gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. i t r r ' Ljubljani v sredo 31. maja 1871. O b s e g : Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. (Dalje.) kako gluhonemnico. (Dalje.) Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v Telovadno in boriteljsko imenoslovje. (Dalje.) Govor dr. Coste v 44. seji zbornice poslancev 25. maja t. 1. Mnogovrstne novice. Primula veris. (Konec.) Dopisi. Novicar. Gospodarske stvari. Potni poduk o Krasu in o pogozdovanji Krasa. Spisal za domorodce notranjske Ljudevit Dimic, c. kr. nadgozdnar in gozdni poročevalec, ud centralnega odbora kmetijske družbe. (Dalje.) Zdaj naj Vam pa povem izgled, kako bi se na ta način jelo pogozdovati. Neka soseska na Notranjskem ima na primer 100 oralov (johov) golega Krasa. Župan bi hotel nagibati pogozdovanje te goličave, kako bi se to začelo? Najpoprej bi župan sklical možé in napravil bi se sledeči klep Naj se vsi posestniki združij in po srenjski tlaki za pogozdovanje namenjeni prostori čisto posnažijo, in iz nabranega kamenja (kterega je treba tudi izkopati) napravijo ograde Ako se tla kakor sem vže popřej omenil v se 9 nekoliko pognojijo, naj župan poprej ko sneg skop piše kmetijski družbi, bodi-si naravnost, ali pa dotični podružnici, posij naj mu meseca sušca gozdnega semena Kakor hitro bo vreme delu ugodno, naj se odloči kterega hočete letos posejati, recimo, isti del goličave, dvajseti del, to je, 5 oralov Ta prostor naj se vnovič posebno ogradi. Ako sejete črni borovec, potřebovali boste za bode više stalo ko oralov 30 funtov semena, in to 15 goldinarjev Zabiti se ne sme severo-izhodnji del goličave poprej pogozditi, zakaj burja večidel od te strani piše, toraj se more tudi za zavetje skrbeti. lj ati Potem boste jel do 3 čevlj emlj za gozdno setev priprav 3 saksebi boste napravili blizo štirjaška (kvadratna) čevlj a velike prostorčeke za gozdno seme. Po teh prostorih je treba travo odkopati in obr-niti jo, zemljo kar se dá osnažiti kamenja in korenin, in porahljati jo, da se potem seme lože prime in požene jenih delih se zmiraj še lahko pase, ako les tam sam od sebe ne poganja. Do 15. leta po prvi setvi bode tedaj za pašo vsako leto 5 oralov manj odprtih, od 16. leta naprej pa se bo vže paša zopet po zasajenih delih začela, kakor hitro po vrsti 15. leto dosežejo. Toliko, kar je toraj zavoljo gozda pašo omejiti potreba, se tudi namestila dobi. Mnogo je tacih dreves, kterih perje se rabi tudi za klaj o, zlasti za ovce in koze, na primer: jesen, javor, hrast in akcija so za to pripravna dre-Taka drevesa naj se povsod zasadijo, kjerkoli brest vesa. 9 je kaj prostora, med sadjem, pri vaséh, pri mejah itd. r? • • • y • • VF • j i jeseni se perje osmuče m v senci posuši ; in taka klaj a je dobra zlasti za drobnico. Najbolje je jesenovo perje; eno samo jesenovo drevo bo dalo vsako leto 10 funtov perja, in to je za prerejo toliko vredno, kakor 20 funtov slabe krme. Na Kranjskem je nekdaj cvetela lepa navada, po kteri je moral vsak ženin, predno je stopil pred oltar, vsaditi v domači zemlji 20 ali še več dreves. Ta navada naj se ponovi! Noben Kranjec bi ne smel oženiti se ali cesarstvo zapustiti, ako ni poprej primerno število dreves posadil v domačo zemljo. Odkod bodemo pa s a dik vzeli? nastaja vpra šanje Pri vsaki ljudski soli naj se napravi gozdna gredica in tudi sadišče za sadno drevje. Tukaj naj se otroci v drevesetvi podučujejo in tukaj naj se kmetom sadike delijo. Morebiti bode še kdo vprašal, kdo pa mu bo po- kazal, kako da se gozd seje in sadí? Treba je, da nam vlada izobraženih gozdnarjev posije U Ck purnuvi, UUUV^I« U«J Ottl KMX , Vit» VUVIl uvi- telji olikajo v gozdarstvu in drevoreji, bodi-si v sne-žiški gozdarski šoli, bodi-si v Ljubljani, kjer sem tudi septembra učitelje v tem pred- na pomoč dežela pa naj skrbi, da se tudi uči laz pripravljen, meseca Kako se seme metu podučevati. jé«- . JiŽiJ Razun tega je pa tudi med Vami dosti omikanih in izvedenih mož, kteri Vam bodo gotovo z veseljem roko podali, če se boste hoteli posvetovati. Vspeh tacega truda ne bode izostal, kajti izgledi ej ali kako se mlada drevesa _______ __ _ nam to jasno dokazujejo. Koliko je bil pred 50 leti dijo,~tega Vas danes'obširno7n Tudi*ob\ratkem oral 0oh) g™nta na ljubljanskommočvirji vreden, predno se je na suho djal? Komaj 20 krajcarjev; zdaj veljá 10Ó do 200 gold, in še čez. To je jasni dokaz, da člověk s trdno voljo neizrečeno veliko zmore. Rekel sem poprej, da naj po dolinah in nižinah ne morem učiti. O tem se morate poprej, ko bote omenjeno delo začeli, posvetovati s kakim gozdnarjem. Nadjati se je pa tudi, da bo kmetijska družba kmalu izdala poduk za gozdarsko drevorej Kakor hitro je prvi del z lesom zasajen, se po srenje same pogozdovanje vršijo, in pri tem jih bode njem ne sme več pasti, ali brez zadržka se bo paša vlada tudi gotovo rada podpírala. 15 let potem na prvem delu zopet začela. Po nezasa- S čem? sej ale i vsega davka. Tisti deli Krasa, kjer so srenje gozd sadile ali naučé se jih tudi rabiti. S tem je izobčenje od in pašo odstranile, naj se za 20 let oprosté stranjeno; njegova osamljenost sicer ni popolnoma od Učiteljem naj se denarna podpora daje se olikajo tudi v gozdarstvu. ) da pravljena, a jako olajšana. Kdor naj več golega sveta v gozd spremeni, on vé mimiko nam razodeva gluhoném celo svojo no-tranjost, ž njo nam predočuje svoje misli in želje; kar najlepše sadišče napravi, ali po mejah in po druzih > meni j sluti y čuti Ona uaj iV/jwou ohuiouv hiti j mux j/v "ívj mu au ^ u ui uuiu v/ u a je i u u a j lauuucnjc u j c ^ u V c uuoc | JLL O" prostorih naj več dreves zasadi, tistemu naj se podeli dvomljivo in neovrgljivo spričevalo njegove tedaj ; želi y tirja, nam mimika pové. razodetje njegove duše ne denarna premija. 4. Vlada naj nas deloma zaklada s semeno m. notranje razumnosti in podučijivosti. Mimika --------j —---------------------- uniči pri mirnem opazovalci staro krivo misel, ktera Vlada naj nam za vodstvo pogozdovanja Krasa stavi gluhonema v vrsto maloumnih, ona mu povrne izobražene domače gozdarje pošlje. tako podporo se ne bomo vtrudili važno nalogo dovršiti. Vsak izmed nas naj si pridno prizadeva, da se nam te želje spolnijo. Jaz bom, kot ud centralnega odbora kmetijske družbe gotovo svoje storil. (Konec prihodnjič.) Podučite stvari Kako primerno pripravljati gluhoneme za spre jem kako gluhonemnico. Spisal Ivan Nep. Boštjančić. (Dalje.) 