ZGODOVINSKI
PRILOGA
LJUBLJANSKEMU ŠKOFIJSKEMU LISTU.
•-$©©© Izhaja v nedoločenih obrokih. «-<
^^Trinajsto leto.	Ljubljana,	meseca	maja	1900.	Številka	53.
Zgodovina horjulske fare.
Sestavil Jožef Kržišnik. (Nadaljevanje.)
V Horjulu') je imel pok. Jeran v neki najeti hiši šolo za silo, v kateri je učil mladino razun krščanskega nauka tudi brati in pisati. Bil je precej oster, pa kaznoval ni nobenega. Zlasti je gledal na lepo vedenje v cerkvi Pri neki priliki je fante, ki so med službo Božjo postajali pred cerkvenimi vrati, s sv. razpelom v roki pognal v cerkev. Daje bil ljubljenec rajn. g. očeta Jerale, mi ni treba šele opomniti. Zato je vedno tako rad zahajal v Horjul, k zlati in demantni maši r. Jerala, k njegovemu pogrebu, ob vseh večjih cerkvenih slovesnostih; pripeljal je pokazat svoje zamurčke, ki jih je nakupil v Afriki. Nabiral je po „Danici“ darove za nagrobni spominek rajn. g. Jerala, za katerega je sam zložil napise v pesniški obliki, ter ga je tudi prišel blagoslovit, ko je bil postavljen na pokopališču. — Za omiko Horjulcev je ves gorel, zato je rad podpiral posebno horjulske dijake. Marsikaterega fantiča so stariši poslali v šolo zaradi upanja, da bo dobil v Jeranovi kuhinji zdatno podporo. Zadnja pot ga je pripeljala v Horjul 1.1894., ko je pridigoval na novi maši tukajšnega rojaka g. A. Oblaka. Sploh so v horjulski fari v najbolj blagem spominu trije kapelani: gg. Luka Jeran ter njegova naslednika Jan. Volčič in Jos. Marn.
36.	Janez Volčič od 27. januarja leta 1851. do 10. oktobra 1. 1855. — Rojen2) 27. aprila 1. 1825. v Gabrovem, Loške mestne župnije, je obiskoval latinske šole deloma v Novem mestu, deloma v Ljubljani. Modro-slovski šoli je dovršil v Ljubljani ter stopil na jesen 1. 1845. v ljubljansko semenišče. V mašnika posvečen 31. julija 1. 1849., je imel novo mašo pri čast. nunah v Loki dne 15. avgusta. Potem je čakal službe in nado-mestoval duhovnike v Škofji Loki, v Dražgošah in v
Šmarjeti. Šele leta 1851. je postal kapelan v Horjulu. Zavoljo nekega dopisa v »Zgodnji Danici" tožen, je bil prestavljen v Semič. Tam je bila služba pretežavna. Dne 4. grudna 1. 1858. je prišel zopet v Šmarjeto za kapelana. Dne 26. avgusta 1. 1863. je šel v Dragatuš za župnika. Od tam se je preselil 5. maja 1. 1870. v Podgrad, odkoder je prišel za župnika v Šmarjeto 31. sušca leta 1875. Umrl je v Šmarjeti kot duhovni svetovalec dne 14. decembra 1. 1887.
Delovanje Volčičevo v Horjulu smo že omenili. Pripomniti še moram, da je Volčič uvel majniško pobožnost v Horjulu '). Odtod sc je razširila kmalu po vsem Slovenskem. Janez Volčič je dal tej pobožnosti naslov „Šmarnice“ in kot očeta slovenske šmarniške pobožnosti ga bodo pomnili še pozni rodovi. Tu je spisal tudi knjižico „Žganju slovo".
37.	Jožef Marn, od 11. oktobra leta 1855. do 30. septembra leta 1857.s) — Rojen v Dragovškem (f. Štanga) dne 13. marca 1. 1832., je prišel 1. 1839. v ljubljanske šole. L. 1846. je bil med prvimi sprejetimi gojenci novoustanovljenega Alojzijevišča tudi četrtošolec Marn. V mašnika posvečen 21. julija 1. 1855. je obhajal novo mašo 18. avgusta v Štangi. Radi slabotnega zdravja so ga poslali za kapelana v Horjul. Dne 1. oktobra 1. 1857. se je ločil od Horjulcev, poklican za profesorja na ljubljansko gimnazijo Tukaj je deloval kot veroučitelj in profesor slovenščine do leta 1892. Ljubljanski knez in škof ga je imenoval dnč 11. marca
‘) Zgod. Dan. 1896, str. 303.
’) Zgod. Šmarješke fare, str. 100.
’) Koledar družbe sv. Mohorja 1897, str. 25. ’) Drobtinice 1893, str. 137.
1.	1887. konzistorijalnim svetovalcem. Presvetli cesar ga je imenoval dnč 26. januarija 1. 1889. za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitelja. In 2. septembra 1.1892. je bil o priliki umirovljenja poslavljen z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Dne 27. jan. leta 1893. okrog desete ure dopoldne je nehalo biti plemenito srce Jos. Marna.
Tudi Jožef Marn je pristopil zopet oživljeni družbi živega rožnega venca dne 1. januarija leta 1856. kot predsednik rožice. Ostal je družbi zvest ud in rožici goreč prednik do konca svojega življenja. Vsako leto, če le ni bil zadržan, je dohajal poznejša leta iz Ljubljane v Horjul, obhajat društveni praznik. — Za časa svojega bivanja v Horjulu je nabiral denar za prezidavo cerkve. Prezidavanja sicer ni dočakal v Horjulu, ker se je preje preselil v Ljubljano. Pa tudi poprejšna leta mu je bila vedno pri srcu lepota horjulske župnijske cerkve. Prvi znameniti dar, ki ga je dobila za vsako napravo, prišel je navadno iz njegovih rok. In kako se je veselil vsake nove naprave! S kakim veseljem je razkazoval gospodom, ki so prihajali ž njim v Horjul, oltarje in druge novosti v cerkvi, novo župnišče in gospodarsko poslopje! Se bolj pa ga je veselilo Horjulcev lepo vedenje v cerkvi in zunaj nje. Saj so bili to — vsaj deloma — bogati sadovi njegovega delovanja.
Že v Horjulu je Marn ves gorel za šolo. Na lastne stroške je najel sobo, v kateri je podučeval otroke v krščanskem nauku ter v slovenskem branju in pisanju.
