RAZPRAVE S O motivaciji za uporabo javnih informacijskih storitev Cene Baveo Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper cene. bavec@guest. arnes .si Povzetek V prispevku predstavimo analizu. ki osvetljuje nekatere razloge. ki spodbudo aii odvračajo občana od uporaba javnih informacijskih storitev v drŽavah članicah EU Analiza je bila nareiena ob uporabi sekundarnih informacijskih virov Evropske komisije. Med drugim je pokazala, da je napačno splošno prepričanje, da zanimanje občanov za informacijske tehnologije spodbuja uporabo javnih storitev, po drugi Strani pa kaie ns visoko korelanijn med upnraho informacijskih storitev in splošno stopnjo zaupanj med nbfiani, ki |e prvi pribiiiak za socialni kapital, Podobno velja tudi za stopnjo nacionalne inovativnosti, ki kaže celo višjo korelacijo. Zaradi velike časovne inertnosti socialnih spremenljivk, ki se razmeroma počasi spreminjajo, pa bodo posledično okolja z nižjim ali povprečnim socialnim kapitalom, med katera spada tudi Slovenija, težko naredila velike preskoke v kratkem času Rezultati analize tudi nakazujejo, da bi morali veliki sisLemi, kot je na primer javna uprava, veliko bolj inovativno iskati nove poti za spodbujanje uporabe svojih storitev. Ključne besede: |avne informacijske storitve, motivacija uporabnikov, EU, socialno okolje Abstract ON THE MOTIVATION TD USE PUBLIC INFORMATION SERVICES The paper presents some social reasons which stimulate or divert citizens from using public available information services in the EU countries The analysis is based on the secondary information sources from the European Commission. It pointed out that common assumption that public interest in information technologies stimulates usage of public services is wrong. Dn the other side, there is high correlation between usage of public services and general trust among citizens, which is the first approximation of the Social Capital. Correlation with notional innavativeness is even higher. Consequently, inertia of social variables will prevent fast leaps in tlie countries with low or average social capital (among thern is also Slovenia). The results also indicate that large systems like public administration have to find much more innovative instrument to motivate citizens using their information services. Key wards: public information services. Motivation of users, EU, Social environment 1 UU0D Informatiki se neprestana srečujejo s vprašanjem, kaka bodo uporabniki sprejeli njihove nova razvite informacijske storitve. U podjetjih in ustanovah je ta dilema razmeroma preprosto rešljiva z določeno stopnjo menedžerske prisile, ker zaposleni nimajo ueliko izbire in morajo sprejeti noue aplikacije. Občasno sicer prihaja do problemov, vendar se ti sprcti rešujejo na relaciji uporabniki-informatiki, saj imajo konec koncev vsi skupen organizacijski cilj. Zadeva pa se zaplete, ko informatiki razvijejo aplikacije za neimenovane uporabnike, ki niso posebno usposobljeni za njihovo uporabo. Tak primer so aplikacije javne uprave za občane (Schar-ma, 2004, lAlauters in Colclough, 2006, Bauec in Uintar, 20071. Takrat razvijalci projektov nimajo neposrednega vpliva na uporabnike. Zato se pojavijo povsem novi problemi, hi jih ne moremo reševati enako, kot to delajo v podjetjih ali državnih organih. Glavni problem je seveda ta, kako potencialne uporabnike sploh pripraviti do tega, d.) bodo uporab- ljali nove storitve. Kdor spremlja razprave it tem, zakaj občani malo ali premalo uporabljajo t1-stori t ve državne uprave, dobi občutek, da je nekaj hudo narobe z občani. Predvsem informatiki se radi postavijo na radikalno stališče, da so uporabniki konservativni, da ne poznajo tehnologije in da ne razumejo prednosti novih rešitev, V tem prispevku