tak je ukaz bogov: Ta dva naj se poročita in naj prevzameta dediščino Egipta ter prikličeta nanj mir in moč. Kar se pa tiče morilcev in čarodejev” — in je pokazal
na Abija, Kakuja in Meritro— “denite jih v Amenovo svetišče in tam naj čakajo njegove sodbe.”
Tako je govoril sel Kefer in je izginil, kakor je prišel in nihče tega rodu ga ni videl nikoli več.
Nato so pograbili Abija, Kakuja in Meritro ter prerezali njih vezi. Vrgli so jih v temno svetišče pred veliki kameniti kip boga. Zaprli so duri za njimi in jih pustili tamkaj, da so tožili in kleli, veliki duhovnik Amenov pa je združil roke Ramesa in Tue ter izjavil, da sta za večno mož in žena.
Ko se je to izvršilo, sta se faraon in njegova kraljica peljala v zlatem vozu skozi čete Egipčanov ter sprejemala njih poklone, preden odrineta proti severu v Thebe. Ko se je stemnilo, sta se zopet vrnila in drug ob drugem sedela pri svatovščini in Tua je zopet zaigrala na svojo harfo iz slonove kosti in zlata ter zapela staro pesem o človeku, ki je mnogo tvegal za ljubezen in dosegel nagrado.
Tako je v teh mračnih, pozabljenih letih radost objela Ramesa in Tuo, Amenovo Jutranjo zvezdo, in živi še vedno z njima v novem nesmrtnem kraljestvu, ki sta si ga pred davnim, davnim časom pridobila.
Toda ko je modra Asti zjutraj odprla velika vrata in pogledala v Amenovo svetišče, je videla strašen prizor. Pred nogami božjega kipa je ležal Abi, ki je umoril svojega brata, in čarodej Kaku in izdajalka Meritra, vsi mrtvi, umorjeni po lastni roki ali medsebojno poklani, in kamenite oči boga so strmele vanje.
KONEC
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
Jese in Marija
Na pechlarnskem gradu v prostorni prednji dvorani, kjer je videti podobe iz rimske zgodovine, sta stala škofovski regensburški (rezenski) okrajni logar Aleksander Schinna-gel, ki je bil tudi rihtar v Krumnussbanumu, in škofovski oskrbnik v Pechlarnu, Pavel Wjeinmaister. Oskrbnik je štel logarju lovnino za divjačino v decembru na mizo; goldinar in en šiling v samem drobižu. Schinnagel je spravljal denar v svojo mošnjo. Oskrbnik pa je medtem ovohaval prineseno dajatev za škofijo velikonočno kuhinjo, tri zajce namreč in povrhu kopico divje perutnine. Otipaval je sladkosnedo vsak kos posebej po prsih in stegencih.
“Dobra divjačina,” je mrmral; “imenitni tički; to bodo šli visoki duhovščini v slast, škoda, da je danes šele veliki petek. Nič ne de, nič ne de; do nedelje se šele uleži za pravi gout.”
Položil si je roke na široki bruseljski ovratnik in razširil nosnice, kakor da ga ‘haut gout’ že ščegače po nosu.
Schinnagel je skušal že nekaj kratov spregovoriti. Konč-ho je dejal počasi in preudar- je
no:
‘‘Blagorodje! Goldinar in ei šiling, je li to vse?”
“Ceno določajo v Reznem,’ se je otresal oskrbnik že vna prej logarjeve prošnje.
“Lov na divje svinje je hudj reč,” je dejal premišljeno lo gar. “Zadnja, ki sem jo ubil mi je psa skončala.”
“Oha!” Sreča, da se van samim ni nič pripetilo. Psa? Pa ne Fidelisa? Ko bo imela naša Viola mlade, se oglasite bomo izbrali kaj za vas.” “Hvala lepa, blagorodni,’ je odvrnil logar. “Za psa že še premorem; a če bi, blagorodni, mogli kako, da bi dobil za ptiče še en šiling—” “Mati Ana in Marija! Jožef! Kaj vam le v glavo ne pade! V Rezno naj pišem zaradi enega šilinga! Kaj ste znoreli? To pa poznate naše gospode, ohohoho! Ta še vedno ne ve, da so gospodje, čast jim —” Stari je dvignil svoje košate obrvi in zasladkal: “Umazanci!”
‘‘Kakor da ti nisi,” je mislil logar nejevoljno. Opazil je bil, da je polagal oskrbnik, ko je govoril, najbolj tolste pete-line in kljunače na stran. To je pač vedno tako. Divjačina škofova, a oskrbnik poje
najboljše kose. Da pa bi primaknil pri -lovnini nekaj grošev, to bi ga seveda ubilo.
“. . . A kako je sicer kaj pri vas, logar? Kaj dela žena? Dobila bo, jelite, otroka?”
“Ga je že. že za Reminis-cere.”
“Lepo. Ali je fantek ali deklica?”
“Fantek, blagorodni.”
“Srečen mož ste. Dajte mi enega.”