Na žalost Horjulcem in njihovemu župniku se je moral Marn le prehitro ločiti od Horjula. Lahko se reče, da mu je srce ostalo v Horjulu. Sinovska ljubezen do župnika Jerale, vlekla ga je zopet in zopet v Horjul. Prav do smrti je bil — če ne večkrat — vsako leto vsaj enkrat v Horjulu. Po pravici se je pohvalil leta 1892., da ga razun njega morebiti ni duhovnika v škofiji, kateri bi hodil nazaj celih petintrideset let na prvo službo. Ni je bilo slavnosti, obhajane pri gospodu „očetu“ Jerali, da bi se je Marn ne bil udeležil. Prihitel je tudi k njegovemu pogrebu; saj ga je izguba duhovnega očeta prav tako bolela, kakor izguba telesnega očeta. Tolažila ga je pa misel, da njuna ljubezen s smrtjo ni pretrgana.
Da bi imel tudi kak viden spominek gospod očetove ljubezni po smrti njegovi, izprosil si je podobo patrona sv. Aleša. Čedno jo je dal popraviti ter jo obesil nad svojo posteljo. Ukazal pa je, izročiti jo po smrti zopet v Horjul. „V Horjulu sem jo dobil“, rekel je za smrt bolan, „v Horjul naj gre zopet nazaj!"
Ljubezen, katero je pokojni Marn gojil v srcu do gospoda očeta, imel je tudi do njegovega naslednika. Ni jih bilo skoro velikonočnih praznikov, ali godovanja sv. Marjete ali rožnivenške nedelje, da bi ne bil prišel v Horjul službo božjo opravljat Vesel je bil, videč, kako ljudstvo pridno v cerkev dohaja in kako zvesto posluša njegove vselej dobro premišljene govore. Vesel je bil vspodbudnega obnašanja vernikov zlasti pri velikonočni procesiji, ko je malo da ne vsa fara glasno molila .sveti rožni venec. Videli so ga pri takih prilikah do solz ganjenega.
Njegova prva pot, kadar je prišel v Horjul, bila je vselej v cerkev, počastit presv. Rešnje Telo, druga pa na pokopališče, pomolit na grobu gospoda očeta Jerale. Praznih rok ni prišel nikoli. Najrajši je delil med razne osebe, starejše in mlajše, primerne knjige.
Da so horjulski župljani ^gospoda Jožefa" jako spoštovali in prisrčno ljubili, umevamo torej lahko. V hvaležno priznanje
mnogih zaslug za cerkev in za poveličanje službe božje v Horjulu so ga dne 24. februarija 1. 1889. enoglasno izvolili za častnega občana.
Horjulski gospod župnik Fr. Dolinar ga je poslavil na prav poseben način tako-le: Ko je bival Marn nekako 1. 1886. na počitnicah v Horjulu, povabil je gospod župnik sedem svojih součencev iz Ljubljane v Horjul, da bi skupno pozdravili svojega nekdanjega učitelja. Pod jablano na vzvišenem kraju je dal gospod župnik postaviti preprosto klopico. Nanj posade Marna ter krstijo prostor za „Marnomir“, kar je zelo veselilo častitega gospoda profesorja.
Ker zaradi svojega proslavljenja dne 4. oktobra 1. 1892. ni mogel priti v Horjul, da bi obhajal tam rožnivenski bratovski praznik, prišel je z mil. gosp. prelatom dr. Čebašekom nekaj dnij pozneje. Vrnivšega iz Horjula je napadla z vso silo bolezen, ki ga je spravila v prezgodnji grob. Tako je bila gosp. Josipa Marna prva in zadnja pot kot duhovnega pastirja v Horjul, ki se je po njem. še bolj poslavil, upamo ne samo pred ljudmi, ampak tudi pred Bogom.
38. Mavricij Gosler od 20. oktobra 1. 1857. do
2.	oktobra 1. 1859. — Rojen v Idriji dnč 9. septembra 1. 1831., posvečen 30. julija 1. 1857., je služil za liapelana v Horjulu, potem v St. Vidu pri Vipavi, leta 1862. v Mokronogu, 1. 1865. v Dolu, 1. 1868. v Starem Logu, 1, 1870. v Križah pri Tržiču. Tri leta kasneje je postal lokalist v Podlipi in 1. 1875. župnik v Ledinah, kjer je umrl 19. marca 1. 1875.
39. Anton	J,akič, od 30. septembra	I.	1859.	do
20.	oktobra leta	1862. — Rojen v Velikih	Laščah dne
8. januarija 1. 1834., posvečen 26. julija 1. 1859. je prišel najprej v Horjul. Tukaj je vodil delo, ko so zidali šolo. Ljudje so ga dolžili, da je povzročil nesrečo v kameno-lomu, ker je priganjal delavce. To ga je zelo užalilo. Prosil je za drugo službo in bil prestavljen v Zatičino. Leta 1864. je bil mestni kapclan v Idriji, 1. 1866. pri I). M. v Polju. Župnik v Mokronogu je postal 1. 1869. Tam	je umrl 8.	septembra 1. 1871.
40. Anton	Hočevar od 24. oktobra	1.	1862.	do
4.	oktobra 1. 1864. — Rojen Ljubljančan dne 7. maja 1. 1835., posvečen 29. julija leta 1860., je bil najprej kapelan v Knežaku, potem v Horjulu, v Starem Logu; 1. 1867. je prišel v Dobrnice in 1. 1874. za lokalista v Kopanj. Cez dve leti je postal ravnotam župnik. L. 1880. se je preselil v župnijo Sv. Lovrenc ob Temenici. Zadela ga je kap na lovu dne 24. septembra 1. 1892.
41. Tomas Bašelj, od 5. oktobra leta 1864. do 13. oktobra 1. 1867. — Rodil se je v Stari Oselici dne 10. dec. 1. 1835. V mašnika posvečen dne 3. avgusta 1. .1862., je prišel za kapelana v Vipavo in od tam v Horjul. Jetika ga je prisilila, da je šel v pokoj. Zadnje dneve je preživel v Horjulu, kjer je umrl 19. novembra 1. 1867 Na pokopališču so mu postavili spominek z napisom:
Gospodu
TOMAŽU BAŠELJNU
kaplanu v Horjulu,
rojen 10. grudna 1835 umrl 19. listopada 1867; postavili zvesti prijatli in hvaležni	Horjulci
v pobožni	spomin.
Blagor njim, kteri v Gospodu zaspe,
V slavi nebeški se tam prebude.
Zapustil je pisane Šmarnice v rokopisu.
42. Franc Dolinar, od 22. oktobra 1. 1867. do
16.	aprila 1. 1879. Po smrti župnika Jerale je bil farni upravitelj od 4. decembra 1. 1878. do 16. aprila 1. 1879. in potem župnik horjulski do 1. 1896.