se ne bomo spuščali v to, ali je to res ali ne, želeli bi le opozoriti na nekatere vidike, ki jih še vedno premalo razumemo in upoštevamo. Predstavili bomo nekaj rezultatov raziskave o socialni sprejemljivosti in posledično absorpcijski sposobnost posameznikov, da uporabljajo internetne in druge javno dostopne informacijske storitve. Malo je raziskav; ki bi se posebno poglabljale v motivacijo uporabnikov javnih informacijskih storitev, zato ostaja odnos med ponudniki in uporabniki bolj na ravni reklamnih sporočil za javnost. Še vedno ni povsem jasno, kaj v resnici motivira občane kut 2008 • številka 2 - lelmk XVI iifuiiiki INFORMATIKA 97 Cone! Bavee O motivaciji ta uporabo javnih informacijskih storitev uporabnike in kaj jih odvrača od uporabe. Ocene, ki jih dajemo, so pretežno v sferi ugibanja, /ato so pogosto napačne. Napačne diagnoze pa vodijo k napačnim zaključkom in ukrepom. Predstavljena analiza seveda nima ambicij, da bi se spopadla s celotno problematiko motivacije posameznikov, saj ta daleč presega okvirje predstavljene raziskave. Četo v okviru obsežnih projektov spremljanja razvoja informacijske družbe prevladujejo tehnološki indikatorji, ki dajejo enostransko in s tem pogosto popačeno sliko (Spangenberg, 2005). Zato je uvajanje socioloških indikatorjev še vedno odprto raziskovalno področje, ki smo se ga v naši raziskavi le bežno dotaknili. 2 METODOLOGIJA RAZISKAVE V raziskavi smo pod izrazom »uporaba javnih informacijskih storitev« razumeli uporabo vseh možnih aplikacij in podatkov, ki so prek interneta dostopni širši javnosti. Raziskava je temeljila na predpostavki, da je uporaba javnih informacijskih storitev odvisna od {slika 1): 1. realnih potreb posameznika in objektivnih prednosti, ki mu jih prinaša določena storitev; 2. socialnega okolja in družbenih vrednot, ki obkrožajo posameznika. Potreba po storitvi Socioekonomsko okolje in družbene vrednote S r . r Uporaba javnih informacijskih storitev Slike 1 Model motivi ranjn občanov ta uporabo javnih informacijskih storilcu O tem, da je potreba pomemben dejavnik, ne kaže izgubljati besed, saj je to glavni razlog, da so določene storitve sploh razvite. Na intemetu je sicer kar precej storitev, ki šele posledično vzbudijo potrebo, vendar je v končni fazi vedno objektivna potreba tista, ki sproži množično uporabo. V našem modelu smo predpostavili, da so si potrebe po informacijskih storitvah podobne v vseh okoljih, saj ni razlogov, zakaj bi Finci bolj kot Slovenci potrebovali določene storitve: Razlogi za razlike v uporabi so drugje. Nekoliko manj je očitno, da na uporabo informacijskih storitev vpliva tudi socialno okolje. Precej raziskav (Bavec, 2(107, Vari Oorschot in Arts, 2005, Pohlmann, 2005) potrjuje dejstvo, da je od socialnega kapitala in socialnega okolja močno odvisna inova-tivnost in s tem uporaba inovativnih storitev vključno z interne lom. Te raziskave delno pojasnjujejo, zakaj so nekatera okolja, kol so na primer skandinavske države, ki imajo izrazito visoko stopnjo socialnega kapitala, inovativnejša in bolj dojemljiva za inovacije, kot so druga. V teh okoljih je tudi uporaba informacijskih storitev izrazito večja, kot je v drugih delih Evrope. Da bi zajeli čim širši vzorec z največjimi možnimi razlikami v socialnem okolju, smo se odločili za raziskavo na ravni vseh članic EU. Na razpolago smo imeli metodološko primerljive sekundarne informacijske vire, predvsem podatke Eurostata in raziskave objavljene v I Iv roba rom etri h. V prispevku bomo predstavili del širše raziskave in se osredinjili le na nekaj vidikov socialnega okolja in družbenih vrednot (v oklepaju je naveden informacijski vir za vsak posamezni podatek); 1. zanimanje javnosti za informacijsko tehnologijo, ki se odraža v spremljanju