PONOSEN SEM, KER VEM, DA )E UK DANAŠNJEGA VELENJSKEGA RUDARJA ZANESLJIV POROK DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE, DA BO ZAČEL STOTERO VRAČATI SKUPNOSTI SADOVE ZAUPANIH MU SREDSTEV ... Predsednik UO iimislu IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE HELENJE, 1. FEBRUARJA 1954 RUDAR UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. P. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU Novi jašek ze proizvaja Zadnje dni v decembru je bilo med velenjskimi rudarji praznično in nekam mrzlično razpoloženje. Z novim leiom mora novi jašek v pogon ... mora, ker je to naša obveza do skupnosti, do naše socialistične domovine. Marsikaj je bilo treba še storiti, tukaj je manjkalo, tam še ni bilo gotovo, ali bodo dobavitelji zadostili svojim obveznostim in kako lih bodo izvršili? Pel je telefon, elek-trostrojni obrat je delal noč in dan, prav tako tudi drugi — bo ali ne bo? In uspelo je! Z združenimi močmi so pridni velenjski rudarji pri dobri organizaciji premagali zapreke in težave, ki so se mnogokrat zdele nepremostljive. Težko je bilo, zelo težko! Koliko skrbi in dela so imeli vsi odgovorni, od direktorja preko glavnega inženirja, ohratovodje elektrostro'\nega bbrata pa do monterjev, ključavničarjev in ostalih, ki so nam postavili nov jašek. Njim vsem gre zahvali, da smo uspeli 31. decembra praznovati našo največjo zmago — doslej največji praznik velenjskih rudarjev. 31. december je našel velenjski rudnik slavnostno okrašen. ?.e v zgodnjih popoldanskih urah so začeli prihajati prvi gostje, med njimi član Izvršnegč sveta LRS tov. Popit, predsednik OLC Šoštanj tov. Tone Ulrih-Kristl, poslanec velenjske občine v Ljudski skupščin LRS tov. lože Turnšek, sekretar OH ZK) in poslanec Zgornje Savinjske volilne enote v ljudski skupščini I.RS tov lakob Žen, organizacijski sekretar OH ZK) tov. Tekavec, ing. Vrbič, zastopnik Gospodarskega sveta, prof. Matano-vič, ing. Lapajne, ing: Kenda, dva zastopnika direkcije drž. želznic, direktor cinkarne Kamilo Hilbert, glavni inženir Cinkarne Stegenšek, obratovodjč Cinkarne ing. Pipuš, ing. Korošec, pred ■ stavnik Elektro-projekta, ing. Prokina? iz rudnika Mežice, ing. Oostiša iz Trbovelj, najstarejši rudarski inženir ing Lipolrt. tov. lurkovič, predstavnik TI! Šoštanj, ing. Šinkovec, šef postaje Ve-Tenie tov. Saiko, ing. Lučovnik, direkfoi rudnika Mežice, šef postaje Šoštanj tov Vovk, predstavnik Narodne banke i? Šoštanja, predsednik občine Velenje tov. Hudobreznik in mnogi zastopniki prosvetnih ustanov, množičnih in društvenih organizacij. Okrog 15. ure so se od vseh strani začele, pri lepo okrašenem novem jašku v Prelogah, zbirati množice rudarjev in ostalih Šalečanov, ki so tudi hoteli biti priča tako pomembnemu dogodku^ Ko so častni gostje okrog 16. uro prišli z ogleda jame, jamske mehanizacije in naprav pod novim jaškom, se ie pričela svečanost otvoritve. Otvoritveni govor je imel predsednik UO Rudnika lignita Velenje tov. Ivo )am-nikar, ki je uvodoma pozdravil vse na-vzoče goste, rudarje in ostalo prebivalstvo ter nato dejal naslednje: GOVOR PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA Občulki veselja in sreče, radosti in poguma, ponosa in razredne zavesti se prepletajo v meni v tem trenutku, ko me je kot predsednika rudniškega upravnega odbora doletela čast, da vam spregovorim otvoritvene besede k današnji proslavi, ko dajemo velenjski rudarji v pogon nov jašek. Vesel in srečen sem, da je za nami pet let napornega in požrlvovalnega dela, ki smo ga vlagali velenjski rudarji v izgradnjo našega rudnika z voljo in razumevanjem socialističnega delavca in da izročamo danes v pogon novi jašek — novega velikana med industrijskimi obiekti, ki jih je uslvarila po vojni naša Tilova Jugoslavija. Vesel in srečen sem, ker morem ugotovili, da so spremljali predstavniki naše ljudske oblasii iz katerega koli področja s polnim razumevanjem naše težave in ovire pri gradnji novega jaška in vedno radi in takoj pomagali. S tega mesta jim izrekam v imenu kolektiva najprisrčnejšo zahvalo in obenem zagotovilo, da bomo našo hvaležnost vračali z delom in z rastočo proizvodnjo. Radost in pogum sta v meni, ker vam morem zagotoviti, da so investicijska sredstva, ki presegajo dve milijardi dinarjev, prav in koristno naložena. Velenjska jama je danes najbolj mehanizirana jama v Jugoslaviji in elektrotehnično tako opremljena, da je delo v jami popolnoma varno in se ni bati nobenih eksplozij metana, čeprav -se vse češče pojavlja. Mi, velenjski rudarji se bomo že od jutri dalje z novim in nezadržanim ela-nom še pogumneje zarili v premogovna slojišča šaleške doline in trgali iz nje — premog — to kri za naše fabrike, naše elektrarne, za naša ognjišča. Tisoče in tisoče ton le industrijske krvi bo vsak dan sipal iz sebe izvozni stolp našega novega jaška, na čigar vrhu se danes blesti rudarsko kladivo in oznanja šaleški dolini našo delovno zmago, v stotere vagone, da krenejo iz naše nove nakladalne postaje Preloge v parne kotle, industrijske peči in ter-mo-elektrarne. Samozavesten in ponosen sem, ker vem, da je lik današnjega velenjskega rudarja zanesljiv porok delovnemu ljudstvu Jugoslavije, ki ni niti za trenutek pomišljalo zaupali milijonske vsote za izgradnjo našega rudnika, za izgradnjo naših stanovanj, cest, parkov in nasadov, igrišč, prosvetnih in športnih tet nega tira ter s tem odprl pot prvemu, svečano okrašenemu vozičku premoga, ki mu bodo sledili milijoni in milijoni v blagor šaleške doline in naše socialistične skupnosti. Navzoče rudarje in goste je nato pozdravil v imenu okrajnega ljudskega odbora Šoštanj tovariš Ulrih Tone-Kristl, predsednik OLO, ki je velenjskim rudarjem prisrčno čestital k veliki delovni zmagi in jim želel kar največ uspehov v bodočnosti. Svečano streljanje in veličasten ognjemet so spremljali prvi voziček na njegovi poti. Takoj po tem se je množica navzočih z baklami razvrstila v veličastno povorko Ser v spremstvu rudarske in železničarske godbe iz Celja ob streljanju in spuščanju raket odšla k Domu »Svobode«, kjer je bila slavnostna akademija. Zbranim gostom in domačinom, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano, je v imenu rudniškega kolektiva spregovoril predsednik delavskega sveta, tov. Ivo Krajnc, ki je akademijo otvoril s sledečim slavnostnim govorom: Član Izvršnega sveta LRS :n bivši minister za rudarstvo tov. Popit stavlja mehanizem novega jaška v pogon zdravstveno-higienskih naprav, da bo že jutri in za naprej pričel stotero vračati sadove zaupanih mu sredstev v fond premoženja narodov Jugoslavije, v rast iin procvit naše domovine in s tem — nas vseh... V našem poroštvu je sila naših mišic in razuma, je sila naše volje, naše zvestobe in predanosti, je sila naše revolucionarne zavesti in discipline. Zavedamo se, tovariši in tovarišice, svojega poroštva — in ravno zaradi tega, bodite prepričani — bo tudi izpolnjeno. Po končanem pozdravnem govoru je član Izvršnega sveta LRS tov. Popit pristopil k signalni napravi in spustil mehanizem novega jaška v pogon, direktor rudnika tov. Žgank pa je prere-zal vrvico, ki je bila napeta preko voz- Tovariši in tovarišice, cenjeni gostje! Veliki dan praznujemo danes velenjski rudarji, vendar pa ne mi sami, temveč z nami v*a šaleška dolina ler končno vsa domovina. Novi jašek, ki smo ga danes izročili njegovemu namenu, ne bo krepil le gospodarstva naše občine, ali šoštanjskega okraja kot osnove bodoče komune, temveč bo z milijoni in milijoni tonami premoga hranil našo industrijo in termo-centrale ler s tem izdatno krepil naše celotno socialistično gospodarstvo. Velenje — še pred dobrim desetletjem ime trga s tretjerazrednim rudnikom, je bil komaj znan v naši ožji slovenski domovini, je v svobodni socialistični državi postalo najmočnejše rudarsko središče v Ljudski republiki Sloveniji. Težka in naporna je bila pot do zgra-dilve novega jaška, ki je naš največji uspeh v dosedanji izgradnji. Novi jašek pomeni ločnico v življenju velenjskega rudarja, je torej nekak obračun s starim, mučnim in neracionalnim načinom dela ter osnova na nov, sodoben način proizvodnje, ki bo ogromno dvignil gospodarsko moč našega rudnika in nam omogočila vrnili skupnosti naš dolg, življenjsko raven naših rudarjev pa dvignili na višino standarda v socialistični državi. Res velik uspeli smo dosegli, tovariši, uspeh, ki je mogoč le v državi, kjer si svobodni proizvajalci, strnjeni v močno, neomajno skupnost, svobodni gradijo lepše življenje — socializem. Mislim, da bi bilo odveč razčlenjevati in pregloboko obujati spomine, kako je bilo nekoč, kako smo garali za razne Lappe in druge izžemalce, kako smo se pehali za bori košček črnega kruha in kako so nam še tega jemali. Bili smo brezposelni in morali smo bili srečni, če smo za sramotno mezdo smeli dva-krai ali trikrat tedensko v jamo, da bi obvarovali svoje žene in otroke vsaj pred najhujšim. Poštene delavce, ki so se borili proli nezaslišanim krivicam, so kralievi žandarji vlačili iz ječe v ječo, mučili in ubijali. Toda delavski razred ni klonil, pod vodslvom svoje Komunistične partije je prijel za orožje in v težki, krvavi borbi zmagal. Nismo uničili le nacifašisiičnih band, temveč smo dokončno obračunali tudi s starim kapiialisiičnim režimom, poosebljenim v Pelru Karadjordjeviču in njegovih marionetah. To vse je dokončno stvar preteklosti, utonilo je v lemo, ostali so le še mučni spomini in trden sklep: »Nikoli več!« Kot povsod v osvobojeni domovini smo tudi velenjski rudarji od buržoaz-no-kapilalističnih režimov kraljeve Jugoslavije in od okupatorja prejeli kaj žalostno dediščino — zastarele poškodovane rudnišk-: naprav; ter bedo. V vsej naši domovini je orodje zamenjalo orožje in z istim elanom kot v borbo za nacionalno osvoboditev ter oblast delovnega ljudstva se je naš delavski razred podal v borbo za obnovo svoje oropane in izmučene domovine. Obnovili smo domovino, ponovno smo zmagali, ker smo pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita morali zmagati in uslvarili pogoje za koordinirano, plansko izgradnjo domovine. Začeli smo irasiraii pot za pive korake v socializem. Tukaj je tudi nam, velenjskim rudarjem, bila določena važna naloga — osi-gurati v zadostnih količinah naš premog kot energetsko surovino za nastajajočo novo socialistično industrijo in za široko potrošnjo. Naše ljudstvo je poleg drugih velikanov začelo graditi ogromno, moderno tovarno glinice in aluminija v Kidričevem in kot dopolnilno energetsko bazo temu gigantu, veliko termo-elek-trarno v Šoštanju. Za te bazične objekte naše socialistične izgradnje, moramo velenjski rudarji preskrbeti potrebno gorivo. Zato je moral biti zgrajen nov jašek, kar smo sprejeli kot častno dolžnost do skupnosti. Ne bom našteval številk, niti ne mislim podrobno govoriti o neštetih problemih in težavah, ki so bile postavljene pred naš kolektiv, ker smo jih z združenimi močmi že premagali. Danes se spominjamo nanje le še kot na nekaj, kar je sicer bilo težko in mučno, vendar pa tudi po svoje lepo, ker je pomenilo borbo. Brez borbe pa ni zmage, temveč lahko govorimo le o poklonih, vemo pa, da jugoslovanskemu ljudstvu, najmanj pa nam, Titovim Jugoslovanom, nihče nikdar ni ničesar poklanjal, temveč smo si od svobode pa do kruha morali vse priborili sami — in to je ponos, največji ponos poštenega .hrabrega, delovnega ljudstva. Zmago, ki jo praznujemo danes, bi lahko praznovali že prej, če Jugoslavija ne bi bila določen faktor v Stalinovih imperialističnih kombinacijah, pri katerih nam je bilo določeno bedno mesto med Sovjetskimi gubernijami, Poljske, Čehoslovaške, Romunije, Madžarske, Bolgarije in Albanije. Toda kot že marsikdo med Stalinovo ero in po njej se je uštel, ker je pač hote, morda celo nehote ali pa iz politične kratkovidnosti pozabil, da Jugoslovani nismo drobiž za politično kramarijo med velesilami, temveč smo svobodna socialistična država, ki hoče vedno, kadar gre za njene interese, odločati o sebi sama. To so Centralni komite in tovariš Tito zelo jasno in nedvoumno povedali tudi Stalinu, nakar je sledila proslula in v svojih skrajnih konsekvencah za lvorce tako klavrna resolucija Inform-biroja. Videli so, da nas ne morejo ukloniti z nobenim, še tako rafiniranim propagandnim manevrom, zato so pristopili k oboroženim provokacijam in ekonomski vojni. Prekinili so z nami vse trgovske s'ike in zadržali celo blago, ki smo jim ga že plačali. Tukaj so zelo prizadeli tudi velenjski rudnik. Vsa mehanizacija za novi jašek je bila naročena v Čehoslovaški, ki pa jo je po nalogu Moskve zadržala. Prav lako je bilo z Madžarsko. Naše gospodarstvo je bilo postavljeno pred težko dilemo ah opustili predvideno gradnjo novega jaška in jamske mehanizacije v Velenju ter s tem za nedoločen čas zavreli izgradnjo vseh objektov kapitalne gra-diive, ki so s svojimi proizvodnimi procesi bili vezani na nekajkratno povečanje kapacitete našega rudnika, ali pa za ccno največjih žrtev in utesnitve dobi'i ogromna devizna sredstva, ki so bila potrebna, da nabavimo opremo na Zahodu V splošno-državnem ekonomskem merilu liste dobe, je bil naš primer le eden stotih širom naše domovine. Toda tudi tukaj se je Stalin močno zmotil. Naše državno in politično vodstvo je postopalo tako, ko je nujno moralo postopali vodstvo svobodne, socialistične države. Odločilo se je za žrlve iz enostavnega razloga, ker so tudi največje žrtve neprimerno cenejše kot pa svoboda. Žrtvovali smo in zmagali, zato je naša zmaga toliko lepša in veličastnejša. Zmagali pa smo zato, ker je stala za nami in nas podpirala vsa naša socialislična skupnost. Znašli smo se pred neš'efimi problemi, obračali smo se na naše najvišje gospodarske in politične predstavnike v Ljubljani in Beogradu ter povsod našli največje razumevanje in voljo do skupnega reševanja mnogih problemov, ki bi za nas same bili absolutno nerešljivi. Zato, tovariši in tovarišice, se s tega mesta najiskreneje zahvaljujem vsem prizadetim tovarišem v zveznih in republiških forumih ter vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije, ki je s svojo pomočjo roko v roki z velenjskimi rudarji zgradilo ta veličastni objekt naše socialistične graditve. Kot predsednik delavskega sveta našega rudnika se iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu, projektantom, našim inženirjem, gradbincem, montažnim skupinam in ostalim, ki so žrtvovali mnoge neprečute noči — posebno zadnje mesece — in s tem omogočili današnje veliko slavje. Smatram za svojo častno dolžnost, da se v imenu vsega kolektiva posebej zahvalim njegovemu najboljšemu članu, našemu direktorju tovarišu Zganku Nestlu, ki je s svojo skrajno energijo in požrtvovalnostjo ogromno doprinesel k naši doslej največji delovni zmagi. V imenu našega rudarskega kolektiva slovesno izjavljam, da bomo vedno in brezpogojno šli po poti, ki nam jo je začrtal tovariš Tito in Zveza komunistov Jugoslavije, da smo pod njenim praporom pripravljeni na sleherno žrtev za dosego našega najvišjega cilja — socializma v naši domovini. Naj živi svobodna domovina svobodnih proizvajalcev — Federativna ljudska republika Jugoslavija! Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije ter naš vodja tovariš Tito! Naj živi delovno ljudstvo Jugoslavije! Po govoru predsednika delavskega sveta je rudniškemu kolektivu in direktorju, v imenu upokojencev v izbranih besedah čestital tov. Tone Kurnik in se zahvalil za vso pomoč, ki so jo upokojenci prejemali od kolektiva. Sledila je zelo lepa in pestra akademija, katere vsako posamezno fočko so navzoči sprejeli z navdušenim aplavzom. Po končani akademiji so domačini in gostje odšli na veselo silvestrovanje, ki je bilo pripravljeno v novozgrajeni rudniški lamparni in v restavraciji »Jezero«. 28. ianuaria Ie velenjski rudnik prvii od svojega obstoia dosegel dnevno proizvodnjo 3000 ton Srečno 1954! Pogled od Doma »Svobode« proti novemu Velenju Vhod k novemu jašku na dan o'vori!ve levo: Direktor rudnika iov. Nestl 'Zgank je s prerezanjem zaporne vrvice odprl pot i/ novega jaška Desno: Predsednik npravnega odbora tov. Ivo Jamnikar med slavnostnim govorom ob otvoritvi novega jaška Prvi voziček je zapustil novi jašek Del navzočega občinstva med govorom predsednika OLO tovariša Ulriha Toneta-Kri-stla "JTr. .'. ——• I .jr- 1. februarja 1954 Velenjski lignit se je uveljavil na razširjenem tržišču Predstavniki kolektivov se bodo že ia mesec sestajali na prvih zasedanjih delavskih svetov in pregledovali uspehe odnosno raziskovali vzroke neuspehov v poslovnem leiu 1953. Naš delovni kolektiv je prav na koncu leta s ponosom pokazal na zaključek prve ela-pe v investicijski izgradnji, na drugi strani pa z izrednim dvigom proizvodnje v II. pollelju dokazal, da se lahko pravočasno odzove in pomaga krili potrebe, ki se pokažejo na ožjem domačem tržišču in se je istočasno po začrtanih smernicah dela, predvsem po zaslugi kvalitete velenjskega lignita m solidnosti v poslovanju, uspel uveljavili in zasidrati prodajo tudi na razširjenem tržišču — v sosedni republiki Hrvatski. Medlem ko je pokazala celotna industrijska proizvodnja v FLR) v leiu 1953 porast napram leiu 1952, so nekatere panoge proizvodnje med njimi predvsem rudarstvo — proizvodnja premoga vseh vrst, izkazale nazadovanje v obsegu produkcije. V celoti je premogovna industrija izkazovala zmanjšanje produkcije za 4% (indeks 96), čeprav se je v zadnjem tromeseč-ju dvignila nad višino v prejšnjem letu. V tem pogledu se nam pokaže v leiu 1953 za tukajšnji rudnik sledeča slika: 88 90 III. 93 IV. 97 V. 89 VI. 97 VII. VIII. IX. X. XI. XII. 102 109 117 122 117 135 Pri tem smo vzeli za indeks 100 povprečno mesečno proizvodnjo v leiu 1952. Naš rudnik je presegel planirano proizvodnjo po družbenem planu ■ za I- III IV—v vin— IX XI 1. Industrija 113 97 84 115 2. Železnica 90 95 101 81 3. Široka potr. 76 85 191 214 4. Ostali odjem. 60 39 11 93 Industrija ne kaže enakomernega odjema v teku leta. Gibanje se izraža v naslednjem: v zimskih mesecih nekoliko večja potrošnja pri vseli industrijskih podjetjih, nekatera podjetja pa imajo sezonski odjem n. pr industrija gradbenega materiala (opekarne). Povsem sezonskega značaja (poraba v pivem in četrtem tromesečju) pa je prodaja drobnih vrst lignita elektrarnam, ker imajo kalorične centrale na alpskem področju največjo proizvodnjo in s tem porabo premoga v jesenskih in zimskih mesecili, tukajšnja elektrarna je v letnili mesecih imela malenkostno porabo, vzporedno z naraščanjem proizvodnje se je večala zaradi lega zaloga zdroba na rudniku. Plasiranje prahu v lelnih mesecih kaloričnim eleklrarnam v kraškem vodnem režimu (letno obratovanje), je delno olajšalo situacijo. Velenjska elektrarna je v jeseni odbila ponudbo za prevzem celotne zaloge zdroba, zato je bil rudnik primoran iskati drugega odjemalca in smo pričeli z izvozom tega sonimenia v Avstrijo. Zaradi izredno nizkega vodostaja pa se je znašlo naše elektrogospodarstvo v takem položaju, da rudniki sploh niso v stanju zadovoljeval vseh potreb. V letu 1953 smo vključili nekaj podjetij med potrošnike lignita, vendar ne v sorazmerju s po-raslom proizvodnje. Železnica je v primerjavi z letom 1952 zmanjšala odjem lignita na rudniku, v celoti pa je prodajala železnici gledu možnosti plasiranja premoga, posebno pri trgovski mreži zaradi različnih okoliščin. a) V začetku leta je ovirala večjo prodajo razmeroma visoka tako imenovana ekonomska cena lignita, med tem ko so se pozno uveljavila podrobna določila o odobravanju subvencije za bili prisiljeni zmanjšati stalež zaposlenih in omejevali višino proizvodnje, še celo v II. tromesečju končni rezultat poslovanja pri prodaji lignita kot izredno ugoden. K iemu je pripomoglo v precejšnji meri dejstvo, da smo utrdili in razširili poslovanje s podjetjem »Suma« v Zagrebu, ki je uveljavilo velenjski lignit na zagrebškem trgu. To je bilo nujno zaradi tega, ker celotna trgovska mreža v l.R Sloveniji ni mogla zasigurati v II. tromesečju 1953 prodaje ah vskladiščenja nekaj sto vagonov li- Po otvoritvi novega jaška je mogočna povorka krenila proti Domu Svobode Član jamske rešilne čete v povorki ob otvoritvi novega jaška leto 1953 in jo dosegel v višini 108%. Prodaja je bila nekoliko nižja, ker smo zaradi okoliščin, katere bomo spoznali kasneje, morali lignit v poletnih mesecih deponirati v obsegu, kot še nikoli doslej, koncem lela pa ni bilo mogoče zaradi tehničnih ovir še bolj zmanjšati zaloge, kljub velikemu povpraševanju. V primerjavi z letom 1952 smo v lanskem le'u zvišali proizvodnjo za .5%, zaloga na deponiji je znašala v začetku leta okrog 400 vagonov, konec oktobra pa že celo 2.350 vagonov, konec leta pa še 1.500 vagonov predvsem drobnih vrsi lignita. Že pri prvem pregledu opazimo pri gibanju proizvodnje in prodaje neena-komernosi v teku leta. V zimskih mesecih, ki so navadno kazali še sezonski značaj, januar, marec, izredno nizko stanje, slično v pomladanskih mesecih in oživitev prodaje in s tem vzporedno iudi proizvodnje v mesecih mrlve sezone, t. j. v poletju in nato izreden dvig v jesenski dobi in v začetku zime. Po glavnih skupinah odjemalcev se nam pokaže v posameznih tromesečjih naslednja slika (povprečna oddaja v letu 1952 je indeks 100): enakomerno vse leto. V leiu 1953 se je spreminjala zaradi stanja možnosti oddaje rudnika, kar je posebno značilno za IV. tromeseoje, ko širno morali zaradi težav pri transportu premog deloma tudi drobili in ponovno deponirati, razen tega pa se je rudnik zavezal izvršili 10% odpreme za omenjeno razdobje v prvih dneh januarja. Široka potrošnja predstavlja skupino odjemalcev (trgovska mreža), pri kateri so se v leiu 1953 negativno odražali upravni posegi na sicer svobodnem blagovnem trgu, na drugi strani pa se kljub geografsko razširjenem tržišču, za velenjski lignil še ni dosegla višina oddaje iz dobe planskega razdeljevanja blaga. Razmerje oddaje glavnih skupin odjemalcev v zadnjih le:ih je razvidno iz naslednjega pregleda: 1951 1952 1953 planski delno svobod. tig svob.trg trg Industrija 55,6 56,1 54,7 Železnica 8,9 13,8 11,7 Široka potr. 35,5 30,1 33,6 lignit, ki se uporablja v gospodinjske namene. b) Z znižanjem cen za široko potrošnjo po uveljavljanju nove stopnje akumulacije je oživelo povpraševanje po lignitu, istočasno pa je bila dana širša možnost prodaje v LR Hrvatski zaradi konkurenčne sposobnosti pri železniški prevozni tarifi s popustom. c) spreminjanje žel. tarife je na eni strani povzročilo nestalnost maloprodajnih cen na trgu (30. VI. ukinitev popusta, 1. VIII. nova ugodnostna tarifa), na drugi strani pa je ob ukinitvi ugodnosti za prevoz drv, ugodno vplivalo na povečanje prodaje lignita. d) Zakasnela izdaja nakaznic (konec avgusta) za drž. uslužbence s kratkim rokom realizacije, ni predstavljala pomoč rudnikom pri normalizaciji stanja prodaje, temveč je povzročita drugo skrajnost — premočan pritisk povpraševanja na tržišču, ki ni bil v skladu z realnimi možnostmi proizvodnje rudnikov. e) Nadaljnjo oviro rednemu poslovanju rudnikov je predstavljalo vprašanje transporta. Pomanjkanje in neredna dostava vagonov je bilo pereče od avgusta pa vse do konca leta. Ostali odjemalci so vezani pri nakupu na proračunske kredite in nimajo enakomernega odjema tekom leta, zato so še povečali pritisk v IV. tromesečju 1953, tik predno zapadejo krediti. V splošnem lahko smatramo, posebno po ležavah v I. tromesečju, ko smo gnita poleg pogodbenih količin. V IV. Iromesečju pa smo z večjimi napori in prizadevanjem uspeli dvigniti proizvodnjo tako, da smo v glavnem krili povečane zahteve trgovske mreže I.RS in z viškom produkcije deloma olajšali tudi kri!ično stanje glede preskrbe s premogom v Zagrebu. Končno je treba nujno omeniti tudi dejstvo, da so industrijska podjetja zavirala nakupe premoga v letnih mesecih za zimsko rezervo, zaradi obstoječih predpisov o fondu plač in omejene višine obratnih kreditov. Na podlagi zaključkov za tekoče razdobje v leiu 1954-in prijav potreb odjemalcev za sledeči kvartal, kakor tudi okvirne pogodbe z železnico in večjimi trgovskimi podjetji za vse leto 1954, lahko ugotovimo za letos ugodno perspektivo glede prodaje velenjskega lignita. V skupini odjemalcev med industrijskimi podjetji se bo vključil nov ve-leodjemaiec, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. Trgovska podjetja bodo pa imela obširno možnost razmaha prodaje zaradi uspešnega poudarka akcije zamenjave lignita za drva. Že sedaj imamo v pogledu plasiranja predvidene proizvodnje po družbenem planu izglede za prekoračenje istega, seveda pa ne bo šlo niti letos brez težav, ker že sedaj opažamo, da nam primanjkuje nekaterih vrsi preko ko-sovca v novembru, kock v decembru in oreha v januarju, bo v februarju primanjkovalo predvsem zdroba in prahu, ne oziraje se na ev. zimske ovire pri transportu. Zaradi zagotovitve in normalizacije prodaje, smo si postavili naslednje smernice: 1. V stalnem stiku z. odjemalci doseči enakomerni odjem industrijskih in trgovskih podjetij v vseh tromesečjih. 2. V skladu z novimi predpisi primerno regulirati prodajne cene vsem odjemalcem. Tako bo našemu delovnemu kolektivu vsekakor uspelo doseči v letu 1954 nove uspehe. V. D. V. S prve seje novega odbora sindikalne podružn ce Redni letni občni zbor sindikalne podružnice je za nami. Imeli smo tudi že tajne volitve, pri katerih so bili izvoljeni naslednji tovariši: Uranjek Karel, Stropnik Elica, Blaj Ivan, inž. Kovačič l jubo in Mavsar Rudi, v nadzorni odbor pa: Kos Franc, Mravljak Hubert in Hudobreznik lože. Dne 21. I. 1954 se ie la novoizvoljeni odbor sestal na svoji prvi redni seji, da si iz upravnega odbora izvoli izvršni odbor, 1. j. predsednika, tajnika in blagajnika. Novi upravni odbor je povabil na svojo prvo sejo tudi politične in gospodarske funkcionarje iz našega kolektiva, da bi že v samem začetku skupno reševali vso problematiko. Želja novega sindikalnega odbora je, da se razmere, ki so vladale zadnji čas pri nas popravijo, da se vsi problemi rešujejo pravilno in tovariško, v korist celotnega kolektiva in vse skupnosti. Novi sindikalni odbor se tudi dobro zaveda, težkih nalog v svojem delokrogu, zato apelira na vse člans vo, da mu pri reševanju vseli perečih problemov pomaga, kajti Ie na la način bomo kos delu, ki nam je poverjeno. Ko je upravni odbor sindikalne podružnice izbiral iz svoje srede izvršni odbor, je to potekalo počasi z raznimi predlogi, utemeljitvami in protiuteme-tjilvami. Vsakdo se je dobro zavedal, kake naloge čakajo listega, ki bo izvoljen v izvršni odbor. Po vsestranski diskusiji je prišlo do izvolitve, in sicer: za predsednika — iov. Uranjek, za tajnika — tov. Mavsar Rudi in za blagajnika — tov. inž. Kovačič Ljubo. V stanovanjsko komisijo je bil imenovan tov. Vivod Jože. Ker je pri organizaciji naročnikov za knjige Prešernove družbe imel velik uspeh dosedanji poverjenik lov. Novak Lojze, je upravni odbor izrazil željo, da imenovani ostane pri tem delu še v tekočem letu in mu želi mnogo uspeha. Za pomoč pri zbiranju naročnikov sta mu bila dodeljena za Novi jašek — iov. Blaj Ivan, za gradbeni oddelek pa iov. Pečnik. Sindikalni odbor apelira na vse članstvo, da v čim večjem številu naroči Prešernove knjige pri navedenih poverjenikih, kajti knjiga nas razvedri in uči. Istočasno apelira na vse članstvo, da ostane disciplinirano, kakor v preteklem leiu, da redno plačuje članarino ier da pomaga pri vzgoji in organiziranju novo prihajajoče delovne sile, kajti v enotnosti in skupnosti je moč. Tako bomo lahko prebrodili vse naloge, ki nas še čakajo. Mavsar Poročilo in problematika odseka za komunalo OLO Šoštanj Na tržišču se je v teku preteklega leta zelo izpreminjala situacija v po- Pri iajnišlvu za gospodarslvo OLO je tudi odsek za gradbene in komunalne zadeve, ki ima svoj Svet za komunalne zadeve, kateremu pomagajo izvrševati naloge imenovane komisije, in to: določevanje ožjih lokacij, gradbena komisija za revizijo programov in projektov, gradbeno-kolavdaeijska komisija, začasno imenovana gradbena inšpekcija, višja stanovanjska komisija STANJE IN PROBLEMI KOMUNALNE PRIRODE a) Komunikacije Pod okrajno upravo cest spada 42 km cest III. reda, 10 mostov in več propu-stov, katere vzdržuje 8 stalnih cestarjev. Na te cesje se povprečno porabi za vzdrževanje 2000 m3 gramoza in nad 2,000.000 din finančnih sredstev. Projektira se novogradnja ceste Sv. Flori-jan—Lepa njiva v dolžini 2300 m in bo tako krajša povezava šaleške doline s Savinjsko dolino. Problem je modernizacija republiških cest skozi naselja Velenje, Šoštanj ter razširitev ceste Šoštanj—Šmartno ob Paki in Ljubno—Logarska dolina z oziram na to, da je to turistična mednarodna avtomobilska cesta. Občinskih cest IV. reda, ki vežejo naselja na okrajne in republiške ceste je precej, vendar istih še vsi občinski LO niso kategorizirali z odloki. b) Vodni režimi Obstoječa vodovodna mreža v po-edinih krajih ne zadošča, potrebne so razširitve, ojačanja in popravila in io predvsem v Gornjem gradu, Bočni, Šoštanju, Topolšici in Velenju kjer črpajo triadno vodo za naselje v Novem Velenju. Vodovod v Šoštanju se z novimi zajetji v Belih vodah poveča, isto tako vodovod v Bočni in Nazarju. Izdeluje se idejni projekt in študija za gradnjo šaleškega vodovoda z zajetji v Paki, katerega naloga bi bila oskrbovali z zdravo pitno vodo vsa naselja šaleške doline. Industrijska voda je posebno problematična v Šaleški dolini, kjer je razvrščena in grajena industrija, kateri bo brez. posebnih akumulacijskih bazenov in čistilnih naprav uporaba iste nemogoča in nezadostna. Posebno poglavje so hudourniki in potoki, ki so potrebni regulacije in zavarovalnih del na obrežjih. Le-ti so: Paka, Savinja, Lučnica, Ljubnica, Dreta, Toplice in Ra-vašče; potrebe po regulacijskih in melioracijskih delih so podane ob porečjih v Bočni, Šmarlnem ob Dreti in Šoštanju. Prav posebne potrebe so po ureditvi javnih kopališč in pralnic. c) Kanalizacije in sanitarne naprave V naseljih Velenja, Šoštanja, Mozirja, Gornjega grada in Ljubnega je nujno urediti načrtno kanalizacijo, katera je . sedaj zelo pomanjkljiva in nezadostna, nehigienska in proti vsem tehnično-sa-initarnim predpisom. Javnih stranišč v teh naseljih ni. Greznice, gnojišča in smetišča niso grajena tako, da bi odgovarjala higienskim in sanitarnim predpisom. Industrijske in druge odplake se spuščajo v potoke nezadostno biološko prečiščene, kar povzroča smrad in uničuje ribji zarod. d) Eleklrifikacija Elektrifikacija podeželja se je v zadnjem času z vso naglico povečala. Na področju posameznih občinskih LO so osnovani elektrifikacijski odbori, katerim so že izdana gradbena dovoljenja za elektrifikacijo vasi Vimpasle, Poljane, Dol, Suha, Dol, Dobrovlje, Gavce, Veliki vrh, Zavodnja, Bele vode. Lepa njiva, Smihelj, Plešivec, Cirkovce, Lom, Št. Janž, Brezje. Elektrifikacijskim odborom nudijo veliko pomoč iposebno kmetijske zadruge z dodeljevanjem finančnih sredslev. V obstoječih naseljih, kjer je eleklrifikacija že izvršena je potrebno povečati skrb za cestno razsvetljevanje, ki ga je tam kjer je že, potrebno obnoviti in razširili. e) Gradbena dejavnosf Poleg objektov kapitalne graditve TE v Šoštanju in Rudnika Velenje se je gradbena dejavnost po osvoboditvi zelo povečala. Od leta 1945 do danes je bilo izdanih 754 gradbenih dovoljenj, od katerih jih je samo v leiu 1953 bilo izdanih 132, zavrnjenih je bilo 41, ker niso ustrezali načrti in samo siluiranje. Po ugotovitvah je 95 investitorjev, ki uživajo pomoč države v vrednosti 37 milijonov dinarjev. Obnova podeželja se uspešno izvršuje. Med okupacijo je bilo popolnoma porušenih in požganih 644 zgradb, delno porušenih in poškodovanih pa 1188 zgradb. Do sedaj se je popolnoma obnovilo 397 objektov, delno pa 527 objektov. Skupna škoda na vseh teh znašala in bila ocenjena na 108,833.818 dinarjev. Za obnovo sta bila dodeljena kredit in pomoč v znesku 19,707.336 dinarjev. Pomoč za obnovo je dala tudi SZDL. Za gradnjo hišic delavcem in uslužbencem so področni občinski LO dali na razpolago gradbene parcele, tako da so nastala že cela naselja v Velenju, Šoštanju, Nazarju, Mozirju, Ljubnem in Gornjem gradu. Pogreša se stalna gradbena inšpekcija v okraju, da bi nadzorovala gradbena dela, zastrla črne gradnje in preprečila gospodarsko škodo. f) Zunanji videzi naselij Zunanje videze naselij že urejujejo. Obnavljajo se fasade zgradb splošnega ljudskega premoženja, ki so bile zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že v razpadajočem stanju. Prav tako se obnavljajo hiše zadružnega in zasebnega lastništva, kar je privedlo do zvišanja najemnin, ki se stekajo v sklad za obnovo stanovanjskega fonda. Prav posebno pereče je stanovanjsko vprašanje v Velenju in Šoštanju, kjer je potrebno, da se zgradijo stanovanjski bloki za potrebe delavcev podjetij in ustanov. Uredi'ev parkov, zelenih pasov in zelenih ploskev za igrališča in športne naprave, še ni naletela na pravilno razumevanje in je v tem pogledu vse premalo storjenega. Društva za dvig turizma in olepšavo krajev še niso začela delovati tako kot bi morala. Izjemo v tem je opaziti v Mozirju. (Nadaljevanje na 4. strani.) Kako je z demokracijo v velenjskem rudniku ALI IMA DOPISNIK »LJUDSKE PRAVI CE-BORBE« TOV. N. Ž. prav? ZDRAVSTVENI KOTIČEK Zelo kritično in z neprikritim negodovanjem ie sprejel kolektiv Rudnika lignita Velenje članek, ki je izšel 13. januarja 1954 v »l judski pravici-Borbi« pod naslovom: »Delavskega samoupravljanja ni mogoče utrjevati le z. odločbami, ampak z zavestjo in znanjem«. Ne maramo se spuščati v namene pisca in ne dvomimo, da je hotel bi i i objektiven, vendar pa nikakor ne moremo mimo dcjslva, da je vse premalo storil, da bi bili dobljeni podatki vsestranski in preverjeni, preden je poslal v tisk članek z večinoma neresnično ali pretirano, da ne rečemo tenden-ciozno vsebino in senzacionalisličnim naslovom. 7.a nepoučenega pomeni io-ročil. Žena mu je poklonila malo Nevenkico. Milan je bil dober in priden delavec, po značaju miren in tih. Skorajda pre-miren. Edina zabava, ki je poleg družine in dela poslala sestavni del njegovega življenja, je bil šport. Bil je dober nogometaš in stalno desno krilo v liginem mošivu NK »Rudarja«, kjer ie s svojim nenadnim slovesom zapustil težko vrzel. Milan, ni te več med nami! Ostal je le spomin, lep in neskaljen spomin na dobrega tovariša — in ta spomin bo vedno živel v naših srcih. Počivaj v miru, dragi Milan! Javna zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so meni in hčerkici stali ob smrti našega očka ob strani in nama pomagali v najtežjih urah najinega življenja. Posebno se zahvaljujem rudniški upravi in odboru NK »Rudarja« za prvo gmotno pomoč, članom NK »Rudarja« in delovnim tovarišem iz elektrostroj-nega obrata pa /a častno stražo ob mrtvaškem odru in za zadnje spremstvo na pokopališče. Upravnemu odboru, delavskemu svetu in sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje, NK »Rudarju« in vsem ostalim, predvsem njegovim delovnim tovarišem, iskrena hvala za darovane vence in cvetje. . Predsedniku delavskega sveta rudnika lignita Velenje tov. Ivanu Krajncu, tov Kočarju in tov. Perovcu se iskreno zahvaljujem za poslovilne besede ob odprtem grobu, prav tako iskrena hvala vsem, ki so mojega Milana spremljali na njegovi zadnji poli. Venturini Zofka in hčerkica Nevenka Zahvala Žena pokojnega, v jami ponesrečenega Jožefa Kerina, se iskreno zahvaljujem za darilo, ki sem ga z velikim presenečenjem sprejela za novo leto. Iskreno zahvalo izrekam vsem tislim tovarišem, ki se spominjajo mojega pokojnega moža in skrbnega očeta mo)ih dveh otrok. Posebno zahvalo izrekam rudniškemu sindikatu in direktorju tov. Zganku Vsem rudarjem pa želim v tem letu mnogo sreče! ^^ ^ Zahvala Sindikalni podružnici Rudnika lignita Velenje se najiskreneje zahvaljujem za dano podporo. Horjak Jože PREKLIC Tov Hriberšek Adolf, voznik Rudnika lignita Velenje, je izgubil deputatno nakaznico tov. Pušnik Zalke, štev. 820. S tem se nakaznica razveljavila. PREKLIC Podpisani Z a k e 1 š e k Štefan, Druž-mirje, preklicujem nakaznico za depu-tatni premog na moje ime, katero je izgubil voznik ob priliki prevoza depu-tata. Nakaznica je vsebovala še za tri mesece neizkoriščenih kuponov za leto 1953. Zakelšek Štefan DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO ..SVOBODA" VELENJE igra v Domu »Svobode« Velenje (kino-dvorana) v sredini februarja ameriško dramo v 3 dejanjih od 0'NeilJe atm (£lmftic Režija: Furlan Zdenko, inspicient: Trampuž Franc. Osebe: CHRIS CHR1STOPHERSON, kapitan ANA CHR1STIE, njegova hči MAT BURKE, kapitan, kurjač )OHNY, krčmar LARRY, natakar MARTA OWEN Pismonoša I. mornar II. mornar Smith, strojnik (Slavko Praprotnik), (Zlatar Erika), (Lekšan Jože), (Tratnik Drago), (Repnik Roman), (Rijavec Antonija), (Knez Zani), (Trampuž Franc). Drama se dogaja leta 1912. Prvo dejanje v pristaniški krčmi v New Yorku. Drugo dejanje v kajuti ladijskega kapitana. Tretje dejanje na palubi zasidrane ladje. — Scenerija izvedena po osnutkih Prešernovega gled. Kranj. Vstopnina običajna Preskrbite si vstopnice v predprodaji Mladini vstop ni dovoljen Slava ■ 11cice iz Samskega doma KRIŽANKA 31 5 |ii»mi KSill S lEJI 7 |8 1 li& 1 9 |pi"M|jlO IlihMill I M 12 lii^n iS 13 1 1 1 I'4 IP2.II 15 luIrTii 1 1 ||Mn||;i6 lihfTii | 17 1 1 Vodoravno: 1. Kazalni zaimek (ta); 3. Poškodba trebušne mrene; 5. Polotok v Vzhodni Aziji; 6. Oblika glagola pihati (srbohrv.); 7. Povratni zaimek; 9. Domača žival; 10. Krpano; 12. Država v Aziji; 13. Vrsta blaga; 14. Konj (turško); 15. Del elektromotorja; 16. Vrsta goveda; 17. Nevarna roparica; 18. Inicialke znanega slovenskega književnika. Navpično: 1. Okrutnež; 2. Ime znanega jugosl. državnika; 3. Ni lit; 4. Dva enaka samoglasnika; 5. Vojaški duhovnik; 6. Dvojina glasbenega izraza; 7. Čistilno sredstvo; 8. Se često uporablja v medicini; 9. Ludolfovo število; 10. Stanovanje tabornikov; 11. Osebni za- imek; 13. Če je pravi, je največji prijatelj divjačine; 15. Dvojina dalmatinskega izraza za obalo; 16. Inicialke popularnega jugosl. nogometaša, igralca Partizana. OBA ČAKATA Dve uri ie že čakam budna v postelji, pa šele sedaj prideš domov. Jaz pa že dve uri čakam pred hišo in gledam, kdaj boš ugasnila luč in zaspala. ONI DRUGI... K znanemu advokatu je prišla stranka in zelo obširno razložila zamotan pravni primer ter ga zaprosila za njegovo strokovno mnenje. »Dragi prijatelj«, je dejal advokat, »stvar je popolnoma sigurna in Vi morate dobi*i proces.« »Najlepša hvala« je rekel klient, vzel klobuk in se napotil proti vratom. »No, kam pa, kam?« je začudeno vprašal advokat. »Ah, nič, odločil sem, da se bom vendarle pobotal.« »Kaj ste ponoreli?« je vzkliknil advokat. »Ali res hočete zmelati denar skozi okno? Saj sem Vam vendar povedal, da je stvar dobljena.« »Saj prav zato, ali žal za onega drugega, ker sem Vam vso stvar tolmačil, kot da sem jaz. oni drugi.« Kot vse slične ustanove, ima tudi naš samski dom hišni red. Ali ne verjamete! Res, res ga ima, kar prepričajte se — povsod visi po stenah, lepo uokvirjen, sicer nekoliko zaprašen, vendar pa svojega bistva ni izpremenil. Zgrešil je siromak le svoj smoter, čeprav ni sam kriv. Kot da bi bil s svojimi paragrafi, pravili, napotki in grožnjami le slučajno pozabljen ostanek birokracije. Nihče se ne briga za njegovo navzočnost, prebivalci samskega doma se delajo, kot da sploh ne bi vedeli o njegovem obstoju, ignorirajo ga — kar je njegova sreča, ker bi ga sicer morda sneli in z njim pometli, kot danes vsi pometamo z ostanki birokracije. Boj vsemu, kar je napisanega, boj vsemu, kar utesnuje našo svobodo in hotenje — pa četudi je to le hišni red, ki je v svojem bistvu absolutno pošten in v vsakem oziru dobronameren — človek bi mu skoraj lahko dejal, da je nekak zaščitnik naših skupnih interesov. No, povedal sem vam, kako se godi hišnemu redu pri svobodoljubnih prebivalcih samskega doma, dobro mu ni, to smo videli in na tem žalostnem dejstvu bazira sličica, ki jo hočemo opisati. Naj mi prizadeti oprostijo, če bom dogodek olepšal! Saj bom vse skupaj popravil le toliko, da ne bo nastala pornografska reportaža iz katere koli hiše veselja. Dobro je biti realist, vendar ne vedno, kar vam bo dokazal ta primer, ki sem mu zaradi jasne morale moral obleči romantičen plašček. Mislim, da je to pametno. Posebej pa prosim, da mi vsi prizadeti oprostijo, če jih ne bom navedel s polnimi imeni. Morda je to krivica, ker vsak rad »pride v cajtnege«, toda kdo bi mogel vsem ustreči. Govori se, da celo Bog, za katerega gospod župnik sveto zatrjujejo, da je vsemogočen in nezmotljiv, ne more ustreči vsem ljudem — kaj pa šele kak ubogi amaterski dopisnik Velenjskega rudarja. No, pa začnimo! Pravila o lepem vedenju nas učijo, da moramo nastopajoče lepo in po predpisu predstavili, najprej »dame«, nato »gospode«. Torej, dovolite prosim, dragi čitatelji, da vas seznanim z Ančko in njeno mlajšo sestrico Majdo, Štefko in Zofko. Torej zastopnice ženskega spola, ki tudi tukaj igrajo glavno vlogo, smo spoznali. Zal Ie po imenih, so pa tudi flefne, predvsem pa hudo vročekrvne. To pa je baje res hudo le, če so poročene in nosijo hlače, kar pa pri naših novih znankah ni slučaj. Ker jim je usoda doslej odrekla, da bi svoji prepotentni vročekrvnosli dajale duška na beticah kakih nesrečnih copatarjev, so se usmerile drugam, kar je končno njihova slvar, pravijo, da ni niti najmanj boleča ali drugače neprijetna, če bi bila v drugih okoliščinah. Seznanjam vas s Petrom, edinim zastopnikom moškega spola v tej pretresljivi enodejanki z dvema aktoma. Če nikdar v zgodovini, tukaj je Peter dokazal, da je pravi zastopnik moškega spola, saj je uspel v popolno zadovoljstvo prizadetih zastopnic ženskega spola aktivno odigrati svojo vlogo v obeh aktih. Koliko mu jih zavida njegovo vzdržnost — ampak ne maraj Peter, to je le zavist, grda, zelena, mimo katere lahko gre človek tvojih sposobnosti z dvignjeim nosom. Predstavili smo vam vse sodelujoče, zato mislim, da sem v tej točki opravil svojo dolžnost in da lahko dvignem zaveso. Soba št. 31 v I. nadstropju. Tema. Čuje se škrtanje nemazanih tečajev Petrove samske postelje, nežno šepetanje ter tupatam globoki, zadovoljni vzdih-Ijaji. Naenkrat je pritajeno trkanje na vrata zmotilo idilo. Peter je zadržal dah in poslušal ... morda gre le za pomoto, se je tolažil? Toda trkanje se je ponovilo in vedno odločneje ponavljalo. Ne smem mu zameriti, če je pridušeno zaklel, ko je moral prekinili vlogo sredi akta in oditi odpirat vrata, trdno odločen, da primerno obračuna z vztrajnim oliskovalcem. Pritisnil je na kljuko in med podboji se je pojavila polno-vitka s hladno trajno nakodrana plavolaska Ančka C. z zavojem v rokah. »Kaj pa ti sedaj tukaj Ančica?« »Nič Petrček, samo perilo sem ti prinesla.« v »Pa saj se vendar nisva dogovorila za danes, ker ...« in že je odrinila ubogega Petra, stopila v sobo, prižgala luč ter se napotila proti postelji. Toda joj — svetišče v katerem se je smatrala za glavno svečenico, je bilo zasedeno. Tokrat je služila kot vestalka v kostumu služabnice boga ljubezni, pokrita Ie z lastno kožo, Zofka in izzivalno z neprikritim porogom ogledovala obiskovalko. Ne bi bila Ančka prava Evina hčerka, če se ne bi znašla v tej nekoliko kočljivi situaciji, ki je ne verjetno želela, niti pričakovala. Pa kaj hočemo, sirotici se je zgodila krivica, ki pa se boli ali manj lahko miselnim dekletom na njeni temperamentni stopnji kaj rada zgodi. Torei kratkomalo, s suvereno hladnokrvnostjo si je prižgala cigareto in čakala, da bo Zofka reagirala. Toda težko bi se uštef kdor bi mislil da bo, le- ta brez nadaljnjega zapustila pozornico. Nasprotno! Zavedajoč se svoje aktivne vloge v dani situaciji je v tonu divizijskega generala, ali vsaj kaplarja bivše jugoslovanske vojske pozvala bednega Pe tra, ki je pri Ančkinem napadu polnag dezertiral in se trenutno nahajal na-begu med obema frontama, naj ugasne-luč in se vrne na položaje. Peter je seveda — saj kaj mu je preostalo drugega, vas vprašam — pohitel, da iz vrši zapoved, vendar se še ni vrnit na zapuščene pozicije, ko so se v Ančki nenadoma burno oglasili surovo dušeni občutki solastninskih pravic in je s tonom užaljenega odločno zahtevala, da Zofka takoj zapusti pozornico in se nemudoma vrne iz ekstaze v enolično vsakdanjost. Bedni Peter se je prt tem razvoju dogodkov nenadoma znašel med dvema ognjema, od katerih je enega že na pol pogasil, drugi pa se je šele užgal in začel goreti z nezadržno silo. Situacija je bila jasna, in Peter jo je s svojim neprevarljivim instinktom! tudi takoj doumel ter se podal k močnejšemu (kdo bi mu zameril, sai je samo človek). Opozoril je svojo le na pol osrečeno Venero, naj se skida iz postelje, na kar pa je ta menila, da bo to storila le pri ugasnjeni luči, ker je bila oblečena samo v lastno kožo in bi si pri hladni električni svetlobi kaj lahko prehladila svojo tako skrbno negovano in čuvano sramežljivost. Toda dosleden svoji oportunistični strategiii je Peter ponovil Ančkino zahtevo in dodal, da se sedaj že očitno premagana Venera lahko umakne z bojišča tudi prf svetlobi, kar da je dokončno le v njeno korist, ker se je pri luči laže oblačiti kot v temi, kier se lahko zamenja desni čeveli z levim, ah natakne kak kos perila na napačno mesto, kar bi moglo biti nekoliko neugodno, če bi se nebu-dna mladenka tako kostumirana prikazala pred ljudmi izven samskega doma. ki morda zaradi pomanjkanja inteligence ne bi mogli dovolj hitro doumeti v«eh posledic, ki jih lahko povzroči naglica po grobo moteni in žaljeni romantiki. Zofka je uvidela svoj dokončen poraz in se vdala v usodo ter začela v do! čenem vrstnem redu komple'irafi svoje prvo, od matere že pri rojs'vu podarjeno oblačilo z vsemi komplici ranimi artikli, ki -jih v te namene pred pisuje kot italijanska vlada spremenljiva ženska moda. Tudi Ančka ni bila neaktivna. Pridno, čeprav zelo nestrpno je delala — samo v nasprotnem smislu. Kosi obleke in perila so se pri deložiranki vračali na odmerjeno mesto, pri zmagovalki pa so drug za drugim leteli na mizo, ki i> !••->• kmali'' nekoliko slabo aranžirana izložba damske toalete. Hop hop, in že je bila Ančka na 7ofkinem mestu — v postelji, seveda. Peter se je razmeroma hitro in kar rad vživel v vlogo občega osrečevalca in pospre mil Zofko k vratom, kjer pa je — svo jim očem ni mogel — verjeti — že ča kala Štefka Z. To je tudi njemu, čeprav prekaljenemu borcu, vendarle vzelo sa po in povzročilo nenaden težak gla vobol in želodčne krče, ki jih je tako pristno serviral usmiljeni Štefki, da je dobričina takoj pozabila svoje žooče potrebe in pravi namen prihoda ter se od Petra poslovila kar pred vrati „ stereotipno, pa vendar-le vedno novo in učinkovito uteho »pa drugič«. Skupaj z Zofko se je podala po stopnicah, kjer sta srečali Ančkino sestrico po krvi in po naravi Majdo, ki je na vprašanje obeh imenovala Petrovo sobo kot cilj svojega potovanja, ki pa mu je takor spremenila smer, ko je zvedela, da Pe trovo zdravstveno stanje danes nika kor ne bi preneslo kakih večjih obre menitev. Ko je froperesna deteljica goreč ognju neutešenega hrepenenja — razen Zofke, ki je le še nekoliko tlela zatopljena v zelo identične misli, želje in upanje, zapuščala tako vabljivo območje samskega doma, je ubogi Peter z zelo mešanimi občutki in Tantalovo vztrajnostjo služil boginji ljubezni. Prihodnji dan pa je — kot pravijo — odšel v knjižnico in skrbno iskat vsa dela, ki govorijo o ljubezni in navadah pri mohamedanskih kundih in Ta-tarih. Po tem dogodku so baje po dolgem času obrisali prah s hišnega reda,, kjer neki kruti paragraf zapoveduje, da je ženskam vstop v samski dom prepovedan. VELENJE 1914 — POGLED Z GRADA PROTI SKALAM Dopisujte in oglašujte v »VELENJSKEM RUDARJU«