43. Tomaž Potočnik, od 15. oktobra leta 1879. do 19. januarija leta 1882. — Rojen v Železnikih dne 15. decembra 1. 1855., posvečen 26 julija 1. 1879., je prišel za kapelana v Horjul, potem v Borovnico. Od leta 1883. do 1887. je bil na Vrhniki (zadnje leto kot dek. upravitelj) in do 1. 1890. v Dobu (zadnje leto ob enem farni upravitelj). Dne 13. novembra 1. 1890. je dobil župnijo Breznico, kjer	še sedaj	deluje.
Franc Dolinar'), od	29. oktobra	leta 1883. do
3.	januarija 1. 1884. (prvič) in od 11. septembra 1. 1884. do 18. novembra 1. 1885. (drugič). — Rojen je bil v vasi Kozarje (fare Dobrovske) dne 23. marca 1. 1859., v mašnika posvečen 27. julija I. 1881. kot tretjeletnik. Služboval je eno leto v Polhovem Gradcu. Nekaj v grlu bolehen	stopil	je v začasni pokoj	in bival v	Horjulu, kjer takrat ni	bilo kapelana. Od	1. 1885. do	1888.
je kapelanoval v Borovnici, nato je bil štiri mesece upravitelj v Planini in od 3. decembra 1. 1889. nadalje deluje kot župnik Topolski pri sv. Katarini
44. Vincenc Vidergar, od 24. oktobra 1. 1892. do 29. avgusta 1.1893. — Rojen v Moravčah 24. marca
1.	1860., posvečen je bil 21. julija 1 1889. Kapelanoval je v Spodnji	Idriji,	1. 1890. v Polhovem	Gradcu, 1.	1891.
v Sent Jurju	pod Kumom in potem v	Horjulu.	Sedaj
je beneficijat v Moravčah.
45. Janez Meršolj, od 31. avgusta 1. 1893. do
5.	decembra I. 1894. — Rodil se je v Radovljici dne 29. decembra 1. 1868. V mašnika je bil posvečen kot tretjeletnik dne 23. julija leta 1892. Radi slabotnega zdravja je dobil prvo službo v Horjulu, potem je služ-
') Zgod. Dobrovske fare, str. 158.
838
boval v Železnikih, 1. 1897. je prišel v Presko in zadnji čas deluje na Dobrovi pri Ljubljani. V Železnikih in v Preski je bil več časa farni upravitelj.
46. Anton Hribar, od 31. januarija 1. 1896. do
17. marca 1.1896. — Znani slovenski pesnik se je rodil na Korenu v Krški fari na Dolenjskem dne 12. januarija 1. 1864. V mašnika posvečen 23 julija 1. 1891., je bil eno leto kapelan na Vinici, dve leti v Košani, ostali čas pa na Dobrovi pri Ljubljani. V Horjulu je deloval samo začasno radi župnikove bolezni. Z Dobrove se ga prestavili 1. 1896. v Smlednik in sedaj je kapelan v Polhovem Gradcu.
47. Ivan Ri/itaršič, od 21. novembra 1. 1897. do
21.	februarija 1. 1898. — Rojen v selški župniji dnd
18. oktobra leta 1869., je bil kot tretjeletnik posvečen dnč 9. julija 1. 1893. Prvo službo je nastopil v Mokronogu, drugo je opravljal v Velikih Lašičah in tretjo na Vrhniki. Radi bolezni gospoda župnika ga je škofijstvo poslalo začasno v pomoč v Horjul. Z Vrhnike se je preselil 1. 1899. kot župnik v Loški Potok.
48. Ivan Smnkavec, od 29. novembra leta 1898. do 1. marca 1. 1900. — Rodil se je v Bohinjski Bistrici dne 12. maja 1. 1870. Posvetili so ga tretjeletnika dne 23. julija 1. 1896. Prvo težavno službo je opravljal na Blokah. Bolehnega so prestavili v Horjul in ozdravelega na Vače.
X.
Sola in učitelji.
Pred 1. 1861 ni bilo v Horjulu rednega šolskega poduka. Podučevali so sicer goreči duhovniki uka-željno mladino v hiši št. 70 (na Turnišah), a silili niso starišev, da bi redno pošiljali v šolo otroke.
Šolska kronika pripoveduje, da so začeli zidati Horjulci šolsko poslopje 1.1864. Podrli so staro mežnijo in zidali novo poslopje, v katerem bo šolska soba in stanovanje za dva gospodarja, za učitelja in Cerkvenika. Dokler je bil učitelj ob enem Cerkvenik in organist, je bilo vse v redu. Ko je pa to prenehalo in je prišel nov Cerkvenik, je učitelj naposled dosegel, da je prepustil občinski odbor hišico samo za šolske namene. Zadnji čas je dobil Cerkvenik posebno stanovanje v Katoliškem domu.
Všolani so skoraj vsi otroci iz občine horjulske. Ker je tekom časa število otrok zelo naraslo, dovolil je deželni šolski svet dvorazrednico, ki se je otvorila leta 1899. v novem šolskem poslopju. Učiteljica, kot druga učiteljska moč, je že imenovana, nastopila bode pa službo šele v jeseni 1. 1900.
Redno je šolski poduk obiskovalo leta 1866. že 118 otrok (55 + 63); 1. 1871. — 138 (75 + 63); 1. 1876.
53«
— 187 (95 + 92); 1. 1881. - 182 (112 + 70); 1. 1886.
— 256 (139 + 117); 1. 1891. — 199 (106 + 93). Tega leta je bilo v šolskem okolišu za šolo godnih otrok 249. V 1. 1896. je redno obiskavalo poduk 98 dečkov in 92 deklic, ponavljalno pa 25 dečkov in 28 deklic.
Dosedaj so podučevali horjulsko mladino naslednji gg. učitelji:
1. Anton Petrovčič, od jeseni 1. 1861. do 1866.
— Zraven učiteljske službe je bil ob enem organist, Cerkvenik in mrliški ogleda. Po petletnem službovanju je bil prestavljen v Dovje. Za njim je prišel v Horjul
2. Matija Hudovernik (od 1. 1866. do aprila 1870). Kraja se je naveličal in menjal je službo z žabniškim učiteljem. Sedaj živi v pokoju kot bivši nadučitelj v Dobrempolju.
3. Anton Požar, od aprila 1. 1870. do 18. novembra 1. 1870. — Tudi temu ni ugajal Horjul. Menjal je službo in se preselil v Logatec Sedaj je nadučitelj na Trati.
4. Janez Pokoren je prišel iz Logatca v Horjul. Tukaj odgojuje že trideseto leto z velikim uspehom horjulsko mladino. Občno spoštovanje Horjulcev in hvaležnost bivših učencev ga potrjuje v sklepu, da bode še nadalje kot nadučitelj deloval za blagor izročene mu mladine.
XI.
Razne dobrodelne ustanove.