novic s tega področja v javnih medijih (Special Eurobarometer 282); 2. zanimanje javnosti za inovacije ter znanost in tehnologijo v širšem smislu (Special Eurobarometer 224); 3. medsebojno (splošno) zaupanje posameznikov kol bistveni del socialnega kapitala (Special Eurobarometer 278); 4. nacionalna inovativnost, ki je izražena s kom pozi t-nim indeksom Sli (European Innovation Scoreboard 2006), Zanimala nas je njihova korelacija z uporabo javnih informacijskih storitev. Omejili smo sc na izbor treh indikatorjev, ki skupaj pokrivajo najbolj tipična področja uporabe: 1. individualno uporabo in teme ta - II NT (Eurostat); 2. nakupovanje prek interneta - ECOM (Eurostat); 3. uporabo javnih storitev e-uprave - EUPR (Eurostat). Da bi zmanjšali število spremenljivk in dimenzijo modela, smo vpeljali »agregatni indeks uporabe javnih informacijskih storitev (AUIT)«, ki je enak seštevku indeksov: individualna uporaba interneta (IINT), nakupovanje prek interneta (ECOM) in uporaba javnih storitev e-uprave (EUPR): AUIT = 11NJ* I + ECOM -I- EUPR 98 uHuiitBhtft INFORMATIKA 2008-številka 2-letnik XVI Cene Savec O motivaciji uporabo javnih informacijskih storitev Metodološki razlog za enostavno linear no kombinaciji) / enakimi utež m i leži v tem, da so vsi indeksi numerično v približno enakem razponu. Prva delovna hipoteza je bila, da veliko zanimanje za IT pomeni tudi veliko uporabo storitev, druga pa, da tudi visok socialni kapital in nekatere družbene vrednote vodijo k večji uporabi lT-storitev. Obe hipotezi sta bolj intuitivni, kot pa posledica podrobnejših predhodnih analiz. 3 REZULTATI V tabeli I so zbrani individualni podatki, ki so uporabljeni v prispevku, V koloni (3) je agregatni indeks uporabe javnih informacijskih storitev, ki smo ga vpeljali zato, da bi lahko uporabo javnih informacijskih storitev predstavili v eni dimenziji (z eno številko). Prvo raziskovalno vprašanje, na katerega smo želeli odgovoriti, je povezava med zanimanjem posameznikov za informacijsko tehnologijo in njihovo uporabo informacijskih storitev. Kot primer poglejmo sliko 2, ki kaže odvisnost agregatnega indeksa uporabe javnih informacijskih storitev ud zanimanja javnosti za informacijske tehnologije. Očitno med obema spremenljivkama ni nobene korelacije. Čeprav zadnje raziskave o generaciji Y kažejo (Estabrook in Rainie, 2007), da je Tabela 1 Individualni podatki po posameinih državah EU Agregatni indeks Zanimanje Ošabno Nacionalna Zanimanje uporabe javnih javnosti zaupan]b inovativnost [Sili javnosti informacijskih za informacijsko občanov zb inovacija in ZST storitev tehnologijo (1) (2) 0] ¡4) (5) (5)___ 171 Avstrija AT 114 22 32 Q,4B 77 Belgija BE 101 13 29 0.4B BI Bolgarija BG 36 _24_17 0,21 59 Češka_CZ_66_19_17_034_80 Danska_ DK 177 24 _ 76 OJ33_ 82 Estonija EE 95 19 33 0,34 75 Finska Fl 157 16 61 0,68 83 Francija FH 124 B 22 Q,4B 06 Nemfijja DE 140 17 35 0.59 B5 GrCija EL 45 10_18 _022__BI Madžarska HU _81___23 25__0.56 _ 79 Irska__JE_109 _22_32_ 0,48_74 Italija IT 57 B 21 0.34 72 Lata/ija_LV_76_30_15_022_ 75 Litva LT 67 34 14 0.27 BO Luksemburg_LU_161_14_31_054_B6 Nizozemska NL 159 1B _61 0,49 87 _ Poljska PL 65 31 10 0,22 69 Portugalska PT BO 19 24 0,23 68 Ciper GY 63 12 18 0,3 90 Romunije R0 29 29 17 0,19 58 Slovaška SK___35 _25__ 16 0.23 __75 Slovenija SI 88 18 24 0.35 82 Španiia ES 83 19 36 0.31 77 Švedska SE 167 14 64 0.73 89 Velika Britanija UK 147 25 36 0.53 78 2008 -Stevitka 2 -letnik XVI ut-ORiBN* INFORMATIKA 99 Ccru* Hiv:■ ■ O m o t ivnriji ij uporabo javnih informacijskih storitev intenzivna uporaba interneta privedla do tega, da se posamezniki vedno bolj zanimajo tudi /a informacijsko tehnologijo in različne vsebinske probleme. Povečala se je celo obiska nos t knjižnic s primarnimi informacijskimi viri. Posredno bi to pomenilo, da ni zanimanje za informacijsko tisto, ki spodbuja uporabo interneta, temveč ravno nasprotno - uporaba informacijskih storitev sproži zanimanje za informacijsko tehnologijo. 