12. Obširniše vidimo mimične obraze pri onih, ki govoré z ognjem, z notranjo ganjenostjo. Opazujmo le člověka, kedar je v zadregi ali pa razdražen: v tacem stanu velikrat besedo izgubi, ali jo pa tudi misel prehití, in po razmeri, kakor se to zgodi, postane mi-mično izraževanje živejše in močnejše, dokler poslednjič na vrhuncu strastne vnetosti jezik svojo službo odreče in umrje poleg naj živejšega gestikulovanja. Razvidimo iz tega, kako globoko je v naturo našo vcepljena mimika, in da roka nature sama je, ki glu- honema vodi k rabi mimičnih obrazov. Drugače bi pa tudi ne mogli razumeti, na kak način mora priti ubogi, nevedni, zapuŠčeni gluhomutec do srečne misli, da si z gestikulacijo nadomesti, kar mu je stvarnica neusmiljeno odrekla. Se bolj bi nas pa osupnila zavest, da rabijo vsi gluhonemi brezi vsacega izjemka to sredstvo v med-sebojno in tudi v porazumljenje z govorečim okrožjem. Ce ni mimično govorjenje la9tnina edinih gluhonemov, vendar je njihov edini jezik in zato ga tudi s pravico oni prav za jezik gluhonemov imenujemo kaj ti prav razvij ej o in porabijo vsacemu člověku prirojem drugem poglavji pridem zopet na to mimični kal. in pokažem 7 na kak obraze izbira in vstvarja način si gluhonem svoje mimične le, kak za zdaj svoje vprašam namen in kako sposobnost ima mimika gledé njegovega razvoja 13. Mimika je za gluhonema velike važnosti. Mislimo se v društvo, v kterem se govori o stvaréh kojih mi ne razumemo: kako sitno bi se nam zdelo ; 7 in ko bi se društvo razgovarjalo v tujem, nam neraz-umljivem jeziku, kako dolgočasno bi nam bilo; komaj bi čakali, da nas kdo reši iz take mukepolne tovar- slab dozdevek, senco ki kar bi nas v na- sije In vendar bi imeli tako o stanu gluhonema, kteremu je odrezana vsaka nit ) bi ga mogla vezati na društvo kajti ; vedenem primerljeji k večemu za par ur zadevalo ostane ^pri njem stanovitno brezi vsacega upanja na njegov prostor v človeškem društvu. Vrh tega je poslednjič mimika deležnica pri njegovem duševnem razvoji. Potreba znamenja, ki se mora vzeti iz stvari, ktero hočemo za-znamovati in koje se sè stvarjó samo strinjati mora, oštri pazljivost na opazovanja, ki se mu ponujajo, ona sili primerjevanju in vzrokuje stvarjenje splošnih poj moj ; znamenje samo mu pa pomaga, da stvar in spomin na-njo laže ohrani. Občeč s pomočjo mimičnih obrazov ž njegovim okrožjem, mu vzrokuje tako ob-čenje delo in vajo in ravno s tem tudi razvoj njegovih duševnih moči. Na tak način pregleduje vsak dan svoje skušcje, sodbe in sklepe in razvidi, kaj je v njegovih opazovanjih in mislih slabo, enostransko, zmešano prisiljen je popraviti se: pomnoži si vednosti deloma iz neposrednjega poduka, deloma po nagibu > 7 ki izvira iz občenja z njegovim okrožjem. (Dal. prih.) Telovadno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega (Dalje.) Nachgreifen, poprijeti. Nachgriff, poprijem. Nachhauen, odseči. Nachhieb, odsek. Nachmann, naslednik. Nachscliub, odtoč. Nachsprung, odskok. Nachstoss, odbod. Nachstossen, odbosti. Nacken, tilnik. Nebenhieb, sek ob strani. Nebenmann, sosed, vstričnik. Nebenrotte, četa ob strani. Nest, gnjezdo. Niederlassen sich, spuščati se Niedersprung, skok navzdoli. o. Ober, zgornji. Oberarm, nadlahtje. Oberschenkelhang , vesa na stegnih. Oberarmhang, nadlahtna vesa. Obertheil, zgornji del. Oberleib, nadtrebušje. Oberschenkel, stegno. Ordnung > red. P. Paar » dvoj Pfeilbogen, lok. Parade, obramba Pfeilstiel, puščišce Pariren, prestreči Pferd > konj. Parirung, prestreča Pausche, roča. Pfahl, kol. Pfeil V V 7 puscica, Plastron, oklep. Posizion, stan. Prellen den Fuchs, metati lisico Pyramide, skupina. Quarthieb, notranji sek. Quartlage VDKMuu r i v oav^ga u^mujm uu v^uaiua^ci , pu bolje. Življenje sredi puščave, oddaljeno, samotno brez Quer, vprečen pologa dlani. Querstiïtz, opora poprečna. Querstiitzen, opreti se vprečno Queruntergriff, vprečni pod- vsacega človeškega soseda, bilo bi pretrpežljiviše. kakor 7 Queraufgriff, naprijem vprečni prijem taka osamljenost sredi govorečega društva. Iz te osam- Quergrâtschen, kreča vprečna. Querwage, razovka vprečna. ljenosti, iz te puščave reši ga mimika. Njegovi sta- Querhang, vesa vprecna. Querwippen, kolebati vprečno. Querzweigriff, vprečni dvopri- jem. riši in brat je in sestre in sploh vsi, ki pri- Quersitz, seja vprečna dejo z nesrečnežem v vsakdanjo dotiko, na- Querstand, stan vprečni učé se sčasom njegovih mimičnih obrazov ; Querstehen, stati vprečno (Dal. prih.) 173 Mitologične prelskave. Primula veiis. Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.) Ko sem že ta clanek o mitologičnem pomenu odseku". Jako me veseli u , da g. prvosednik sam je moral pritrditi mojemu ugovoru, da ni „ustavnega odseka in da odsek, ki se tako imenuje, ni imel pra vice nadeti si ta naslov. (Dobro! na desnici.) Toda hočem poudariti } > je to } mula veris" dovršil, izvem, da trobent v fari sv. Heme pod Podôetrtkom: lagot » pníme nuj ej o poročilo ,,s predlogom cesarju. kar da danes imamo pred seboj y naj se odpošlje adresa Prosim, naj slavna zbornica pozor obrne na besedo s predlogom". Mi toraj nimamo odsekovega poro - . - —---r--—--------------o ---- ^ # „o c u i w jLu. • i.Tj.1 tuiai uiuiauiv; uuocivuv cí^čv jjui u- Ako presodimo pomen te besede, sopet v njej na- 5iia 0 kakovem predlogu, ampak odsekovo poročilo s hajamo odnašanj do tlob y blisk itd san skřitu ladž pomenja „splendere, fulg u 7 žariti, in v ruskih narečjih je ohranila beseda: lag y degot aestus- Brand, Gluht itd. (glej „Gilferding o srodstvie jaz. slavj. str. 222) primeri še slovaško : ligo tati, corrus-care, li go tačka, Flittergold Sem Lig pada tudi ime božestva spomladi pri Litovcih: samostojne predloge. predlogom. Moj častiti predgovornik te (desne) straní je jasno dokazal, da se predlogi v tej zbornici smejo predlagati ali kot vládni predlogi ali kot predlogi po-sameznih udov, in da se pa v opravilnem redu, naj se še tako marljivo išče, nikjer ne nahaja pravica, vsled ktere bi smel kakov odsek visoki zbornici predlagati y pred kterim čuvala nedolžna li got „schauckeln, pomeni večni plamen gorel, ki ga j litovščini pomenja Ugovarjalo se je, da je navada, da odseki na pr čista devica schwenken, wippen, wiegen", sami Jaz'mislim, o "tem ni nikakóršne dvombe , da to pri posvetovanji proračunov, predlagajo resolucije itd. puujciii, kteri se bližajo pomenom gibajočih, mu«- p0 opravnnem reau koi posiransKi preaiog, Kot poprav jočih se solnčnih žarov. Korenika ladž pa tudi znači: aj{ pristavek sme pri drugem branji predlagati po ziha y kar po opravilnem redu kot postranski predlog, kot poprava robustum esse, in tej primeri slov. lagod optimus y lagod y infirmus firmus, Korenika ladž še y samm poslanci y sme tudi odsek predlagati kot po znaci glj y laedere, occidere, in iz te imamo staroslov topor stranski predlog ali pristavek ; bilo bi morda razum- y ascia sekira, bradva ljivo V ce tudi morda dvomno ako bi bil odsek Star mož v moji fari mi je rekel y y m tudi pravijo lakavčica stala v zavezi z lokom, m t stvo tudi imenuj božj toi da trobentici toda bi sopet , ktero ljud- y (iris) starodavni poganski vladne predloge s sporočilom