V horjulski fari je tudi nekaj dobrodelnih ustanov, katere hočemo tukaj navesti. Na prvem mestu moramo omeniti
A.	Dijaške ustanove Tottinger jev e.
Gregor Tottinger je zapustil razun glavnice za beneficij na Vrzdencu v oporoki z dnč 24. decembra 1. 1723 tudi svoto 3343 gld. 45 kr., posojenih mestu Kranju, da se bodo vzdržavala z obrstmi te glavnice brezplačna mesta v jezuitskem kolegiju v Ljubljani za dijake, ki so rojeni v župnijah Vrhnika, Polhov Gradec in Bled, v pomanjkanju teh pa za druge marljive učence.
Dotični odlomek iz poslednje volje ustanoviteljeve se glasi:
E x t r a c t
Aus dem Georg (pravilno Gregor) Tdttingerschen Stifters Testament de d“ Laybach den 24ten Xbo1' 1723.
Omissis 11. — Dieses in Vorgehcnden blat benanntes Capital v. 3343 fl. 45 kr. mit samt unerlassenen schuldig In-teresseexpensen und Entrathung, \vann auch diese einbringlich sein wird, Verschaffe und legire ich denen P: P: D: I): alhier zu Laybach, damit sie so viel Alumnos in Seminario halten und
erhalten wolten, als so viel das Interesse austragen wird, auf Jeden 50 fl. T. w. geradtet: gedachtes Capital samt dem Interesse
1. solle man nach und nach punctualiter einbringen, und von gedachter Stadt Crainburg ledig machen, selbiges in dem
2 C. al Ein-Amt, oder anderswo auf einen gewissen Orth anlegen, die Alumni aber sollen Vor andern ervvehlet und an-genohmen werden, welche in Oberlaybacherischer, und Pillich-grazerischer, oder Entlich auch in Veldeser Pfarr gebiirtig seind, und dem Studieren fleissig obligen, auf welches achtung zu geben, und eine Recomendation bey denen P: P: Soc. J. einzulegen, wird dem Beneficiato in Ober od. Schonbrunnerischen Thall obligen, und sorg sein. In Abgang aber deren kann man anders nach belieben aufnehmen.
actum Laybach den 24tc» Xbcl'
A» 1723
LS.	Georgius	Tottinger Vic. ad
S. Petrom.
Concordat cum Suo originali de Verbo ad Verbum ex offo. Eppli. Labaci die 22. Martij 1724.
LS.	Franciscus Josephus Kaltschitsch
Officii Epplis N»tarios.
Collationirt mit Einer vidimirten Abschrift.
Laybach den l7*£n Aug. 1764.
Pr. Kays. Konigl. Mild. Stiftungs
Hof-Cummissions Kegistratur in Cruin,
V novoustanovljenem seminariju 00. Jezuitov v Ljubljani so uživali po trije ali štirje dijaki to Tottin-gerjevo ustanovo. Leta 1759. je nehalo mesto Kranj plačevati obresti. Jezuitski rektor je nato odpovedal stanovanje in brano Tottingerjevim štipendistom, ker zanje ni dobil plačila. Vsled tega se je pritožil 1. 1762. vrzdenški beneficijat Jožef Rozman pri komisiji za dobrodelne ustanove, da mesto Kranj ne plačuje dolžnih obresti. Advokat „piarum causarum“ dr. Anton Kappus je naznanil mestnemu pisarju v Kranju, da bode sod-nijsko iztirjal glavnico in obresti, če ne bode mesto naglo plačalo zastalih obresti. Kranjski mestni sodnik je prišel leta 1762. ob sejmu sv Filipa in Jakoba v Ljubljano. Zglasil se je pri rektorju jezuitskega zavoda ter obljubil, da bode kmalu plačal v treh obrokih zastale obresti. S tem se je zadovoljil regens seminarii. Toda ostalo je pri sami obljubi. L. 1765. se je zopet pritožil gosp. Jožef Rozman in naravnost zahteval, naj komisija iztirja glavnico in obresti.. Sam noče prevzeti odgovornosti za to, ker v seminarju ni nobenega Tot-tingerjevega štipendista.
Pri razpuščenju jezuitskega reda je rešila vlada Tottingerjevo glavnico. V poročilu iz 1. 1816. je naznanjeno , da je takrat mesto Kranj še dolgovalo 1675 gld. k v. .Število dijaških ustanov je tekom časa znižala vlada, ker je glavnica obrestovala samo z 2%. Leta 1809. ste bili samo dve ustanovi. Uživali so pa ustanove učenci, katere je predlagal vladi horjulski
župnik kot Tottingerjev beneficijat. L. 1816. je sicer vlada nekaj oporekala župniku horjulskemu to pravico, češ, da je zavezan po ustanovnem pismu samo paziti, kako se zadržijo in napredujejo Tottingerjevi štipendisti. Vendar se je zadeva mirnim potom rešila in župnik horjulski še sedaj prezentuje dijake za Tottingerjeve ustanove.
Leta 1816. ste obstajali samo dve Tottingerjevi ustanovi. Mesto Kranj je dolgovalo 1675 gld., v obligacijah je pa bilo naloženih 1775 gld Vsak štipendist je dobil na leto 41 gld. 52'/2 kr. v srebru in 17 gld. 53V4 kr. v bankovcih. Preostanek se je vedno priložil glavnici, da bi polagoma naraslo število ustanov. Nekaj let kasneje so bile že tri ustanove, dve po 50 gld. 37'/2 kr. konv. veljave, tretja pa za 31 gld. 48kr. (1. 1828.). Istega leta so pa izžrebali dne 1 junija 4% kranjsko erarično obveznico št. 412 za 3135 gld. Vsled tega je narasla glavnica Tottingerjevih ustanov in vlada je takoj razpisala še četrto mesto Prva tri mesta so bila določena s 50 gld. k. v., uživalec četrtega mesta je pa vsako leto dobival večji znesek. Prvo leto je prejel samo 37 gld. 315/, kr., 1. 1833. že 43 gld. in
1.	1849. popolni znesek 50 gld. konv. veljave. — Po vpeljani srebrni valuti (avstr, velj.) so znašale ustanove letnih 52 gld. 50 kr. — L. 1865 so ustanovili peto mesto. Tri leta kasneje so zvišali ustanove, vsako za 84 kr., od leta 1869. nadalje prejme vsak Tottingerjev štipendist letnih 59 gld. 90 kr.