200 c > [D ž - 150 a a S m I % 100 c " Z ¡ jj? - 50 oi < 0 ♦ ♦ Slovenija 10 20 30 Zanimanje za IT 40 Slika £ Uporaba javnih informacijskih storitev v odvisnosti od lavnega zanimanja ta informacijsko tehnologijo v državah tU Slika 2 kaže, da med agregatnim indeksom uporabe javnih informacijskih storitev (uporabo interneta, e-uprave in e-nakupovanja) in zanimanjem za informacijsko tehnologijo ni povezave. S tem se je naša prva, na vide/, logična hipoteza, izkazala za napačno. Čeprav v tej fazi raziskave nismo iskali globljih razlogov za te rezultate, vseeno razmislimo o možni razlagi. Verjetno so vse omenjene aplikacije dovolj preproste za uporabo, da ne zahtevajo večjega poznavanja tehnologije, kar bi njihovo uporabo omejevalo na ljubitelje in poznavalce informacijske tehnologije. Prva ugotovitev torej zavrača »zd ra vora z umsko-* hipotezo, da zanimanje za informacijsko spodbuja uporabo informacijskih storitev. Po drugi strani pa nekateri socialni faktorji in vrednote kažejo izrazito korelacijo z uporabo informacijskih storitev. Slika 3 ponazarja vpliv ene od najpomembnejših socialnih spremenljivk, ki določajo stopnjo socialnega kapitala, to je zaupanje. Splošno zaupanje je definirano kot osebno zaupanje do drugih ljudi. V eni od prejšnjih raziskav smo upoštevali tudi zaupanje v državo in sistem (Bavee, 2007), vendar se je pokazalo, da so vse te obiike zaupanja med seboj soodvisne in jih kot spremenljivke v prvem približku lahko zamenjujemo. Slika 3 potrjuje, da je uporaba javnih informacijskih storitev odvisna od zaupanja, vendar kaže še enkrat poudariti, da v tem primeru ne govorimo o zaupanju v tehnologijo, e-upravo ali e-trgovce, marveč o zaupanju v ljudi in družbo v širšem pomenu. Če smo na sliki 2 ugotovili, da ni nobene korelacije med uporabo in javnim zanimanjem za informacijsko tehnologijo, pa sedaj opazimo izrazito korelacijo med uporabo javnih informacijskih storitev in splošnim zaupanjem. To je povezano z že omenjeno ugotovitvijo, da je stopnja inovativnosti večja v okoljih z. visokim socialnim kapitalom (Futnam, 1993, Sabatini, 2006). Posredno pa kaže na funkcijsko soodvisnost med uporabo javnih informacijskih storitev in nacionalno ino-vativnostjo (slika 5). 200 0 20 40 60 Splošno zaupanje Slika 3: Uporaba javnih informacijskih storitev v odvisnosti od splošnega zaupanja v državah EU Če povzamemo omenjene rezultate, lahko ugotovimo, da je uporaba javnih informacijskih storitev nedvomno odvisna od stopnje socialnega kapitala v določenem okolju. Res pa je, da smo stopnjo socialnega kapitala nadomestili kar s stopnjo zaupanja, vendar je to povsem upravičen prvi približek (Van Schatk, 2002). S tem lahko delno pojasnimo, zakaj je sprejemljivost informacijskih storitev v skandinavskih državah bistveno večja, kot je na primer v Srednji livropi. Seveda pa ta ugotovitev nakazuje tudi nekaj drugih hipotez. Najbolj zanimiva je ta, da ne moremo doseči zelo visoke stopnje uporabe informacijskih storitev samo z razvojem novih aplikacij, vlaganji v informacijsko tehnologijo in nedoločenim »osveščanjem« 100 upohahha INFORMATIKA 2008 ■ številka 2 - letnik XVI Ceno Bavec: □ motivaciji za uporabo javnih informacijskih storitev uporabnikov, saj nas pri tem omejuje in zavira socialno okolje, v katerem živimo. Če smo v začetku prispevka ugotovili, da zanimanje za informacijsko tehnologijo samo po sebi ne spodbuja uporabe informacijskih storitev, pa je zanimiva slika 4, ki kaže, da obstaja korelacija med splošnim zanimanjem za znanost in tehnologijo in uporabo