předložil visoki zbornici ter mu na koncu dodal resolucijo, naj se adresa pošlje Njega Veličanstvu. Jaz bi bil pa tudi v tem primer-ljeji temu odlocno ugovarjal, ko bi bil odsek koj sestaví) eno adreso predlagal. Jaz stavim samo to-le vpra- narodi pa so mislili, da na ta stolec sede bog groma šanje: ko bi pri obravnavanji kterega koli predmeta, in bliska, ko je premagal jake iharjev in neviht imenih ene edine cvetlice tedaj vidimo ohranj * korenike: jag, bliskati, žariti itd y lag bodi-si proračun ali kaj druzega, kteremu poslanců prišlo ne misel, kot dodatek predlagati, „naj slavna y leuaj viuiLuu u u i uje u e pnslo ne misel, kot dodatek predlagati, „naj slavna ktere znacijo : svetiti, zbornica sklene, da se njegova že sestavljena adresa Jeli ni slovenski jezik bogat in čestivreden, in jeli izroči Njega Veličanstvu" > ali ne prvosednik kar ni bil naš narod že od nekdaj bistroumen in pobožen? navati sam za-se? popolno pravico rekel, da to je samostojen predlog, ki se mora obrav- In vsa zbornica bi mu pritrdila s Politične atvari. Zato se popolnoma skladam z mislijo g. predgo Govor dr. Coste \ 44. seji zbornice poslancev 25. maja po stenografičnem zapisniku. Na drugem mestu razpravljamo na kratko obrav- nave zbornice poslaniške o glasoviti adresi v zbornico poslancev pritirali ustavoverci. ki so J0 Ker pa je dr. Costa v tehtnem svojem govoru tako jasno dokazal puhlost modrovanja centralistične klike in odkri-tosrčno odkril njene namene, kteri ne merijo na drugo nego na to, da ne bi se porazuméli narodi avstrijski vornika te (desne) strani in tudi sam še izrekam to, da je zoper opravilni red, da je odsek to sporočilo podal s samostojnim predlogom , in da je zoper opravilni red obravnavati ga. (Dobro! na desnici.) Odsek nasvetuje adreso do Njega Veličanstva. Ako adresa do Njega Veličanstva ni nic druzega nego izraz dvorljivosti, odgovor na ogovor svetlega prestola, ; naj visoka zbornica iz lastnega nagiba Njega Veličanstvu pošlje adreso, v kteri izrazuje svoje mnenje. Meni se zdi. tedaj to djanje nima one važnosti, kakor predlog potem Avstrija propasti morala, zato vemo y vstrežemo našim bralcem , ako jim ves nemški govor od besede do besede prevodimo v jezik slovenski. Iz dostavkov stenografičnih bodo razvideli, kako so več-krat kričali vščipljeni ustavoverci na levi, in kako zadovoljni so bili vsi, kterim je sprava narodov pri srcu. Govor dr. Coste se je glasil tako-le: da ni važnejšega posla v vsem djanji visoke zbor nice mimo tega, da ona iz samolastnega nagiba svoje mnenje izreče najvišemu prestolu. Tak predlog moral bi vendar globoko premišljen in popolnoma utrjen biti na vse strani. Adresin odsek nam pa predlaga adreso brez vseh razlogov; kajti poročilo, ki bi imelo povedati njene razloge, v desetih vrsticab ne pové nič druzega kakor da se je odseku potrebno zdelo sestaviti adreso zakaj pa potrebno, tega nam ne pové poročilo. 7 9 Že moj predgovornik te (desne) strani visoke (Pritrjenje na desnici, smeh na levici.) Odsek navaja samo zbornice je pretresaval formalnost v adresinem vpra-šanji. Mene veže dolžnost, tudi nekaj besedí sprego-voriti v tej zadevi ter najprej pozornost obrniti na naslov te predloge. Jaz ne bom vec govoril o „ustavném dve stvari, izročenih' < Prvo No 7 * V kakošni zavezi stoji slov.-hrvatsk. jagli, jegli je „posvetovanje o predlogih odseku to vemo, ena predloga je vsled odsekovega poročila řešena z dnevnim redom, in takrat se odseku ni zdelo potrebno predlagati adreso do Njega Veličanstva. Drugih dveh predlog, izročenih mu, odsek še ni vzel v konečno posvetovanje. Jaz toraj tudi ne puls milliacia Candida, prosena kaša v rusk, narečjih : jag- umem, kako ste ti predlogi priliko dali staviti tak lovi, ječmeni? — Brez dvombe je pomen postal po žganji, predlog. Gotovo je toraj, da so besede „posvetovanje JL V/ 79 X J J * - JLři \j£J VA V VRULJI M Vf J V J^VillVll jj UUIA ^/V ^Q^^J 1} VVA&V/g« VI VVV f V J V V X MJ J V*fcf paljenji, pečenji, kakor srbsk. jagla, granum zeae (koruze o predlogah odseku izročenih" le puhle fraze. Ko bi tostione disruptum, primeri še sansk. jádža, varena, pa tudi bile kaj več, gotovo ima visoka zbornica in vsak njen ud pravico zahtevati, naj se mu razodenejo žgana, pečena riškaša. Pis. # 114 razlogi, ki so silili odsek, tako važen korak storiti, kakor je ta, da se Njega Veličanstvu odpošlje adresa. Pravico to zahtevati ima vsak ud te zbornice in vsa zbornica, in odsek, ki ne stori tega, ne spolni svoje dolžnosti. Odsek pa tudi prav za prav ni iz predlóg, ampak kakor se bere „zlasti iz ministerskih razjasnil" izvil potrebo predlagati adreso, in odsek je tako priprost, da misli, da so ta razjasnila znana vsakemu udu te zbornice, ker je imel ocitne shode. Odsekovi shodi so bili, to je res, ocitni, in ker so bili očitni, zato sem imel pravico, udeleževati se jih, toda dolžnosti nisem imel, toraj imam pravico zahtevati, da mi odsek, če hoče staviti važen predlog, v prevdarek předloží ona ministerská razjasnila (velik nemir na levici), iz kterih on sklepa, da je treba adrese. (Pritrditev na desnici. Vseč- nost in ploskanje na galerijah.) Prvosednik: Prosim, pri miru biti na galerijah. Dr. Costa (dalje): Vrh tega je pa tudi stávek o očitnosti odsekovih obravnav puhla fraza; kajti dobro je znano odsekovim udom, da najvažnejša odsekova seja, namreč seja, v kteri je adresin predlog bil predložen, posvetovan in sklenjen, nikoli ni bila oznanjena v zbornici, ker je bila v nedeljo, ki nismo zborovali, s posebnimi vabili napovedana odsekovim udom (klici: jako dobro ! na desnici), zato tudi to ni nič druzega, nego puhla fraza, in popolno pravico imam reci, da razlo-gov, ki bi imeli utrditi potrebo adrese, ne naj dem v poročilu, da toraj adresa nima temelja. Jaz se ne morem spuščati v to, da bi to, kar kakov časnik — resničnega ali neresničnega — objavi, bil razlog, iz kterega naj se sklene adresa. Meni ni-kakor ni zadosti, da sem bral v kakovem časniku — ne vem, ali je res ali ne — da je ministerstvo na iz-praševanje bilo pozvano, in da je odsek vsled tega iz-praševanja in ministrovih odgovorov bil tako vznemirjen (veselost na desnici), da je moral iti spat (še veča veselost), da si je iztuhtal merilo, s kterim bode meril dr-žavniške zmožnosti naših ministrov itd. ; — vse to meni ne dá razloga, da bi rekel, ker sem to bral v nekem časniku, zato je utrjen predlog za adreso. (Dobroi na desnici). Převážen predlog, predlog, ki od visoke zbornice zahteva, da rabi svojo najvažnejšo pravico, stopiti pred prestol in tako posredno seči v bistveno pravico krone, vsled ktere si svoje svetovalce voli po svojem prepričanji, po svojem spoznanji, po lastni prosti volji — tak predlog ni utrjen. (Všečnost na desnici). Rečeno je bilo, adresa prav za prav meri na to, da se ministerstvu