Kolikor je razvidno iz ohranjenih zapiskov, je bila podeljena Tottingerjeva dijaška ustanova naslednjim prosilcem:
L. 1790. je užival ustanovo (67 gld. n. velj.J Jožef Resch, učenec 1. gram. razreda v Ljubljani. L. 1792. je dobil njegovo ustanovo Jožef Pegan z Vrhnike (62 gld. 43 kr. n. v.), učenec na normalki v Idriji. L. 1805. so jo podelili Jerneju Kovaču iz Polhovega Gradca, uč. 2. lat. šole; 1. 1807. Matevžu Zorcu iz Polhovega Gradca, učenec 3. razr. normalke (66 gld. 47 kr.) L. 1816. sta uživala ustanovi prvošolec Anton Perko z Vrhnike in Gregor Rihar iz Polhovega Gradca. L. 1823 je dobil drugo mesto (50 gld. 37'/, kr.) Primož Bach-, leta 1824. prvo mesto petošolec Andrej Skop ec in drugo mesto petošolec Tertmann. Četrto mesto so podelili leta 1828. učencu 1. hum. razreda v Ljubljani Matiji Gogala. V naslednjih letih so prejeli te ustanove: 1,1831. Gašper Velkaverh (I mesto); 1. 1832. Janez Ferjan (II.); Jožef Pic hi er (III).; 1. 1833. Valentin Plemel z Bleda (IV.); 1.1834. Jakob Rihar iz Polhovega Gradca (III.); 1 1S36. Jakob Smrtnik iz Horjula (II..; 1. 1837. Janes Kastelic (I.); 1. 1838. učenec 2. gram. razreda Andrej Zamejic iz Horjula (1.); 1. 1842. Anton Rožnik iz Zaklanca; 1. 1841. Jožef Adamič z Vrhnike; 1. 1846. Janes Oblak iz Horjula (II.); 1. 1847. Jakob Leben iz Horjula (III.); 1. 1849. bogoslovec Andrej Martinčič s Samo-torice (I.) in Fortunat Maček iz Polhovega Gradca (IV); 1. 1851. drugošolec Janes Janša iz Zaklanca (IV ); leta 1852. petošolec Janes Lenarčič iz Bevk (I.); leta 1853. drugošolec Friderik Križnar z Bleda (IV.); 1. 1857. drugošolec Jakob Trobec iz Polhovega Gradca (II.); leta 1859. šestošolec Leopold Cvek z Vrhnike (III.); 1. 1861. šestošolec Tomaž Ravnikar iz Polhovega Gradca (III.); 1. I8h2. prvošolec Nace I-eben iz Polhovega Gradca (IV.); leta 1863. šestošolec Ferdinand Ullrich z Bleda (III.) in drugošolec Jakob Koritnik iz Polhovega Gradca (IV.);
1.1864. prvošolec Janes Rihar (I.) in drugošolec Anton Rihar (II.), oba iz Polhovega Gradca; 1.1865. drugošolec Anton Gerjol
iz Polhovega Gradca (IV.) in novoustanovljeno V. mesto šestošolec Matija Pasler z Bleda. L. 1868. je dobil ustanovo (III.) tretješolec Anton Žvokelj iz Podolnice; 1.1870. petošolec Franc Korenčan z Ljubgojne (IV.) in še isto leto Štefan Dolinar, petošolec z Ljubgojne (IV.); 1. 1871. drugošolec Jožef Rihar iz Polhovega Gradca (I.); 1. 1872. prvošolec Janes Cetelj z Bleda (III) in četrtošolec Jožef Kožuh iz Polhovega Gradca (V.); 1. 1874. četrtošolec Franc Peteln iz Polhovega Gradca tV) in petošolec Jožef Kožuh (drugič, IV.); 1. 1875. prvošolec^Pavel Lenasi z Vrhnike (II.1, učiteljski pripravnik Anton Žvokelj (drugič, IV.) in petošolec Janes Nagode z Vrhnike (III.); 1. 1877. šestošolec Matej Pretnar z Bleda (V.); 1. 1878. prvošolec Leopold Rihar iz Polhovega Gradca (IV.). — L. 1882. je dobil I. mesto prvošolec Tomaž Rožnik, v drugem polletju pa prvošolec Matej Rihar iz Polhovega Gradca; 1. 1884. drugošolec Anton Zdešar z Ljubgojne (III); 1. 1886. petošolec Tomaž Rožnik iz Horjula (II.) in tretješolec Anton Oblak iz Horjula (V.1; 1. 1890. tretješolec Anton Vrhovec iz Horjula (IV.), 1.1892. tretješolec Franc Bresic iz Horjula (III.); leta 1894. prvošolec Gregor Vrhovec iz Horjula (I.), prvošolec Franc Medič iz Vrhnike (II.) in sedmošolec Anton Koritnik iz Polhovega Gradca (IV.); 1. 1896. drugič sedmošolec Anton Vrhovec (V.) in 1. 1897. prvošolec Andrej Prebil iz Horjula (prvo mesto); 1. 1900. Janes Vrhovec (III.) in Fr. Logar iz Horjula četrto mesto.
L. 1882. je oporekalo vodstvo ljubljanskega gimnazija, da Horjulci nimajo pravice do teh ustanov. Gosp. župnik je potem pojasnil, zakaj imajo prednost ravno horjulski dijaki. Za te ustanove so Horjulci lahko hvaležni blagemu ustanovitelju. Mala podpora spodbode stariše, da pošljejo nadarjene otroke v šolo. Bivši Tottingerjev štipendist Jakob Trobec je postal škof v Ameriki; Andrej Zamejic, stolni dekan; Friderik Križnar, kanonik; ustanovo je užival tudi slavni Gregor Rihar. Sedaj delujejo razun omenjenih v duhovski službi bivši štipendisti: lokalist Jakob Leben (v Istri', župnik Jakob Koritnik, dekan Janes Nagode, župnik Leopold Rihar. kapelani Matevž Rihar, Tomaž Rožnik, Anton Oblak, Anton Koritnik in misijonski duhovnik Anton Zdešar Zopet drugi so med svetom dosegli odlična mesta, kakor Anton Rožnik (sodnik), Franc Korenčan tc. kr. blagajnik v Trstu), dr. Štefan Dolinar (v Gradcu), pok. Jožef Rihar (c. kr. deželne vlade tajnik', profesor Jožef Kožuh, odvetnik Matej Pretnar i. dr Vsi se morajo vsaj deloma zahvaliti pok Gregorju Tottingerju, da so z njegovo podporo lažje dovršili šolske nauke.
B.	Andrej Pečarjeva ustanova za šolska
darila.