“Blagorodni bi ga mogel pač laže vzgajati,” je rekel logar in pogledal na odprto omaro, ki je bila polna steklene in srebrne posode. “Že zaradi prostora, pa tudi sicer. Nam postaja v hiši že kaj tesno. Zidati bomo morali. Velja sicer, pa je treba.”
“Jelite, velja, to tudi sam vem. Pri kom pa mislite apno vzeti? Naša apnenica je poškodovana, to menda veste.”
V blag spomin
ŠESTNAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE
Mary Strojin
ki je preminula 11. avgusta 1949.
Šestnajst let Te že hladna zemlja krije,
v gomili tihi pokojno zdaj spiš, sonce zdaj na grob Ti sije, a v duhu pa večno med nami živiš.
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, draga žena, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo.
Žalujoči:
JERRY STROJIN, soprog Geneva, O., 11. avg. 1965.
‘Pa ne mislite popraviti?” je vprašal Schinnagel.
“Kako neki! Stalo bi svojih štirideset goldinarjev. Pa še vina hočejo delavci, srke žejne. Kje naj le vzamem, če so gospoda stisnjeni? Pred jesenjo ne bo nič.”
“Potem bo res, kakor sem slišal,” je rekel logar. “Nasvetovalo se mi je, ker je vožnja od Ybbsa predraga, naj pogledam v Grosskrummnuss-baumu.”
“Pri Velderdorffu?”
“Kajpak. Sem mislil, da bi stopil kar danes tja. Utegnil bi.”
“čisto prav, le pojdite! Velderndorff ima prav dobro apno. Sam sem že vzel pri njem; ko sem zidal konjak. Apno pa tako ko kamen in železo.”
“Tega mnenja je tudi Fuchs, ki mi je že svetoval, naj grem tja. Sprva sem se nekaj pomišljal, ker so vendar lutrski ljudje.”
“čenče,” je zinil oblastno oskrbnik. ‘‘Kaj je apno augs-burške izpovedi? Ohohoho! Kar nobenih pomislekov, s tem ne pridete daleč! Pojdite k Velderndorffu, pa nikamor drugam! Prvič je apno dobro in poceni; drugič pa so gospodje poštenjaki, krasni ljudje, s katerimi je pogajati se prav tako prijetno kakor osebno občevati.”
“Kaj ste, blagorodni, z gospodi bolj znani?” je vprašal logar in se tiho čudil.
“Menda,” se je bahal Wein-maister. “Šele zadnje nedelje je bil gospod Jese pri nas. Prav rad prihaja v Pechlarn; kar dobro se razumeva.”
“Gospod Jese, to je menda tisti, ki je prišel letos jeseni onstran iz nemške države?” je vprašal Schinnagel. “Jelite, brat je gospoda Janeza?”
“Po poli brat, sin svetovno znane lepotice Ivanete iz Oed-ta. Janez Adam pa je Geyri-čin,” je brbljal Weinmaister, ki pozna rodovnik nižjeastrij-skih deželanov dokaj natančno, kadar mu glava ni slučajno polna plemenitega veselav-skega vina. “Bila je kraljevska žena, ta Ivaneta. Sin ji je hudo močno podoben. Podedoval je tudi njeno pamet —
to se kar kreše, ko govori. Treba ga je le slišati. Kaj je sveti zakon, na primer. Za veliko noč se bo poročil. Nevesta je Hackerjeva gospodična. čedna!” Stari si je poljubil tolski kazalec. “Videl sem jo v St. Poeltnu. Kaj sem hotel reči? Za veliko noč jo pripelje oče sem in nato se odpeljejo po Donavi v Požun k poroki. Je vendar močno nerodno za evangeljske viteze, da morajo potovati pri vsakem obredu tako daleč na vnanje. Preden odpotujeta, pa napravita tu še nekakšno quasi poročno gostijo, kamor sta tudi mene vabila. — Ne da bi se hvalil, moram reči, da me imajo v časteh.”
(Dalje prihodnjič)
————o--------
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
F blag spomin
OB ŠESTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ PREBLAGI,
NEPOZABNI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Anton Perse
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 11. avgusta 1859. Lahno naj Te zemlja krije, tiho, mirno pod zemljo, luč nebeška Raj Ti sije, večna sreča naj Ti bo.
Žalujoči:
ERNESTINA, soproga hčeri: MRS. MIMI MARIN in MRS. ERNESTINA JEVEC zet LEOPOLD JEVEC VNUKINJA in VNUK ter OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, O., 11. avgusta 1965.
V HLADU PRED CERKVIJO SV. PETRA V RIMU — Dva obiskovalca cerkve sv. Petra v Rimu, počivata v znanem Bramantejevem stebrišču, ki obdaja trg sv. Petra pred cerkvijo.
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
.	i ’A'. Y’‘ i
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd,	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEndersou 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
Za vsakovrsina tiskarska dela
"v-	se priporoča
mmm mimm domovine
6117 St. Clair Avenue ^ i	Cleveland 3, Ohio
tel. HE 1-0628
\ TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
NOVA MODA? — V Tokiu so pripravljeni dekletom, ki žele imeti poslikane svoje obleke, vsak čas in naglo ustreči. Na sliki vidimo dve umetnici, ki slikata obiskovalki japonske prestolnice njeno belo obleko.