informacijskih storitev. Očitno je zanimanje za inovacije ter znanost in tehnologijo močnejši spodbujevalec uporabe novih storitev* kot pa je samo ožje zanimanje za informacijske tehnologije. Ta ugotovitev bi najbrž zahtevala dodatno analizo, saj napoveduje nekatere druge družbene silnice, ki pomembno vplivajo na inovativnosl družbe in s tem seveda tudi na razvoj in uporabo informacijskih storitev. C > re 200 150 I» ¡¡100 p 50 O) < * * • ♦ V S* * ♦ \ ♦ ♦ ♦ \ Slovenija 50 60 70 80 Zanimanje za 2T 90 100 Sliku 4: Uporaba javnih inlormacijskih storitev it odvisnosti od zanimanja la znanost in tehnologijo v državah tli Če poskusimo združiti omenjene ugotovitve v eno, ki bi bila najbolj značilna in tudi razumljiva, potem je reprezentativna slika 5, ki kaže visoko korelacijo med uporabo javnih informacijskih storitev in nacionalno inovativnostjo. Nacionalno inovativnost redno spremlja Evropska komisija (European Innovation Scoreboard) v obliki Zbirnega inovacijskega indeksa (Sil), sestavljenega iz 26 indikatorjev, ki merijo vse relevantne nacionalne aktivnosti, ki prispevajo k inovativnosti družbe in ekonomije. S tem smo potrditi drugo delovno hipotezo, da visok socialni kapital in nekatere pozitivne družbene značilnosti bistveno povečujejo uporabo javnih informacijskih storitev. Mimogrede lahko vidimo, da se je Slovenija v vseh predstavljenih primerjavah uvrstila v evropsko sredino, kar potrjujejo mnoge druge analize z drugih l> 200 150 w «i I % 100 ^ m | g £ -2 &.E 50 & en < ♦ / A Slovenija ♦ 0,2 0,4 0,6 Nacionalna inovativnost 0,8 Slika 5 Uporaba javnih informacijskih storitev v odvisnosti od nacionalne inovativnosti v državah EJ zornih kotov. Nikjer ne izstopamo niti v dobrem niti v slabem. 4 SKLEP V prispevku smo želeli prikazali, da pri ocenjevanju razlogov, kaj uporabnike spodbuja in kaj odbija od uporabe javnih informacijskih storitev, stvari niso vedno lake, kot se zdijo na prvi pogled. Predpostavka, da lahko s povečevanjem zanimanja za informacijsko tehnologijo in s tem posredno poznavanja tehnologije povečamo uporabo javnih informacijskih storitev med občani, se je pokazala /a malo verjetno. Posebno je treba poudariti, da sta javno zanimanje za znanost in tehnologijoin nacionalna inovativnost daleč močnejša spodbujevalca. Posledično pa to pomeni, da bi nekateri veliki sistemi, kot je na primer javna uprava, morali veliko bolj inovativno iskati druge mehanizme /a povečevanje uporabe svojih storitev in ne ostajati samo na pasivnem obveščanju prepričevanju javnosti. Druga ugotovitev pa je, da je zaupanje kot pomemben del socialnega kapitala izjemno pomemben spodbujevalec informacijskih storitev. Tudi ta ugotovitev nosi v sebi posledice za nekatere velike sisteme, kol je že omenjena javna uprava. Očitno obstajajo družbene zavore, ki preprečujejo zelo hitre premike na tem področju in tudi velike tehnološke preskoke »Čez noč«, saj je za socialne spremenljivke značilno, da so inertne in se le počasi spreminjajo. Omenjene zavore v družbi je težko hitro sprostiti. Socialno okolje torej neposredno vpliva na absorpcijsko sposobnost javnosti za nove storitve in tehnologije. 2003 - itevilka 2 - leimk XVI ui-ciuab*i INFORMATIKA 101 Cene Bavftf. O mnlivatijt jm uporabo javnih informacijskih sloritev Zaradi velikih razlik v socialnih okoljih evropskih držav moramo biti zelo previdni pri prenosu izkušenj iz enega okolja v drugega. Tehnološke rešitve z lahkoto prenašamo iz enega okolja v drugega, he moremo pa prenašati socialnih razmer. Poenostavljena primerjava s skandinavskimi drŽavami, ki imajo izjemno visok socialni kapital in z zornega kota inovativnosti zelo pozitivne družbene vrednote, je lahko metodološko zelo problematična. Samo s tehnološkimi in makroekonomskimi kazalci ne moremo niti razumeti niti pojasniti vseh razlik. Še huje pa je, da na podlagi poenostavljene primerjave vodimo politiko in sprejemamo ukrepe, ki se v večini primerov začnejo in končajo le pri denarju. 5 Uiri in literatura [1] BAVEC, Cene, VINTAR, Mirko: What matters in the development of the e-government in the EU?. Lecture Notes in Computer Science. 2007, (t 4656, str. 424-435 [2] BAVEC, Cene. Interdependence between social values and national performance indicators : the case of the enlarged European Union. Managing global transitions, fall 2007, vol, 5, no. 2, sir. 213-228. hlto://www, irn-kp.si/zalozba/ISSN/1581-6311 /5 213-228.pdl. [3] BAVEC. Ccnc: On the current environments for e-government development in the enlarged European Union. Information polity, 2006. let. 11. št. 3/4. str. 197-206, [4] EC: European Innovation Scoreboard 2006. Comparative Analysis of Innovation Performance. European Trend Chart on Innovation European Commission, 2006, http://trendchartcordis.lu/scoreboards/ sco reboard2005/ pdf / EI S%202005.pdf [5] EC: Special Eurobarometer 224, Europeans, Science and Technology, European Commission, 2005. [6} EC: Special Eurobarometer 225, Social values, Science and Technology, European Commission, 2005. [7] EC; Special Eurobarometer 2/8, European Cultural Values, European Commission, 2007. [8] EC: Special Eurobarometer 282. Scientific research in the media, European Commission. 2007. [9] ESTABROOK, Leigh, RAINIE, Lee: Information Searches That Solve Problems, Pew Internet & American Life Project, December 2007, httnV/www.newinfemet.oro/ndlsPew Ul LihrariesRenort ndf £101 MANZIN. M., KODRlC, B. (2008). Qdnos zaposlenih do zunanjega izvajanja dejavnosti. Uporab inform. (Ljubl ), let. 16, st. 1, str. 22-32. [11] POHLMANN, Markus, 2005, The evolution of innovation: Cultural backgrounds and the use of innovation models, Technology Analysis and Strategic Management, Vol. 17, No. 1, str. 9-19. (121 PUTNAM, R, (1993). The Prosperous Community: Social Capital and Public Life. The American Prospect, no.13, Spring (hitf)://epn,Qrg/prost)ect/i3/l3autn,htiiil). [13] SABATINI. F. (2006), The Empirics of Social Capital and Economic Development: A Critical Perspective. Working Paper. Social Science Research Network Electronic Paper Collection, http://ssrn.com/alDstrac1-8797-l2. [14] SHARMA, S. K Assessing e-government implementations. Electronic Government, Vol. 1. No. 2. (2004) 198-212. [15] SPANGENBERG. Joachim H Will the information society be sustainable? Towards criteria and indicators for a sustainable knowledge society. International Journal of Innovation and Sustainable Development. 2005. Vol. 1, No.1/2, str. 85-102. [16] Van OORSCHOT.W , ARTS, W.: The Social Capital of European Welfare States - The Crowding out Hypothesis Revisited. Journal of European Social Policy. Issue 1. 2005. ]17] Van SCHAtK, T,: Social Capital in the European Values Study Surveys, Til burg University, 2002. 118] WAUTERS, P.. COLCLOUGH, G.: Online Availability of Public Services. How Is Europe Progressing? Web Based Survey on Electronic Public Services, Report of the 6th Measurement. Capgemini Belgium. June (2006). Izr. prof. dr. Cene Bovec redno predava na Fakulteti za management Koper Univerze na Primorskem. Svojo profesionalno kariero je začel kot IBM sistemski inženir, kasneje je v državni upravi opravljal različne funkcije od namestnika direktorja slovenske statistike do državnega sekretarja za tehnologijo Nfikaj let ¡b koordiniral odnose med IBM CfTMA in univerzami v Srednji in Južni Cvrnpi in Rusi|i Po leto ?000 je bil dekan Visoke Sule za rna nage me nt Koper in član vladna skupine za ustanovitev Univerze na Primorskem. 102 UPORABNA INFORMATIKA 200B - Številka 2 - telnik XVI