Preč. g. Andrej Pečar, častni kanonik, dekan in okr. šolski nadzornik na Vrhniki, je podaril z ozirom na vesele uspehe, katere je dosegel v vrhniškem okraju s svojim trudom za povzdigo šolstva, in v hvaležen spomin, da je bil radi tega od cerkve in države, in sicer od poslednje z zlatim križem s krono za zasluge, odlikovan, dne 13. avgusta leta 1863 farnima šolama v Horjulu in Hotedršici 100 gld. s tem namenom, da se zanje kupi obligacija z imenom: „Ustanova za šolska darila za farno šolo v Hotedršici in v Horjulu", in da se njene obresti vsako leto enakomerno razdelijo med obe šoli. — Za ta denar se je kupila 5% obligacija v nominalni vrednosti 140 gld., št. 12.361 z dne 1. septembra 1. 1863. Ustanovo je sprejel 4. novembra 1. 1863. knezoškofijski konzistorij, deželna vlada jo je potrdila z odlokom 16. marca 1. 1864., št. 2628. Ustanovo je oskrboval do 1. 1887. vrhniški dekan. Vsako leto je
izročil horjulskemu župniku 2 gld. 79 kr., da so se zanje kupila darila otrokom koncem leta. Ker je pa nova šolska postava prepovedala šolska darila, so se obrnile do 1. 1877. nabrane obresti v ta namen, da se je isto leto vpisala horjulska šola kot ustanovnica v družbo sv. Mohorja. Njene knjige ostanejo v šolski bukvami ali se pa razdelijo med pridne otroke. Leta 1887. je bila obligacija spremenjena v papirno rento z dne 1. februvarija 1. 1887., št. 146.755, v nominalni vrednosti 150 gld., od katerih pripada 75 gld. ljudski šoli v Horjulu, 75 gld. pa ljudski šoli v Hotedršici. Njeno oskrbovanje je izročila deželna vlada (16. julija 1. 1887., št. 7091) po medsebojnem sporazumljenju obeh krajnih šolskih svetov krajnemu šolskemu svetu v Horjulu. Naložila mu je dolžnost, da pošlje polovico letnih obresti (3 gld. 15 kr.) vsako leto vsaj štirinajst dnij pred sklepom šolskega leta krajnemu šolskemu svetu v Hotedršici. V omenjenem odloku je posebno imeniten stavek: „Z ozirom na § 24. alinea 2 šolske postave od 20. avgusta 1. 1870., ki vsakoletna šolska darila (Jahres-pramien) izključuje, nagrade pa dopušča, se smejo obresti od obligacije le za nagrade (Belohnungen) obračati.
C. Ustanove za reveže.
1. C. g. Viktor baron Ranber, kapelan horjulski, ki je umrl 1. 1794. je zapustil v svoji oporoki 70 gld. k. v. za reveže v horjulski fari. Po njegovem volilu se je za ta denar kupila državna 5% obligacija dd. 1 avgusta 1. 1799., št. 6744, katere obresti so znašale 3 gld. 30 kr. k. v. in jih je župnik razdelil med domače reveže. S tem je bil okoli 1. 1800. ustanovljen zaklad za uboge. Po ukazu okrožne oblasti v Postojni (14. marca 1. 1800.) se je temu zakladu pridružilo tudi premoženje zatrte rožnivenske bratovščine v Horjulu, katero je znašalo 460 gld. k. v. v obligaciji, in 29 kr. v gotovini. Obe obligacije ste sedaj v papirni renti za 550 gld. av. velj. z dne 1. avgusta 1. 1869. Po novi deželni postavi oskrbuje od 1. 1886. nadalje občinski urad ubožni zaklad.
2. Ignacij Jelovšek, posestnik in trgovec na Vrhniki, ki je umrl 10. avgusta 1. 1889. je zapustil v svoji oporoki glavnico 1200 gld., naloženo po 5% in vknjiženo na posestvo Jerneja Grom na Stari Vrhniki s tem namenom, da se vsakoletne obresti v znesku 60 gld. razdelijo med revne bolnike (bettliigerige Arme) v farah Borovnica, Preserje, Horjul, St. Jošt, Podlipa in Zaplana, in sicer tako, da pride na vrsto vsako leto zaporedoma ena teh fara. Pravico ta denar deliti imajo le župniki. Ustanovo, potrjeno od dež. vlade dne 24. novembra 1. 1891. oskrbuje, pobira obresti in razpošilja podlipški župnik. Blagemu dobrotniku ostane v srcu revežev trajen spomin!
XII.
Ustanovno pismo vrzdenškega beneficija.
Wir Maria Theressia von G o 11 e s G n a d e n R o m i s c h e K a y s e r i n in G e r m a n i e n , z u H u n-garn B o h e i m D a 1 m a t i e n , C r o a t i e n, S 1 a v o n i e n , K o n i g i n, E r z - H e r z o g i n z u Oster reicb, Herzogi n zu Burgund, Ober - und Ni e d er Slessien, zu S t e y e r , zu Kare n te n, zu Crain, M a r g -g r a f i n des H: Rom: Reichs, zu M a h r n , zu B u r g a u , z u Ober- und N i e d e r L a u s s n i t z , g e-fiirsteteGrafin zuHabspurg, z u F1 a n d e r n , z u T y r o 11, und G o r t z , H e r z o g i n z u L o t h r i n g e n , und B a a r , Gross Herzogi n zu Tosca n a etc. etc.
Bekennen mit diesem Brief offentlich, wassmassen Unss angezeiget worden, dass der Ehrwiirdige Priester Gregor Tottinger: gewester Vicarius Bey St. Peter unter Lay-bacli Numnehro seel. laut seines hinterlassenen Stift Briefs in folgenden formalibus ad pias Causas disponieret habe.
I n N a h m e n d e r H e i 1 i g i s t e n u n g e t h e i 11 e n Drevfaltigkeit, Gott des Vatters, Gott des S o h n s , u n d G o 11 d e s H e i 1. G e i s t e s Amen
leh Gregor Tottinger Priester, Vicarius Bey S. Peter unter Laybach gebe fiir mich, und alle Meine Erben in kraft dieses Briefs Jedermanniglich zu Vernehmen : Nach-deme ich zu Hilf, und Trost so wol Meiner Seelle, alss angehendei' befreinter mit wol bedachten Muth, guten Ralh, und rechten Wissen auss Meinem Vermogen zu einem Beneficio Curato bey der Kirchen a d S. C a n t i a n u m in der Nachbarschaft zu Schonbrunn, oder bey der Pfarr Pilligraz nach Einem beywesenden Eigenen Curaten lange Jahre hero gcseyfzet, hat zur beyschaft und unterhaltung desselben Eine Summam gelts benanntlich v. 5860 fl. T. W. gewidmet, worzu Herr Joseph Rossmann dermallige Bene-iiciatus gegen hinnachfolgender Obligation 140 fl. T. W. beygetragen, mitliin zusammen ein Capital von 6000 fl. T. W. bev dem loblichen Stift Cistercienser Ordens zu Mariabrun bev landstrass vermog Schuld briefs de dato letzten Merz '733 & 5 Pro Centum auf ewig angelegt, welche Stittung ich mit folgender ordiuing auf Ewige Weltzeiten zu halten, und zu befolgen hiermit verordne.