pred oči postavi ali pové prestolu: „ne poštenost, ampak zmožnost ministerstva je v dvomu! No , če bi ta poglavitna misel imela biti v adresi, potem se čudim, da v adresi ni rečeno: Veličanstvo, izvoli si x-a ali y-a, ali naroči x-u ali y-u, da mi sestavi novo ministerstvo". (Ugovor in klic: ohó! na levici.) Naravnost to ni rečeno, ali neposrednje se pa čuti ali da govorim z Gôthe-jem: posrednje „ist das des Pudels Kern" (prav v tem grmu tičí zajec). Da se tak převážen predlog stavi v zbornici, treba bi bilo po mojem prepričanji ne le jako obširnega in globoko premišljenega utemeljenja, ampak ne bi se smelo prezreti, da ravno nismo v Angliji, in da se ono, kar piše slavni profesor Gneist in se nam je bralo, ne vjerna z Avstrijo, če tudi je izvrstno za Anglijo; — ne bi se smelo prezreti, da se nahajamo v zadevah, ki zbornici na srce pokladajo dolžnost, dobro prevdariti, ali se ima storiti ta korak z ozirom na razmere, v kterih je ta zbornica sama. Brez vsega dvoma in tudi v sami Avstriji po naj-novejši decemberski ustavi je še ustavno, da razun te in gosposke zbornice — imamo še drug faktor postavo- dajstva: to so deželni zbori; in prav ti so posebnosti v Avstriji, vsled kterih se tolikanj loči od posebnosti in razmer angleških. Ako toraj ta zbornica hoče govoriti o splošnjem stanji, o občnih političnih razme-rah, tedaj naj ne prezira, da ne sme v nasprotje staviti se z znaními dotičnimi razjasnili, željami in adresami posamnih kraljestev in dežel. (Dobro! na desnici.) Gospoda, menda vendar ne mislite, da se glas postavnih zastopnikov posamnih kraljestev in dežel, ki je po različnih adresah ali resolucijah dospel do prestola, ne bi imel tudi ceniti pri prestolu. O tem pa menda ne dvomite, da to, kar izreka adresa, je v naj-določnejšem nasprotji s tem, kar je odnajpoglavitniših kraljestev in dežel in tudi od veče većine postavnih zastopnikov kraljestev in dežel prišlo do prestola. (Ohó! na levici; da, da na desnici.) Pa posebni položaj te zbornice, mislim, brez ozira na deželne zbore, postavodajalne faktorje v nekterih stvaréh, moral bi zbornici biti nekakov migljej ; kajti vsemu svetu znana je skrivnost, da ima mogočno kralj est vo te avstrij ske države v tej visoki zbornici le vsled posilne volitvene postave deloma nekak zastop, in da od 203 poslancev, kolikor bi jih moralo sedeti v teh klopéh, pogrešamo jih mnogo. Ako toraj adreso morda sprejme mala večina, bode njemu, ki ima nalogo prevdarjati to adreso, celó ne-mogoče, pri tem prevdarjanji prezirati glasove, ki jih ni tu kaj, kajti mogoče je, da bi prava večina bila vsa druga, kakor je ta, ki je zdaj tukaj. (Ugovor na levici; klici: da, da! na desnici.) (Konec prihodnjič.) Mnogovrstne novice. V ^ _ j, —, * Stevilo slepili in gluhonemih je na Kranjskem v primeri z drugimi deželami precej majhno. Lani namreč, ko so po vsem cesarstvu šteli ljudi, so na Kranjskem, ki ima 463.273 duš, naš teli s le pih 245, gluhonemih (mutastih) 291; po takem na 1891 ljudi pride 1 slep, in na 1542 ljudi 1 m ut as t. Mutastih tedaj, ki jih je v goratih deželah naj več, je v Dalmaciji in za Dalmacijo na Kranjskem naj manj. Če slepih iščemo po deželi, jih najdemo v Ljubljani 21, v postojnskem okraji 21, v kočevskem 37, v krškem 11, v Kranjskem 23, v okolici ljubljanski 23, v litij- skem 16, v logaškem 28, v raďoljškem 12, v novo- meškem 17, v kamniškem 22, v črnomeljskem 14, — mutastih pa v Ljubljani 12, v postojnskem okraji 32, v kočevskem 41, v krškem 15, v kranjskem 27, v okolici ljubljanski 38, v litijskem 25, v logaškem 27, v radoljškem 8, v novomeškem 19, v kamniškem 25, v črnomeljskem 22. Dopisi. Iz Prage. (Občni zbor „Slavije", vzajemno-zavaro-valne banke) je bil pri velikej vdeležbi družabnikov 16. dne t. m. Poleg letnega sporocila je ostalo konec leta 1870. vi. in 2. odd. za zavarovanje na do žive tje i smrt družabnikov 7886 z zavarovano istino 3,945.816 gold. Po smrti 5 družabnikov je „Slavija" trpela škode 5300 gold., ktero je v popolno zadovolj-nost preživečih dedičev izplačala. Cisti dobiček po odbitku vseh stroškov iznaša 38.966 gold. 89 kr. ; to je odbor napotilo k temu, da bi se vže letos poplaćala vsa od ustanovnikov posojena zakladna zaloga. — V 3. oddelku, društvah vzajemnega podedovanja, je ostalo konec leta 1870. zavarovanih družabnikov 7238 z vpi-sano istino 3 milijonov in 364.871 gold. ^ Iz vplačanih vlog se je kupilo za 45.000 gold, zastavnih listo v hipo- 115 tečne banke in akcij „živnostenské banke", kakor tuđi za 40.000 gold, akcij kmetijskih sladarnic na Ceskem in na Mora vi. Del teh vlog se je obrnil za posojila kavcij zasebnikom in državnim uradnikom in za posojila denarnih zalog takovim slovanskim izobražencem, kteri so brez vlastnega zakrivljenja v roke tujim sko-puhom padli in s posojilom od „Slavije" jim danim na dvanajstletno amortizacijo svoje razmere lahko vrav-najo. Na oba ta načina se vloge pod najugodnej šimi pogoji na dobiček nalagajo. — Od čistega dobička živ. oddelkov predlaga odbor polovico odločiti v zakup vlastně hiše za banko „Slavijo" ; to se je tudi enoglasno sprejelo. Sijajni ta vspeh v vseh treh oddelkih pripisuje odbor českomoravskému časnikarstvu, ktero vsako podvzetje „Slavije" posebno podpira in mu zato izreka najvrelejšo zahvalo. Vsa skupščina zakliče českemu časnikarstvu trikratno gromeče: Slava! Z zavarovanjem proti škodam ognja je začela „Slavija" še le v začetku leta 1870. in je na koncu leta štela vže 12.255 družabnikov z zavarovano istino 14 milijonov 84.135 gold. Ta nepričakovani razvoj pripisuje odbor narodnej zavednosti Slovanov, kteri so začeli svoje premoženje edino le slovanskim zavodom v roke daj ati. Stroški pri vstanovljenji tega oddelka so bili veliki, a vendar znaša čisti dobiček za 1870. leto 4382 gold. 88 kr., kteri se bode poleg členka 5 pravil odd. IV. deloma razdelil za napravo gasilnih priprav in popravo poslopij med one občine, v kterih je pri „Slaviji" zavarovanih vsaj 10 številk za istino 5000 gold. Dalje se je dalo na voljo vsacemu družab-niku prepustiti čisti dobiček ali narodnemu gledišču ali cerkvi sv. Vida v Pragi. Ta poslednji dobiček znaša pomerno za vsacega člena 6 kr., kajti največe število družabnikov je k „Slaviji" pristopilo v poslednjih treh mesecih leta 1870., in se tedaj iz njih čisti dobiček računiti ne more. Gospodarski odbor tedaj predlaga, da bi čisti dobiček na naslednji način bil razdeljen: 3000 gold, za gasilno pripravo in popravljanje poslopij, 407 gold. 89 kr. narodnemu gledišču v Pragi in 407 gold. 89 kr. za dozidanje cerkve sv. Vida v Pragi. — Ker stojí v §. 5 pravil, da se ima občinam prispevek 1000 gold, razdeljevati, predlaga odbor, naj se ta článek premeni tako, da bi se vže z letošnjim letom po-3enŠi k naznanjenej pričini daj ali zneski po 500 gold., ker bi takova změna več občinam v korist bila. Ti predlogi se sprej mo enoglasno in vsa skupščina zakliče tistim členom, kteri so se odrekli čistega dobička v korist oběh narodnih spominkov, gromeče^ „Na zdar!" Prispevkov so razredeli 6, in sicer 3 na Ceskem, 2 na Moravi in 1 na Slovenskem poleg dohodkov iz teh treh dežel računjeno. Po predlogu dr. Palacky-ja se izžre-banje občin odroči na konec zborovanja. Odbor se na-deja, da bodo prihodnje leto ti prispevki mnogo veči, ker šteje „Slavija" vže sedaj 22.000 zavarovanih družabnikov proti škodi ognja in pričakuje od novo pri-stopajočih, da bodo mnogoštevilno prepuŠčali čisti dobiček v korist narodnega gledišča in svetovidske cerkve ; dalje pa prosi českoslovansko časnikarstvo, da bi „Slavijo" tudi v prihodnje blagovolilo podpirati. — V tem 4. oddelku je tudi samoupravni oddelek slovan-skih mlinar jev, kterih je bilo do 31. grudna 1870. leta 650 pri „Slaviji" zavarovanih z istino 2 milijonov in 127.519 gold. Do konca malega travna 1871. leta pa je narastlo njihovo število na 1050 z zavarovano istino 3 milijonov in 270.769 gold. Ciste zavarovalnine se je sešlo 32.294 gold. 60 kr. in v menjicah 91.831 gold. 77 kr. Do konca leta 1870. je^pogorel en mlin; leta 1871. pa vže 5 in sicer vsi na Ceskem, kterim se je vsem skup izplačalo nagrade 18.257 gold. 85 kr., od kterih spada na vlastni račun 5766 gold. 45 kr., drugo pa na zavode, pri kterih je bila „Slavija" v podporném zavarovanji. Po druzih slovanskih deželah do sedaj ni se pogorel niti edini mlin. — Ta oddelek vodijo mlinarski poverjeniki, kterih je na Ceskem 128, v ostalih deželah pa v vsacem okraji eden. Ti poverjeniki predlagajo družabnika k zavarovanju preiskavajo^ škodo, ktero je požar storil in vstanovljajo nagrado. Cisti dobiček v mlinarskem oddelku za leto 1870. obnaša 334 gold. 95 kr. (Kon. prih.) Iz Brega na Primorskem 17. maja. — Kakor Slovencem povsod, tako je i nam Brežanom osoda vedno nemila. Komaj se prikaže na vedno nam nejas-nem podnebji kaka zvezdica, vže jo zakrijó temnočrni oblaki i odtegnejo jo našim očém. Veselim srcem smo se pred dvema letoma nadejali, da z vedno bolje pri-hajočimi letinami bode nastopila ugodnejša doba tudi našim národním težnjam, timveč, ker smo imeli takrat dovolj sposobnih duševnih moči, ktere so pa žalibože! le za kratek čas ukaželjno ljudstvo dramile in vodile. Sedaj so se razmere zeló predrugačile, i ni se nara nadejati, da nam hitro napoči doba milejša; treba bode veliko truda, da národna reč pri nas ne krene na rakovo pot. Národnih učiteljev v Dolini i Bolj uncu ni več; zapustila sta službi, ker se jima je preslabo pla-čevala, a naslednika ništa jima kos. Čitalnica v Boljuncu hira na sušici i menda zamrje, zgubivši vrlega podpor-nika gosp. Sveta, kooperatorja v Dolini, prestavljenega v Podgorje, kteri se je s priljudnostjo i v obče hvale-vrednim obnašanjem prikupii vsem faranom. — Bolje nam je stanje v gmotnih zadevah, ki nam ga je pospe-šila vrla Brežanka, ktera vedno dovolj snubačev (kupčev) dobiva. Iz Rupe na Primorskem 24. maja. — Ni ne čudo pri nas, ki prebivamo pri morji, da se kak prostak , pri kterem ni nobene zrele misli, šopiri zoper narodnost, zoper svoj materinski jezik; čudo pa je to, da župan kaj tacega svetu na videlo iznaša in s tem sam sebi podpisuje „ubožni list". Tu imate, mile nam „Novice", od župana Kalčič-a, kmeta iz Lipe na slovenski zemlji, izviren oklic njegov od 26. svečana t. 1. Tiskajte ga, da svet vidi, kako da ta Calcic h grli laščino na ljubo Lahonom, materni jezik pa za duri postavlja. Tudi pečat je imela poprej županija slovanski; zdaj pa, ko ta renegat županuje, dal si je napraviti nemškega. Oj, srečni kulturonosnik Calcich ! Oklic njegov z nemškim pečatom se tako-le glasi : „Aviso. Quallunque nelle Comune della Podestaria di Jelsane che sono quattordici, vera in via politico, punito di fumare gli Cigari ed fume senza coverchio, da fiorini 1 fino 5. — Lippa il 26. Febbrajo 1871. II Podestar: Calcich". Milostljivo je privrgel ta mož tudi slovenske besede tako-le: „Oglas. V seh Vaseh, katere so pod Glavarstvu Jelšansku je prepovjedanu cigare kadit ali pa Fajfe bres pokrova bo kazovan od 1 do 5 Goldinaru. Lippa na 26 Svečan 1871. Glavar: Calcich". Gledite : kaka sodrga oklicev za slovenski narod ! Gotovo dobi „podestar" Calcich svetinjo iz Florence. V Gorici 27. maja. —x+y— Ako Vam na moj poziv v poslednjem listu ni došlo od g. prof. M. kaj pojasnil v zadevi goriškega deželnega nadzorništva — in jaz mu ne morem zameriti, če se noče spuščati v kačljive osebnosti, pa tudi še iz druzih vzrokov mu molčanja za zlo ne jemljem — naj priobcim jaz nekaj drobtinic, ki sem jih nabral tu pa tam. Minister za uk ni ravnal tako lahkomiselno, kakor se kaže. Gledé na to, kar mu je bilo došlo črno na belem od deželnega šolskega sveta, in z ozirom znabiti tudi na neke čudne ponudbe, ktere so mu došle za hrbtom šolskega sveto- 176 valstva, se je nekaj časa obotavljal in ni hotel predložiti sedanjega nadzornika G. cesarju na potrdbo. In, akoravno sta mu razen barona R. prigovarjala še tudi dva druga tukajšnja veljaka, kterih enemu bi se spo-dobilo nad strankami stati, ni botelo pomazano kolo teči. Vsa reč je šla nazaj v Trst in od ondašnjega namestništva še le je přišel zadnji določivni predlog v Beč. To so skrivnosti ne le zvedencev naših, ampak vže tudi kavarniških krogov. Imenujejo se tudi osebe, kterih imena so našla pot do ministerskega pisalnika. Dva moža sta se neki sama ponudila (eden nju je nek-danji gimn. supi. K.) ; od neznane strani priporočan je bil g. Fr. Povšé, profesor na tukajšnji deželni kmetijski šoli. Priporočenec manjšine deželnega šolskega sveta je bil, kakor je znano, gimn. profesor in okrajni nadzornik g. Hafner. Iz Gorice 28. maja. — Njegovo Veličanstvo je blagovolilo zaukazati, naj se podeli znesek 20.000 gld. deloma iz pripravljenih dobičkov, in deloma iz dobitkov 14., 15. in 16. državne blagotvorne loterije, v podporo deželnemu zavodu gluhonemov v Gorici. Trst. (RojansJca Čitalnica) napravi 8. dne junija besedo z deklamacijami in igro „Dobro jutro". Ker je igra v izvrstnih rokah, zato se nadej amo jako veselega večera. Vljudno vabimo k „besedi" ude ; neudje so po-vabljeni po posebnih listkih. Odbor. Maribor 28. maja. — Danes popoldne je bil slo-vesen pogreb gosp. Tomšiča, vrednika „Slov. Nar.", ki so ga na veliko našo žalost predvčeranjim dopoldne mrtvega v postelji našli. Tomšič je bil iskren rodoljub in mládenec velike duševne zmožnosti. Bodi mu zemljica lahka! Iz Cerkelj 26. maja. A. S. — Tudi mi Cerkljan- čanje smo bili, po zgledu mnogo druzih krajev, tako srečni se v nedeljo popoldne pomenkovati o jako vážném predmetu, tukaj toliko čislanem in hvalevrednem poljedelstvu; imeli smo namreč kmetijski tabor. Mnogo ljudstva se je bilo sešlo na odločenem prostoru, a mnogo jih je žalibog izostalo zarad neugodnega vremena. — Prvi govornikov je po vpeljavnem predgovoru o zraku, vodi, svitlobi in gorkoti, kot neobhodnem sredstvu za rast in življenje, pretresoval poljedelstvo, kako naj bi bilo, kako naj bi se gojilo in obdelovalo, primerjaje ga kmetovanju druzih krajev in dežel, da bi kmetu hasnilo, ter mu njegov trud v vsakem obziru obilo odškodovalo. Govornika spremljati na polja, trav-nike, njive in gozde, o kterih smo marsiktero zanimivo črtico slišali kmetu v spodbudo in nam v poduk , mi ne pripušča niti čas, niti prostor. — Potem je govoril znani naš gorenski sadjerejec (Mihovec) o njemu toliko priljubljeni sadjereji, dokazovaje, koliko koristi kmetu donaša pridno gleštanje mladih sadnih drevesec, ter po-vdarjal, naj se kmetje iskreno poprimejo te dike kme-tijstva. Lepo je res videti, če kinetic sam stopi med sredo radovednih in enakovrstnih poslušalcev, kajti tudi tukaj veljá geslo „verba docent, exempla trahunt" (besede mičejo, izgledi vlečejo). — H koncu naj še omenim, kar mi posebno leži na srcu. Tukajšnje ljudstvo je govornikove besede sploh verno poslušalo, a bojim se, da nauk ni po vse padel na dobro zemljo, da bi tako obrodil stotern sad, in sicer iz več vzrokov. Mnogo umnih gospodarjev je reklo : to je vse res, a mi smo že pop rej tako kmetovali; to je tudi istina, kajti poljedelstvo je pri nas — pa samo poljedelstvo pravim — na precej visoki stopinji, ker skušnja jim vedri glave. Većina poslušalcev pa žalibog, posebno sedanja lahkomiselna mladež, potřebuje več olike, resnobe in vede v druzih z gospodarstvom těsno zve-zanih rečeh. Ljudstvo tukaj je tako zadej , da le ta vé, kdor skusi ; govori, kakor da bi blato drzal, v vsaki reči išče le šale in norčije — pa kakošne? In to prihaja vse iz gole nevednosti. Zato bi bilo veliko bolj želeti, da bi se najpoprej tej raz vadi v okom priti skušalo, predno moremo kaj druzega pričakovati. Veliko si prizadevajo vse hvale vredni tukajšnji duhov-niki ljudem blažeje misli, čisteje ideje, vcepiti v glavo, a malo se jih prime. Le kako velikánsko vse potrebe tukajšnjega ljudstva obsegajočein pretresajoče sredstvo bi morda nekoliko predrugačilo njihovo lahkoverno in vražam močno vdano mnenje. To bi pa dosegel le tabor, tabor, kakoršnega smo doživeli na Vižmarjih preteklega leta. Veliko bi lahko pisal o živi potrebi njegovi, a zdaj le toliko, ker smo ravno kmetijski tabor obhajali. Ljudstvo se vendar malo zdrami, raz-govarja, zvedri ter zve, od kod to, kar ga boli, kar mu rane seka nezaceljive! Iz Gorenskega 26. maja. (Tabor v Lescah) po programu, kakor ga je osnoval taborski odbor, je tedaj res prepovedan, in kar je „Tagespošta" pisarila iz Ljubljane, da bode tabor 11. rožnika, je simpliciter laž. Tisti po c. kr. okrajnem glavarji Wurzbachu od ljublj. „Tagblatta" izdelani velikanski memorandum je naredil na c. k. deželno vlado tak strašansk vtisek, da je izbrisala še 3. točko (o gozdnih zadevah gorenskih), in da po takem ste ostale le dve točki (slovenski jezik v šolah in uradnijah in pa pomoćno društvo), kterih slišati bi smeli taboriti pod Triglavom! Taborski odbor, zeló nevoljen, da se taboru v Lescah prepoveduje, kar se je dovolilo vsem drugim taborom na Slovenskem, je poslal pritožbo do ministerstva na Dunaj in pri-čakuje zdaj rešitve, nadjaje se, da Hohenwarthovo ministerstvo ne bode branilo tega, kar je brez o vire dopuščalo ministerstvo Giskrino. Združe nje Sloven ce v je vendar pač točka, po vseh taborih že 3 leti brez nevarnosti za Avstrijo obravnana, nikomur spo-tikljiva, ki jo tedaj že vrabci po strehah pojó, — gozdne zadeve obravnal je tudi tabor na Notranj-skem, a ni se podrl svét, — in da bi se govorilo o novem položaji ljudskih naših sol, Bogme! da ne bi še bilo „brezvercev" konec, če tudi sta „Slov. Nar." in po njem uradna „Laibacherica" to točko za neugodno razglasila! — V tacih okoliščinah tedaj radovedni pričakujemo odloka iz Dunaj a, da vidimo, ali je birokracija pod ministerstvom grofa Hohenwartha, ki se vsem narodom avstrijskim prijazna kaže, še bolj mo-gočna kakor je bila pod ministerstvom Giskre, kte-remu so Slovani bili trn v peti. Iz Polhovega Gradca. (Očitna zahvala.) Tukajšnji šolski bukvarnici je podařil g. Ludevik Dimic, c. kr. gozdni cenilni referent, vsa delà, kar jih je slovenska „Matica" izdala. Ker se je gosp. Dimic s tem koristnim darom naše šole tako blagodušno spominjal, in naše, posebno nedeljske učence prav zeló razveselil, štejem si v dolžnost, da se v imenu naše šole in šolske mladine gosp. daritelju presrčno zahvaljujem. Franjo Papier, učitelj. Kamnik 28. maja. (Beseda v Čitalnici) 21. t. m. je bila od začetka do konca izvrstna. V igri „Županova Micka" so se igralci in igralke velike hvale vredne skazali. Slava jim! Bivši čitalničin tajnik gosp. Val. Treun, ki zapusti Kamnik, je pred odhodom svojim pri tej besedi k stanovitnosti in srčnosti spodbujal či-talnico, kteri izvrstno marljiv delavec je bil on ves čas njenega obstoja; zastran tega in sploh zarad svojega poštenega in priljudnega obnašanja in svojega do-moljubja iskrenega je bil spoštovan in ljubljen, pa tudi marsikteremu nasprotniku trn v peti. Protivniki se nadjajo zdaj propada čitalnice, — al prazen je njihov strah. Pogrešala ga bo čitalnica zeló, prav zeló, al ona stoji trdno in stala bo za naprej. Njemu se je za ve- 177 liki trud zahvalil v imenu čitalnice g. podpredsednik, njen princip — pravim — pa je: zaničevati naš zbor prebravši pismo preč. dr. Jan, Bleiweisa k 3. obletnici in s tem narod naš, kolikor je mogoče", — Predlog čitalnice, ktero je bilo z gromovitimi „slava" dr. Blei- dr. Zarnikov je bil sprejet in leži zdaj na Dunaji na weisu, sprejeto. Gosp. Treunu pa še očitno izrekamo mizi novega ministerstva. Ce tudi morebiti zdaj še ne srčno zahvalo za nevtrudljivo delovanje njegovo, in če- obveljá ta sklep deželnega zbora našega da si sam ûruuu láiXLl V Čtiu tick 11C V ti U U.1J IVU uwuïmujw "J O w J mvuv^íuv^m «ww»« uaot^a j ua oi o aiu stitamo Idriji, ki po njem dobi krepko in> pošteno ná- voli predsednika (deželnega glavarja), ker to vprašanje utegne biti v zvezi z nameravano prenaredbo volilnega reda po vseh deželah, ga vendar lahko reši minister- rodno moč. Odbor. Iz Kranj a. (Dařila za spominek S. Jenkov.) Od — ——, ,vuu«*i imuio^*- naznanila, s kterim je bilo izkazanih 179 gold. 40 kr., stvo vsaj pošteno ustavno tako, da iz večine de- je došlo po gosp. dr. Poklukarju ostanek nabire za želnega zbora nas vetuje cesarju imenovanje dežel- pogreb 19 gold., po gosp. dr. Mencingerju 14 gold., nega glavarja. Radovedni tedaj čakamo: ali je mini- od gosp. dr. Rapoca gold. od gosp. dr. Jos. Kovača sterstvo res djanska volja gold., raždinu od gosp. Fr. Bradaške, gitn. ravnatelja v Va- „kamen do kamenja palača" polagoma dêlati na spravo M gold. vsaj po prislovici naši gold. O. i. J. v*, w ^ , " ---------J • ■ od gosp. Drag. Savnika v Kranj i } od gosp. dr. Prevca v Kranji gold. f od vred- (zadovoljstvo) narodov. ništva „Zvona4 i gid. 9 od vredništva „Pavlihe" od gosp. M. Pirea v Kranji %j guiu., v«. p^joujm ^ oi^ci. v uj uui govica v Kranji 0 gold., od gosp. Drag. Peca v Kranji ljanski in kamniški dr. Gauster gold. gid. (C. k. okrajnih zdravnikov) je po novi, za našo >>------- - ----~ od gosp. L. Ju- prejšnjih deset deželo zeló neugodni napravi zdaj pet i náměstí in sicer v Ljubljani za okraj ljub- gold., gosp od gosp. Luka Robiča v Postojni gold. 9 od dekana Janeza Reša v Kranji celo gorensko stran dr. Maly v Kranji za Fr. Krisperja v Kranji 2 gold., od gosp. Notranjsko dr. Razpet gold. 9 LU* , v/va. ^vu^/« XI \J bi Ciii_lj oau U1 . JLv a /J JJ U (J , - V 0.1 \J V V3 JLLI U od gosp. Ant. vomeški, krški in litijski okraj dr. Bu čar , — v Postojni za celo v Novem městu za no- Mežnarca v Kranji ujx x gold, od gosp. Jak. Vindišerja v Velesovem od gosp. Al. Kunstla v kočevski dr. Bohm i^jlwj v**. wLvjckL, — za okraj bivši okrajni zdravnik krški Kranji gold. gold., uu ^vo^. uaa. » iumujwijm » . v.v»v . — U4< um^.v. jv ^hnv« uu uvuv^iovn * <íuimt ovr um UU" skupaj 263 gold. 40 kr*, od kterih je nalo- delek c. k. deželne vlade. — Ta nova osnova okrajnih ? dr Kapler je přišel za koncipista v zdravstveni od- gWlty Oaup »J UyjKJ ^ViUt JL\J «JL y w v*. ženih 261 gold, v ljubljanski hranilnici. ki se F. Saj ovic, zdravnikov je še maslo Giskrinega ministerstva opira na to, da se je sicer zboljšala plača novim okraj- da bodo blagajnik za Jenkov spominek. nim zdravnikom , deželi pa jih vzelo UlCLg «JAAJ.JO* ûc* VVUUVI JLiiJXl AUlUVlilUVUJ y UUÍiWil J 1U Y JUVJLKJ tJy CGS y ua UUUU Iz Ljubljane. Ker se je bivši c. k. deželni pred- že občine ustanovile si tako imenovane občinske (koňovo svojo munske) zdravnike in si jih same plačevale. Deželni sednik baron Conrad danes podal mesto v Line, so se poslavljali te dni vse oblastnije, odbor, c. k„ deželna vlada in zdravstveni svèt so ugo- . ^XUV., «v, ť , --------------J / -----, — ---------- ----- deželni odbor, mestni odbor, zbornica trgovska, mnoga varjali proti tolikošnemu zmanjšanju okrajnih zdravni- drustva, kterim je bil ud, nu. * u^vi^jj^ ou j^ ^^ rwv, c*± uuu jo »00 ^aotvuj, — ua i/uumji ou naja vrnil novi c. kr. deželni predsednik pl. Wurz- hoteli, če tudi so drugim deželam po novi osnovi več bach, in včeraj so se mu začeli predstavljati c. kr. okrajnih zdravnikov pustili, kakor le polovico prejšnjih uradniki, profesorji itd. Kdo na njegovo mesto stopi na Kranjskem. Treba, da deželni zbor svoj glas po- T ^ I 1 • • y If • V .. ^ 1 • i 1 4 itd. nedeljo se je iz Du- kov al bilo je vse zastonj na Dunaji so tako za deželnega g 1 a v a r j a, ni še celó nič znano > v?.e> ki jih so kar se zdaj o tem govori in piše ugiba ta ali uni. Parlamentarni ustavnega ministerstva zahteva, da Njega Veličan- običaj misli od vzdigne zoper to dvojno mero. Predsednik c. kr. deželne sodnije v Ljubljani pošteno dr. Lušin je poslavljen z viteštvom Leopoldovega reda. (Brambovce kranjske) je fml. baron Morhamer stvo za imenovanje na to mesto predlaga možá iz ve- ki je bil 20. dne t. m. po končanih 6tedenskih vojaških Čine deželnega zbora, dokler ne dobodo deželni zbori vajah priča tukajšnjih preskušinj, tako živo pohvalil Gospod \ ki V/ JL JLJL W ViVCi V JL UL VW Cf £U KM V A. VU J Vi V im X w JL JLA V V% V W v% w — - ~ — — W MJ MIU Jk/ J. AV V* ^ VI U VVJ KJ Ci J 4JU i Vk/ iA \JL KJ A XJL ■ y 1V MU JL T V sami pravico, voliti si svojega predsednika in pod- da radostni to pohvalo razglasimo po deželi. predsednika, kar je zahteval tudi naš deželni zbor v general se je čudil, da naši fantje brambovci svojem predlogu 1869. 9 ki se je po predlogu dr. Zar- niso tako kakor na vadni vojaki v večnih vajah 9 so se v nika, ko je nasvetoval prenaredbo §.4. deželnega reda, tako krátkém času izvrstno izurili v vojaščini. Zaslužena glasil tako-le: „Deželni zbor 9 da ga potem vodi 9 voli je tedaj bila pohvala, ki jo je izrekel oficirjem in vojakom. si iz svoje sredine deželnega poglavarja in njegovega Mi pa dostavljamo tej živi hvali ravno tako živo željo namestnika". Dr. Zarnik je v seji 15. oktobra leta naj bi se naši 4LUV/ l/VJ ¥ X li Y Uli itt v UU V KJ VSj fantje izurjevali v poštenem pravilnem 1869. (stenograf, zapisnik 14. seje) podpiral ta predlog, slovenskem jeziku , a ne v grdo spaceni „kranjski kazaje na parlamentarne običaje vnanjih držav 9 na se- šprahi' i 9 in naj bi se 9 kakor v druzih jezicih, izdale danji običaj državnega zbora dunajskega in ogerskega, za to potrebne podučne knjige tudi v slovenskem na deželni zbor hrvaški in na enak predlog gališkega deželnega zbora, tako vsestransko in prepričaino, da jeziku. Spodobi se, da se tudi Slovencem, toliko hva- ljenim vojakom, dá to, kar se je dalo drugim narodom, se proti temu ne dá ne besedice ugovarjati. Rekel je, da in da tudi krdela vojaška prešine ravnopravnost to 99 temelj liberalnega parlamentarizma 36 JPIP—- ■■■■■^■■■■l obširnem izvrstnem govoru, ki bi ga radi celega na- spretnosti ! národna o tem, kar je gotovo le na korist vojaški ti snili rekel to-le: „Tam ako bi nam prostor to pripuščal, je konečno (Matica) ravnokar razpošilja 3 lične zemljovide : , kjer se národové pravice tlacijo in Ameriko severno, Ameriko južno in Azijo, teptajo, kjer psevdoliberalizem vlada, gotovo vlada ki jih je v kamen rezal in natisnil F. Koke na Du- Danes popoldne ima odbor svojo 21. skup- ímenuje predsednika, in to ravno se godi pri nas v kranjskem deželnem zboru. Parlamentarno dostojanstvo naji| ščino v kteri odbornik in tajnik prof. Lésar poroča i j-v ^ jLjj. u vLi vílí v uli Auui u« i aiiaui^uiaiuv uuoiv;jauoivu okjXLIkj y y xvtvšiJL vuuuimû. iu tajiiia. j/i vjl# juiwomi ^/ui uvw in parlamentarni red na čelem svetu pa tirja, da ondi, o daru Njega c. kr. apost. veličanstva, o privoljenji kjer že vlada deželnega glavarja imenuje, vzame g a lastne tiskarnice, o dopisu srbskega učenega društva, i z većine, podpredsednika pa iz manjšine. Pri nas naj se na světlo dá „OnniTi Hay^HH peTffHK Ha cpnCBO pa vlada tako ravná da če bi le trije nemškutarji v XpBaTCBOM CyjirapCKOM ie3HKy"; o dr. L. Tomanovih zboru sedeli, gotovo bi si iz teh treh izvolila předšed- in njegove sopruge Josipine Turnogradske še nenatis nikaí Kajti v tem je izražen njen princip (in tukaj njenih pesmih in spisih itd., — gospodarski odsek o gré le za princip in te moje besede se ne tičejo dopisih banke „Slavije"?, o lánském računu. Vrh tega naj Matica dr. Raz- osébe našega se danjega velečastitega gospoda pred- pride v obravnavo prof. Tušekov sednika, ki nepristransko vodi razprave v našem zboru) ; na svitlo dá 6 zvezkov o človeški 178 lagov nasvet o izdavanj » maleg naučnega slovnika" glasovalo je za-njo 93 nemških centralistov, proti njej in poročilo ođseka za Trstenjakov predlog o izdavanji pa66njim nasprotnih poslancev. Kakošna osoda caka šolskih knjig, in posamesnih odbornikov nasvetj to adreso, lahko se ugane, kajti ministerstvo še dandanes Zanimivo utegne biti našim čitateljem, da zvedó, stoji trdno in njega predsednik grof Hohenwarth, ki je kolovodjem centralističnim v tej razpravi kar narav kolikšni so zakladi, ki so izročeni deželnemu odboru in ki jih v svoji oskrbi ima deželna blagajnica. Ne samo delà veliko nost v obraz povedal, kako puhla je bila njih vlada da gospodarstvo s tolikimi zakladi prizadeva ko so 3 leta krmilo v svojih rokah imeli, jim je od treba jej je tudi prav natančnega pošlo- kritosrcno to-le rekel: „Vse v Avstriji: zbornica in HH I I ^H H M ■ I HM ^HH^^H H vanja. Pregled doli sestavljeni kaže med drugim tudi ljudstvo hrepeni po notranjem miru. Razloček je da je malo dežel jv> uimv vn^x, jvj^x bi dijaki (študentje) vživali da adresa ta mir hoče doseći na poti sile, toliko štipendij kakor na Kranjskem. Evo pregled za- vlada sedan ja pa na poti sprave". „Raz s o db a kaj je med tema dvěma potoma bolje, stojí pri r% \/aIi nn v* af r?n nna^.ti u „ — ~ x ~ : u : „ j____• kladov pa Zaklad y gotovini: v obligacijah: Primankljej: Njega Veličanstvu cesarju". Nasprotniki adrese in decemberske ustave so temeljito dokazali pogubivne namere centralistične klike, njeni zagovorniki pa so kranjske zemlj. odveze gold. kr. gold. kr. gold. kr. 29.711 12% 2290 - - depoziti „ ,, 24 49'A 4400 -- — - deželni 27.741 84% 840.150 - — ... gledališčni - 19.000 - • 22 34 delalnični 2627 45 2050 — _ - bolnišni — - 49.235 - 2847 24% 20 n oriš ni — - 1538 15 1067 porodnišni — - 1800 — 472 91% najdenišni 90 34% 7100 — - splošni depoziti 484 48% 10.260 — - — deželo-kulturni 691 83% 14.450 — — — muzealni 337 26% 29.200 — — — normalno-šolski 794 w 93 12.800 — — — norišni stavbeni 101 93.850 — - — dijaski 4639 H4/» 400.843 3 - — kranjskih deklišk. ustan. 186 20 '/, 22.847 —_ - — Glavarjev 7 72'/, 137.730 - - - sirotinski 1 66 217.580 - —. — Kalistrove ustanove 675 41'/„ 82.158 - — — Ilirske ustanove 462 «'A 6650 — _ _ baron Flodnikov 1579 f ** 34 46.100 — — — Holdheim & Wolfov 1259 53 27.580 _ — Savravov 70 3% 2700 — _ — cesarice Elizabete invalid. 2 w 26 3645 — — — invalidnih ustanov 271 15'/, 3851 —- —— — invalidní ljublj. gospá 278 17 12.350 - - - godli navadno pesem, da le decemberska ustava in di rektne volitve pripeljejo Cislajtanijo v paradiž ; le pem-ski Nemec Pikert se ni potuhnil in žugal — s 40 milijoni Nemcev! Med govorniki naše stranke so se odlikovali dr. Costa (za Slovence), baron Giova-nelli (za Tirolce), Cerkavski in K lacko (za Po- izmed ustavo- vercev so govorili Blitzfeld, korar Grinzel, Chlu-mecki in Fux, ki je spet tako vpil, da ga je že na - jv mostovžu slišal, kdor ga je hotel poslušati. ljake) ; Danilo (za Dalmatince) > Bilo je še več govornikov vpisanih; al obveljal je sklep, da bodi konec debati. Le Herbst, kot poročevalec, je še jahal centralistično kljuso, za njim pa je grof Hohenwarth poprijel besedo in danes „nezmotljivim" de-cembristom take drobil, da so si morali na prsi trkati ako le še iskrica „jju^A (juijja , „ujv^c* uict.viuic« v^uiya , arvu ic OO ioi\l iUA poštenja v njih živi. „Vsaj ste imeli leta in leta kr- mea culpa y )? mea maxima culpa milo vladno v rokah, in kaj ste dovršili? Prepozno so se Vam oči odprle" našteval in resnico govoril. v tem smislu je grehe njihove Mi bi želeli y da ne Znesek 72.037 Ostanek 67.628 93 y 23 Vj 2,052.057 2,052.057 18 18 4409 70 od la š a Hohenwarthovo ministerstvo, kar je brž treba dovršiti in tedaj ne pride „prepozno" kakor Belkredi in Potocki. HrvaŠko. — Po dovršenih volitvah v Zagrebu bile (Binkoštno nedeljo) je birmancev bilo- sila ve- Binkoštni pondeljek je na železnicah na goren- so včeraj volitve v Djakovu in Virovitici, in danes so liko. sko in notranjsko stran bilo jako živahno. V postojnsko v okraj 6., 7. in 10 županije Virovitiške; zdaj so še 1 »U1JC T HU » itlOIVVj , íiuaj BKJ OO X«, U. , KJ» , junija v dotičnih okrajih. Ni dvombe, da jamo je prišlo letos na tisoče tujcev iz vseh krajev, rav veliko tudi iz Dunaja. Ker tudi vreme ni moglo se narodu hrvaškemu na čast in na blagor trojedne kakor domu. Ie bilo y so vsi jako zadovoljni se vr- kralj tudi te volitve izvršijo tako srečno kakor prve f in da potem se začne U radikalna ne- (.Feuerwehr) se je v saboto zvečer sprehajala srečne Andrassy Francosko. po mestu ognja iskaje, ko je zunaj za sv. Krištofom Francosko. Iz Pariza 28. maja. — Danes je kozolec gorel in pogorel. Z grada smo natanko slišali konec strašnih dni, ki smo jih doživeli, in kakoršnih pogodbe ogersko-hrvaške glas, da poleg Rudolfovega kolodvora gori ; feuerwehristi zgodovina nima zapisanih pa so koračili naprej k sv. Jakobu; ko so slišali, ua m ou ^oiuamoiu, »nu, xuxTj.voa.vyc» ondi nič ne gori, so se vsuli proti Poljanam; ko tudi razvaline. Požigali, podirali poslopja in morili so kolo da ko so mesta Jeruzalem Rim jih listib. od onih časov Oglej in Moskova postala ondi ni bilo nič gasiti, so se spet vrnili po mestu na- vodj dokler niso prišli na pravi sled, kjer že ni bilo groza zaprte > nic gasiti. Ni je res nesrečnejše naprave, kakor je ta feuerwehr" siti. y> j se jej posrečijo. re» uearciJiicjac naprave, je ta nap ne, UÍCU ujim* , nedeljske eksercicije, kjer nič ni ga- Okoli ôO.OOCt druzih ljudi so našli mrtvih po puntarske vlade še zadnje dni tako , da je bilo 64 veljavnih mož, ki so jih imeli že delj časa med njimi nadškofa parižkega, so zadavili. hišah. kletih itd. Škoda denarna je tu veča, kakor znaša ki jo Francozi morajo odrajtati Prusom. Kolo-odji grozoviti pa so jo v bal onih popihali iz Pariza ; (Govorniških váj) drugi večer na podlagi Raz- lagovega govora „o slovenskem časnikarstvu" v prvem —j- ©--------r---; --------x x — --------- večeru je prihodnjo saboto zvečer ob pol osmih Na binkoštno nedeljo ni bilo nobenega teh trinogov v čitalnični dvorani. Vabijo se vljudno čast. udje Slo- vec v mestu. venije in čitalnice. Odbor. Novicar Iz Dunaj prava o d boj domaćih tn ptujih dežel. zbornici poslancev je bila raz-(pismu do cesarja) po dvadnevnem Listnica vredništva. Gosp. v Metl: Razjasnilo přejeli in po Vašem zagotovilu obžalujemo, da se je vrinila pomota. Kursi na Dunaji 30. maja v petek končana; z većino 25 nemških in dovskih gl . Ju (Kurande in Blitzfelda) je bila sprejeta y 5°/0 metaliki 59 fl. 35 kr. Narodno posojilo 69 fl. 10 kr Ažijo srebra 122 fl. 40 kr Napoleondori 9 fl. 89 kr. Odgovorni vrednik : Jožef Golé. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.