Erstlich wird der Beneficiatus obligieret, alle Wochen fiir Mich, und Meine Befreinte eine H. Messzu lesen, und zwar ani freytag, wann aber es nicht geschehen konte, bevor zu verrichten, anbey auch dass Anniversarium cum offo. defunctorum sambt drey besonderen Messen in die depositionis riclitig zu vollziehen.
Weiter solle derselbe alle Sontag vor Mittag die Chtistliche lehre per modum Cathecismi halten, wiedann auch alle Tag nach der Mess (celebriere Er solite, wo er will in selbigem Rcvier) die Lauretan ische Litaney U. L. F. nach lezten Evangelio vor dem Altar Knyend Betten, wie auch
Ferner wird Er Beneficiatus Verbunden wegen des bemel(de)ten Priester Joseph Rossmann zu diesem Beneficio beygestifteten Beytrages fur Ihni das anniversarium cum offo defunctorum, et libera samrnt einer Mess in die depositionis alie Jahr zu verrichten.
Weiteifort soli der B e n e f i c i a tu s schuldig sein zu mehrern Nuzen deren Nachbarschaft alda in loco besttindig zu res i die ren, in erwegung dessen angegen sollen SieNach-barschaften, Nachdeme dieselbe Vermog deren von ihren grundobrigkeits aussgestelthinnachfoigenden Attestaten, und respective Consens-Briefen denselben zu fundieren sich schon beuor ohne dem kraftigist erklaret, dessen Wohnung nicht allein Stift und Baulich erhalten, sondern dahin ge-halten sein, alles dass wenige, wass zu unterhaltung eines Geistlichen erfordert, Worunter fiirnemblich das genug-same Brennholz zu verstehen ist, Ihm unverwaigerlich auf ewig zu verschaffen.
Conseus Brief
Von dem lands-Vizd: amt in Crain Ich Franz Sigmund Khappus vom Picblstein der Rom. Kayl. Maytt. etc. Ober Berg Richter, und Lands Vizdom-Ambts Buchhalter in Crain Urkunt hiermit, dass Nachdeme sich die gesamte in drey Dorfern Saklanz, Ca-riul, und Lubigoina wohnhafte Unterthannen einhollig, und festiglich entschlossen haben, zu grosserer Ehre Got-tes und Wolfarth ihrer Seellein Heyls von nun an einen eigenen Priester bey der in obbemelten Dorf Cariul sich befindlichen Kirche S.iic Margarethae zu halten, und denselben nach moglichkeit auss ihren eigenen Mitteln zu ver-sehen, und dass hero die unter dieses lobi, lands Vizdom-ambt gehorig daselbst bewohnte Unterthanen bey Mir gehorl. angelanget. Ich geruhete Ihnen in Ihr Vornehmen einzuwilligen. Weiter nun dann dieses ihr Begehren, und Vorhaben Ich nicht allein vor heylsamt, sondern auch vor hochst Nothwendig zu sein befunden, Alss habe ich solches von amtswegen hiermit und in Kraft dits sogestalten r a t i-habieren und bestatten wollen, dass der daselbst haltende Priester von diesen lands - Vizdomischen Unterthanen gleich denen anderen in diesen Dorfern bewohnten unterthanen, und frembden Erbhalden die Emolumenta zu geniissen haben solle. Jedoch denen ambtlichen Juribus ganz un-praejudicierlich. zu Urkunt dessen ist Meine ambtliche Fertigung. Laybach den i4.te" Marty 1723.
Franz Sig: Kappus v. Piehlst.
I.sds.- VizJom-Amts-Buchhalter.
Conseus llrief
von der Herrschaft Pilligraz.
Ich Marx Antonius Frh. v. Pilligi tlz, alss Inhaber der Herrschaft PilligrUz Urkunde hiermit, dass Hansche Jama, Mathias Mraule, Hansche Grabelscheg, Marca Drobtina,
Jacob Schlouscha, und Jacob Prossnig in hernachbenanten Dorfschaften, alst Schonprun, Hariul, Saklanz, und Podo-unza sesshafte der Herrschaft Pilligraz angehbrige Unterthanen Vor mich erschienen, und Mir gehors. vorgestellet, wassmassen selbe mit ihren Mitnachbaren in ermelten Dorfschaften sesshafte Unterthanen Einen Geistlichen Herrn Curaten ^Welcher in ein- oder anderer in dieser obbemelten Dorfschaft wohnen wiirde) zu fundieren Vorhabens sind. Diesemnacb Mich besagte unterthanen gehors. ge-betten, dass ich Jenen eine solche Attestation ertheillete, das ich deroselben Vorhaben-Maynung, und Entschliissung zu wider nicht sein wolte, habe also ich hiermit und in Kraft dits unter Meiner Hand- und Petschaftfertigung Meine Erklarung thun wollen, dass ich gegen obgedachten Unterthanen Vorhaben, unternehmung, und Entschliissung be-sagter fundation wegen Keinen Eintrag, oder opposition Thun, weder in solch Ihr Vorhaben nicht allein nicht ein-mangen, und dits orts auf Keine Weiss Verfanglich ma-chen wolle, noch solte, sondern mehr ernente Unterthanen dero Vorhaben bey dem lobi. Dom Capitul, wie sie immer Mbgen, und konen, ohne Meiner Hindernus, doch der Herrschaft Pilligraz Recht, und gerechtigkeit, und allen anderen Juribus unpraejudicierlich schlichten, und dass Werk richten, und aussfiihren konen, und mogen. Pilligraz den 2t»n Merzy 1723.
Marx Ant. Frh. v. Pilligraz m. p.
alss Inhaber d. Hschaft Pilligraz.
Consens-Brief
von dem Collegio Soc. Jesu zu Lavbach.
Ich Bened ictus Quadri,ais Erzherzoglichen Collegy Soc. JESU zu Laybach Rector. Bekenne hiermit fiir Mich und Meine Successores, dass Nachdeme sich N. die Nachbarschaft zu Saklanz, Hriul, und Lubgoin V011 nun an zu grosserer Ehre Gottes und Wolfarth Ihrer Seellen Heyls einen Priester zu halten und denselben nach Moglichkeit aus ihren eigenen Mitteln zuuersehen vestiglich entschlossen: ich aber in allen diesen dreyen obbenannten Dorfern allein Vier besezte Muth Huben habe, ais willige ich auch respectu solchen Meinen Unterthanen sogestalten wegen ausshaltung dieses geistlichen ein, gleichwie andere ditsorts Verfangene parthey deren Grundobrigkeiten einge-williget habe und solle Mir diese Einwilligung an Meinen Juribus ganz unpraejudicierlich sein. Urkunt dessen Meine eigene Handschrift, und Collegy gewohnliches Insigl. Laybach den 1 i.tcn Marty 1723.
Benedictus Quadri Collegy Labac.
Soc. JESU Rector,
Wir dann eben zu einer Mehreren sicheren unterhaltung solle uber dieses dem Beneficiato Curato Jenes bey dem lobi. Stift landstras anliegendes Capital der
(iS)
(z.s)
6000 fl. T. W. hiermit sogestalten consgnieret werden, damit derseibe dass abfallende Interesse naeh ausslauf Jeden Jahrs von gedachten Stift gegen Quittung behoben moge, wass aber
Schlusslicher dass Jus praesentandi et confirmationis anbelanget, wird solches Einem Jeden Zeitlichen Fiirst, und Herrn Herrn Bischofen zu L.avbach vollstandig eingeraumbet gegen gehorsamer Zuversicht. Es werden Sl. Hochfiirstl. Gnaden bev kiinftiger ersezung dieses Beneficii des Stifters Tottinger Anverwandte, und in Specie zu Schonbrun bewante Taugliche Rosmanische Befreinte Vor-zilglich reflectieren : Nicht minder dem Beneficiato (zumal derseibe wegen entlegenheit von d. Pfarr die Curam animarum bisshero gratis vertrettet, und darbey grosste Milhe, und unkosten anwendet) auch mit der Zeit mit einer ley-dentlichen Coliectur in gnaden Zu verhelfen geruhe. Alles mit Urkunt dieses Sciftbriefs getreulich und ohne gefahrde, auch bey allgemainen landschadenpunt des Herzogthumbs Crain. Actum
Gregor Tottinger Priester
Vicarius bev St Peter un- l.avbach in Crain.
(ts)
Welches fromme Geschaft wir dann durch Unser in geist und weltlich und Milden Stiftungssachen allergnadigst angeordnete Commission mit Zuziehung der Cammer Procuratur untersuchen zu lassen gnadigst anbefohlen, die Unss sodann allerunterthanigist einberichtet, dass diese Stiftungssache nach Vorschrift und erfordernuss in allen seine Richtigkeit habe :	und audi der Priester dermallige
Tčttingerische Beneficiatus Josephus Rossman Vermog des unter d° 20* Febr. 1766, herrin gegebenen Reverses fur sich und seine Nachkommende zu verrichten ubernehmen habe, wie folgt:
Revers
Vermog dessen Ich Endsuntergefertigter bekenne, und Mich verbiinde, dass ich, und alie Meine Successores diese nach Inhalt des Stiftbriefs von Herrn Gregor Tottinger Priester seel. und gewesten Vicario bey St. Peter unter laybach angeordnete lezte Willens disposition, und respec-tive Beneficiats Schuldigkeiten sowolwegen Verrichtung der wochentlichen Messe, ais auch Jahrlichen Anniversary, wie auch iibrige puncla, so in gedachten Stiftbrief ent-halten, und vorgemerket seind, Treulich, und Vollkommen zu verrichten. so lang dass Interesse richtig einfallen wird. Alles Treulich, und ohne gefahrde, auch bey Verbundung dess allgemainen landschadenpunts in Crain : zu Urkunt dessen habe diesen Revers-brief pro aeterna memoria Ver-fertiget, und solchen mit eigener handunterschrift, und Sigill bekrafftigen wollen. Datum Schanbrunn den 20tcn 9ber A° 1766.
Joseph Rosmann Erster Tottingerisclier Beneficiatus Curatus m. p.
(LS)
So hat nicht Minder auch der daselbstige Ordinarius Unser landsfiirstlr Bischoff, und Fiirst zu laybach leopold Joseph Graf von Petazi laut hierzu gefertigten Confirma-tion Sub d° 6.,en May 1767. diese Stiftung angenohmen, und die Verrichtung folgendmassen festgestellet.
Nos Leopold us Josephus DEI, et Apost® sedisgratia Episcopus laba c. S. R. Im p. Princeps e Comitibus de Petaziis etc.
Universis et Singulis praaesentium tenore notum facimus, fuisse nobis nuper expositum, quod honorabilis Sacerdos pia memoria Gregorius Tottinger Vicarius quondam Parochia nostra ad Sanctum Petrum in Suburbio labacensi de maturis animam suam Suorumque Consanguineorum Subsidys provideres volens, nec non Spiritualibus Indigentys quarundam Vicinitatum Parochiae Pilli-gracensis, qua ob nimiam ab eadem Matrice Ecclesia distantiam a multis iam annis proprium Sacerdotem Curatum nancisci enixe suspirabant, nimirum S. Cantiani in Schonbrun Santa Margaretha in Heriul, et Sancti Michaelis in Samatorz prospectum esse cupiens, Sano Consilio, et matura deliberatione Beneficium Curatum in una dictarum Ecclesiarum filialium Parochiae Pilligracensis fundare statuerit, ae pro dote florenos quinquies Mille Octingentos Sexaginta Moneta germanica ex Suis facultatibus constituerit cum Obligatione continua Sacerdotis Beneficiati in loco Residentiae, et ut Beneficiatus huiusmodi Singulis Septimanis pro se fundatore, ac Consanguineis Suis unam Missam feria Sexta, quoties fieri poterit, legere, Secus vero eandem anticipare quot annis anniversariam depositionis diem pro eodem pio fundatore cum officio defunctorum et tribus Missis celebrare, singulis diebus dominicis per annum Doctrinam Christianam rudibus tradere, quotidie in fine Missae in quacunque Ecclesia dictarum Vicinitatum eam legerit, lytanias lauretanas flexis genibus recitare teneatur. Praeterea intelleximus, quod fundationem hanc modernus Beneficiatus honorabilis Pruesbiter Josephus Rosmann alys centum quadraginta florenis ejusdem moneta; auxerit cum pnere celebrandi pro eodem Singulis annis diem anniversariam obitus Sui cum officio defunctorum, libera et Missa. Quo proinde factum, quod Summa dotis memorati Beneficy non solum in Sex Millibus florenorum moneta germanica universim fuerit’constituta, verum etiam ad perpetuum Censum in Monasterio Ordinis Cistercien-sium ad fontes B. M. V. prope Landstrass ad rationem quinque pro Centum effective investita Vigore litterarum debitorialium dicti Monastery dd° ultima Marty 1733.
(Konec prih.)
Zgodovina horjulske fare.
(Nadaljevanje.)
Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip Šiška. — Tiska »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani