22. Številka.
V Trstu, v sredo 16. marcija 1887.
Tečaj XII.
Opnzke.
Vsi (lopni *e poiiljajo uredniAtvu t nliri Torrente. 12.Y*ak lint mora biti frankiran. ltokopiai »ti ns vrueujo.
Innerati (razne vrste naznanila in podanice) fre zinufunijo po pogodbi; pri Jvrtitkih oglasih g drobnimi črkami »e plačuje za' vnaka boHedo * nov
TTarofnino, reklamacije in itiHeriuo pre joiua oprarniitvo, ulii;a Torrente 12.
EDINOST
• Edinost'
izhaja dvakrat m« teden, vnako sredo in ■oboto ob 1 uri popoludne.
Cena z a v*« leto s prilogo <J for , za
pol 3 for &0 nov., za četrt letu 1 for. 35 nov — Edinost brez priloge stane za celo leto O for., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. SO nov. — 1'ona-inezne Številke ne dobivajo pri oprav-nifitvu, v prodiijalnieah tobaka v Trstu po z* nov., v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
41 nov
»V edinosti Je moS.<
Grof Taaffe.
Od leta 1848 do sedanje dobe je Avstrija trpela hude preporodne muke, obiskali so jo skušnje, da seje zdelo, da jih ne prebije, ampak omaga pod njih težo. Napadali so jo sovražniki ori zunaj, odtrgali jej italijanske dežele in vrgli jo iz Nemčije, kder se je poganjala za hegemonijo. Nič boljše se jej ni godilo vznotraj, Skoraj Tse vlade, kolikor jih je krmilo trpečo Avstrijo, niso poznale, ali niso hotele poznati pravega bistva i naravnih kreposti innogojezične države. Večina avstrijskih vlad se je prizadevala, za-treti mej narodi stare, globoko vko-reniojene spomine, drage navade in sveta izročila ter državo prestvariti v nemško polutanstvo. To je bila prva velika napaka, ki je vzburila narode ter mej nje sijala svado in sovraštvo. Pa tudi v gmotnem oziru ni bilo nič boljše. Mnogo let smo imeli tako vlado i tak državni zbor, katerima je bilo ljudsko blagostanje deveta briga, ljudstvo Silino ie contribuens plebs; za povzdi^o kmetijstva in obrti se je le malokdo brigal. Bile so sicer neke izjeme, ali te so bile redke ter so trajale kratko, take izjeme so bile pod Hoheinvartovo in Belcredijevo vlado; pa tudi pod sedanjim ministerskim načelnikom, grofom Taaffe-jem se obrača na bolje, če tu<li le počasi, kar pa ni čudno, ker ta državnik je prevzel vlado v silno težavnem položji, naŠ^l je Avgijev hlev, katerega Se Herkul ne bi mogel naglo ščistiti.
Grof Tuaffrt je te dni obhajal dvajsetletnico, kar ga je cesar vprvo poklical vladi na čelo. Stopil je v tako imenovano meščansko ministerstvo. A Z večino tega ministerstva se uže takrat njegova načela niso ujemala; večina tega ministerstva je namreč bil a na nemški boben ter ni hotela nič čuti o pr.ivicah in enakopravnosti ne-
nemških narodov, mej tem, ko ju grof Taaffe z ministroma Potocki-jem in Bergerj^in bil temu protivan ter se je poganjal za to, da se podeli enakopravnost vsem narodom. Iver pa njegovo pravično načelo ni prodrlo, zato je odstopil z obema omenjenima ministroma, ki so cesarju izročili posebno spomenico, * katerej so pisali mej drugim to le: »Mi smo tega prepričanja, da brez porazuma z narodno opozicijo napravljena volilua predru-gačba ne upogne opozicije, ampak da jo Be zdatno okrepi; mi menimo, da državnega zbora ne ukrepi, ampak počasi do tega dospe, da se državni zbor razpusti. Z ozirom na to smatrajo najspoštljiveje podpisani za svojo domoljubno dolžnost izjaviti, da bi bila ena najnujnejših zadev Vašega veličanstva vlade, skrbeti za porazum z narodno opozicijo, da so tudi ta ude-ležujo skupnega dela za blagost narodov po ustavnem potu. Saj priznava tudi narodna opozicija potrebo, da morajo vsi avstrijski narodi na to delati, da se Avstrija ohrani. Ta menitev se utrdi še zdatno, ako se bodo vsi narodi skupno po svojih poslancih udeleževali razprav v državnem zboru ter se brez sledu i vtopi vsaka posamična sila v krepkej jedinoti vse drŽave«.
Kako pnv je imel Taaffe, to so pozne ji dogodki neovržljivo potrdili, ker prišlo je celo do tega, da ni mogla veČ shajati z državnim zborom vlada, ki je bila kri in me?6 ujegovega života. Taaffejevo načelo ima še danes isto in večjo veljavo, kakor jo je imelo pred dvajstemi leti, ker to načelo se opira na večne pravice nerazrusSlivi temelj. Taafte je na površji, n|egovi nasprotniki, u^tavoverni liberalci pa so razpršeni in pozabljeni.
Ko je vse propalo, kar je postavljala Taaft'^jeva nasprotna stranka; ko je bila vlada z državnim zborom
PODLISTEK. Slikar.
Iz laškega poslovenil Leviti.
(Daljo.)
Enkrat — ko jo prebil uže dva dni brez vsako jedi — odločil se jo, prodati sliko, ker druzega ni več imel. Nek starinar mu je ponudil sedem frankov za sliko, predstavljajoče neko pokrajino, katero ni hotel dati prijatelju njegove ženo za sto frankov. Calcedonio mu jo je dal, in s teini sedmerimi franki preživljal se je deset dni; kaj in kako je jedel, to premisli ti, draga Marija. Nekateri so ga »podbadali, naj se poprime slikarij, ki so lahko prodajajo, kakor n. pr. pokrajine, morska obrežja; odvrnol jih je odločno: Poprej /.a lakoto umrem, nego se prodam.
To mi je poprej odločno izpovedal. Minolo je uže pet let odkar mu je žena pobegnola in uprav v tem času sem so z njim seznanila. Nadaljevanje njegovih dogodivščin sem zvedela komaj minoli mesec; kajti njegov sled sem k malu izgubila. Sramoval se je, razkrivati meni svoje uboštvo.
Pet let po onem sramotnem dogodku 6ul je neki dan Calcedonio trkati na vrata bornega svojega stanovališča v petem nadstropju ono hiše, kder sem ga jaz obiskala.
Sel je odpirat.
Pred njim je stala desetletna deklica, bleda, modrih in žalostnih oči. Oblečena je bila v po nošeno obleko in ramo pokrival jej jo širok šal.
Calcedonio je ostrmel. Ono obličje ga jo spominalo na njegovo Viktorico. Prav ona so mu jo zdela, samo da njena vela lica niso imela one živo rudeče barve, ki jo je tuko prijetno delala v otroškej dobi.
—	Kaj želiš? — povpraša jo.
—	Prišla sem, gospod, da vam ponudim čipek za vašo gospo.
Glas tega otroka ga je pretresel. Prijel jej je glavico v svojo roke ter pogledal dobro v oči.
—	Kako ti jo ime P
—	Viktorica, gospod.
Tedaj je stisnol svojo hčerko na prsi ter jej poljubljal laso, oči, usta, roko dolgo časa, kakor bi bil zblaznel. Ona je čudeč so to pustila. Na to jo jo prijel za obradek ter jo glodal v obrazek.
—	Glej me, otrok moj, ine ne poznaš? jaz sem tvoj oče.
Ni res — odvrnola inu jo ona — moj očo jo mrtev.
Kdo ti jo to rekel P
—	Mama.
Na zadnjo besedo, ki mu je poklicala v spomin nesrečno minolost, zatrepal je po vsem životu. Na to ga prešine nova misel.
—	Ne lagaj, Viktorica, povej mi po pravici, te jo poslala sem mama?
vred le š'» razvalina; ko je v državi začela vladati zmežnjava ; ko je imelo vel|avo le še zlato teh: ko so se začelo trgati vevi, ki vežejo človeka na človeka, vzdržujejo blagostanje in moralo — osern l"t je t"«r (; takrat je cesar zopit uoklical Taaffe j a vladi na krmilo. V kakem stanju je našel on drŽavo, kako siloe težave so tnu pratile, tega nam ni trebi pi-aviti, saj mu je nemška stranka takrat prorokovala le šest tednov ž'venja. A pri vsem tem vlada uže osem let ter je njegovo stanje danes trdneje, nego kdaj poprej; trineje, negi katerega koli poprejšnjega ministra, ker ne uživa le zaupanja krone, temuČ tudi zaupanje narodov. To zaupanje pa so mu pridobili njegova poštenost, značajnost, pravičnost in dobra volja. Ne moremo sicer trditi, da je on kaj posebnega storil, da je dejansko izvedel enakopravnost; posebno mi primorski Slovenci imamo še polno pravičnih pritožb, a pomisliti je, da jo našel silne težave, da se je moral postaviti nad stranke, če je hotel, da bo njegovo delo vspešno in da s« vdrži na ministerskem sedežu. Res je, počasi se bližamo boljšej podočoosti, a vendar se bližamo in mi trdno upamo, da tudi pred naša vrata, ako Bog da, soltice posije. Rim se ni zidal v enem dnevu, in Bog je potreboval sedem dni, da je svet ustvaril; kako še le bi grof Taafte mogel v osmih letih popraviti vse, kar se je toliko let rušilo! Razprave v državnem zboru v zadnjih letih govore prejasno, koliko je tlela, posebno kar se tiče gospodarskih in socijalnih praSatij. Dobro znamenje je tudi to, da avstrijski narodi priznavajo Taaffejevo dobro voljo, to mu »letovanje olajša ter ga napolni s pogumom iu vstrajnostjo na težavnem potu; to pa je tudi poroštvo, da so avstrijski narodi zreli, ki vedri ce-
niti dobroto poštene vlade. Tauffeja ne vodi nobeno strankarstvo, atupak edino avstrijska državna ideja, ki nema druge mere za Nemca, druge za Slovana, ampak za vse avstrijske narode eno in isto mero, za to idejo on živi in gori, zato si pa pridobiva vedno veČ vpliva pri vseh poštenih državljanih, ki ne pričakujejo sreče iz Berolina, ali Rima, ampak iščejo blaženosti v domaČej drŽavi. — Na mnoga letal
—	Ne, prišla som sama. Glejte, gospod ; moja mama no ve nič o tem, jaz delam majhno čipke ter hodim okrog ter jih ponujam, čo jih hoče kdo kupiti . . . mnogo njih jih nočo, ker pravijo, da so preproste. Ako bi znala delati lepše čipke, lažje bi jih prodala. Neka gospa mi je zagotovila lopo risanje in ko je vdobim, delala bom tudi lepše čipke. Tako bom tudi jaz pomagala mami, ki se z delom tako muči, ubožica! —
Govoreč gledala jo deklica okrog po sobici ter zazrla slikarjovo podobo; gledala jih je dolgo potem pa udarila v glasen krik — kakor imajo navado otroci.
—	Da, da, ti si moj očo — vsklik-nola jo ter se vrgla umetniku v naročjo — poznam te lepe slike, ki si jih nekdaj slikal. Nisi jih toraj prodal? kakor ne morem prodati jaz svojih čipk in mama košulj, tako ne moreš tudi ti prodati teh lepih podob. Vsi ljudje so tedaj hudobni!
Na to jo nekoliko molčala. Calcedo-nio jej jo dal govoriti, gledajoč jo za-čudjen.
—■ Zakaj ne prideš k mami ? — roče naglo deklica.
On se je stresel.
—	No morem priti — odgovoril jo.
—	In zakaj no moreš?
—	Radi nekih uzrokov, ki bi jih pa ti ne razumela.
Ko bi prišel, ona bi te bila vesela. Vsaj jo vedno tako sama, tako žalostna!
Občni zbor
ženske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Trstu
bil je v nedeljo, kakor naznanjeno, v dvorani Tržaške čitalnice. Udeležilo se ga je 45 gospA in gospodičin. Predsedovala je začasna predsednica, gospa Vekoslava Va-lenčič, zapisavala začasna tajnica, go-spica Justina Micheli vlado jo zastopal pol. komisar, gosp. Mahkovcc. Pred vsem je gospa predsednica naznanila, da je zbor odprt in se zahvalila za obilno udeležitev podružabnicah raznih stanov. Ko so se zvršile vse to formalitete, jo govorila z jako lepim povdarkom, lepo čiHto besedo in navdušeno blizo tak le govor:
„Slavni ženski zbor!
Čast mi jo pozdraviti Vas in predstaviti Vam gospoda vladnega zastopnika!
Pred poldrugim mesecem amo se bilo zbrale v teh prostorih, da smo si ustanovile prvo žensko podružnico sv. Cirila in Metoda, ki je preveliko važnosti za Trst in okolico. Denes stopa začasno nueelni-štvo pred Vas, častite družabnice, da Vam oznani, da je visoka vlada potrdila našo podružnico. Sklical se jo glavni zbor, da Vam položimo poročilo o dosedanjem delovanji, ki je za našo razmere — „sijajno", kakor Vam bodeti natanko razjasnili gospodičini zapisnikarica in blagajnica v svojih poročilih. „Takšnega" vspeha v „tako kratkem" času bi človek skoraj ne mogel pričakovati, in ravno ta vspeh jasno in glasno govorf, da je bil ugoden čas osnovati si
—	Vas ne pride nikdo obiskat ?
—	Uže dolgo časa sem no prihaja nobeden. Nekdaj je prihajal pt»gostoma gospod Gustavo, vsaj ga poznaš, oni dobri gospod, ki mi je kupovat igrače.
—	Molči, Viktorica, no govori mi o njem.
—	Deklica gaje pogledala, ne da bi ga razumela. —
—	Ako prideš k nami, no povej jej o čipkah, ker ona no vo nič o njih ter bi mi bilo žal, ako bi zvedela.
—	Ali jaz ne pridem.
—	Ti si hudoben, oče! Tam gori v podstrešju, kder smo mi, tako je žalostno in pusto, in mraz je ... .
—	Jaz no pridem k mami, a prihajala boš ti, Viktorica, obiskavat me. Jaz moram delati tu in ne morem pustiti svojih slik. Ti mo prideš časi obiskat in govorila bo-deva skupaj nekoliko.
—	Povem mamici, naj pride tudi ona.
—	Ne, ne, no povedi jej, hčerka moja. Nočem, da mamica zve, da si mo našla, si razumela ?
—	Dobro, storim, kakormi velveaš, oče.
—	Je daleč od tod tvoje stanovanje?
—	Ni dosti oddaljeno, tam doli pod mostom Sainta. Obstoji iz jedne sobice nad streho .... lahko bi so videla tudi od tukaj.
Deklica je stopila k oknu, ali ni mogla ugledati svojo hiše iz množino družili hiš in oken.	(Konec prih.)
▼ naljcm mostu žensko podružnico, kateri je tu<Ji namen „ogrevati zamrznena srca" do narodnosti v „vseh4 krogih, višjih in nižjih, ker v naši podružnici ne poznamo nobenega razločka. V drugih društvih se ženske lehko ločimo v razne vrste in razrede, ali „tukaj ni" razlike, „tu nett poznamo zidu med visoko damo in preprosto žensko, tukaj smo „vse cdne misli, ednega prepričanja".
Zjeuinile smo se, da po svojih močeh podpiramo ubogi naš narod; zatorej prosim, spoštovane družabnice, „ne" cepimo se! Sklonimo med sabo trdno vez, delajmo in skrbimo za naše otročiče, ki so v največji nevarnosti pasti v tuje roke in pozabiti svojo mater in svoj jezik !
Pokažimo našim možkim, da smo ,tudi me" zmiraj pripravljene pomagati
vodstvo v Ljubljani njihov uprav velik donesek 221 gnld. 18 kr. — Slovenske žene! Kadar boste mislile na svoj narod, ozrite se v duhu časih doli proti domoljubnoj obali Jadranskega morja".
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Iz poslanske zbornice državnega zbora. Seja 11. t. m,: Grof Schonborn se je odpovedal poslanstvu. Poslanec Schiinerer predlaga borsni red,
zakon o borsnem davku in podržavljenje jim, kadar gre za občno korist, za narod ! j zavarovalnic. Potem se prične splošna raz-Junaška Črnogorka „gre celo v vojno" I Prava 0 bankn(\j predlogi. Poročevalec se svojim možem, očetom nli bratom; „d; J*ili,,Hki priporoča sprejetje odsekovih pred-„nasu, hvala Bogu, se „ne zahteva" take|loSov: klanec Menger graja razne do-žrtve, a „dolžnost naša" je, da vsaj „olaj- govore z banko, izjavi pa, da bodo 011 i šujemo" težavno breme'našim delavnim nje8ovi pristaši glasovali za bankno pred-
možcm, da „tam" delamo, kjer „moremo" in „moramo" !
Ta govor so navzočo večkrat odo-brovalno pretrgale, in ko je bil končan,
logo in morebitne zboljške. Finančni minister jo pobijal Mcngerjeve izjave in rekel; Italija si je za vredbo svojih finančnih zadev naložila davke, kakoršnih
so navzoče soglasno govornico aklamovale. bi državni zbor nikoli ne dovolil. Red, v Predsednica na to povabi tajnico, da katerem so se nagodbeno predloge podale, poroča ob odborovem delovanji. — Go- ni odvisen od vlade, ker pododsek je pri spica Justina Micheli jo na to prečitala' Predlog» davka na cuker 8toril tako Pre"
drugačbe, da so bili potrebni novi dogovori z Ogersko. Posamezne ugovore poslanca Mengerja minister pri podrobnej razpravi
to le zanimivo poročilo: /i •
tast je začasnemu odboru poročati slavnemu ženskemu zboru, da je gospa ^ngerja minister P" poaroonei razpravi Vekoslava Valenčič, pooblaščena po slav- f™-Sedanje stanje nasproti onemu v nem vodstvu v Ljubljani, bila sklicala etu, 1878 ^ b:8t7eno ^licno. Razprave z ustanovni ženski zbor 8. januvarija t. I ^ai!ko .80 blle težavne. Vsaka državna po-
popoludne v dvorani „Slovanske čitalnice«. 0V\ca ima Pravlco' U8.tanovltl spojno m ,	..,»., , banko, ter se le on pogaial za ustanovitev lo
Tega zbora se je udeležilo preko 25 eno banke ^ koriatonosnih ozirov. Će rao-narodnih gospij in gospodičin. V tem se- č • w se privjiegij namesti na 10, stanku so se sprejela podružnična pravila fm 20 ^ 3() lct p0„0vil; tako bi mogla in se je volilo z aklamacijo začasno na- v]ada doseči koristonosne predrugačbe. Pod celn.stvo in sicer so bile izbrane: za 8edanjimi razmerami pa je moral minister prvomestnico gospa \ekoslava Valenčič, I vzcti \ar rau je bilo mogoče doseči; on za blagajmco gospica Ljudmila Man koč in ; zarftd nujn09ti, naj zbornica prične za zapisn.kanco Justina Michelli Eno- ^ 0 0 prodiogi. Govorili so še po-glasno so so volile tudi gospa Ema Abram sla,[ci yošnjak Lichtenstein in Kaizl, poza namestnico prvomestnice, gospa Ivanka ten, 80 je skIeno| pre8top v podrobno Kahster za namestnico in gospa Julika mzpi.aVo. — Vlada je predložila zakonsko za ™mestnioo zapisnikančino.	osnovo zastran pokritja na Avstrijo spa-
Takoj drugi dan po glavnem zboru, dajočega, v delegacijah dovoljenega kre-to je 31. januvarija, so se poslala po- dita 52l/2 milijona, po katerem se ima družnična pravila z dotično prošnjo viso- 36.015.000 gld. priskrbeti s petpercentno kemu c. k. namestništvu in ministerstvu papirnato rento, ali pa z visečim dolgom, v potrjenje.	Poslanec Schonorer in tovariši predlagajo,
Visoko c. kr. namestništvo v Trstu naj se določi najmanjša plača za delavce je vzelo na znanje dne 12. februvarija i sklene mejnarodni zakon za varstvo de-t. 1. z odlokom št. 1800 ustanovitev žen- lavcev.
ske podružnice in ob enem se je podruž- j V seji 12. t. m. je poslanska niča potrdila. Na podlagi tega potrdila zbornica sprejela 64 prvih členov sklical se jo današnji redni občni zbor, v bankne predloge. Mej razpravo je otdelkni katerem vam moramo natanko poročati o načelnik Niebauer izjavil, da bo banka denarnem stanji in splošnem delovanji za- menjice dobrih zadrug rada sprejemala, časnega odbora in sploh naše podružnice. V soji 14. t. m. so jo nadaljevala — V prijetno dolžnost si štejemo oznaniti razprava o' banknej predlogi. K členu 82 slavnemu zboru, da je dosedanji vspeh je poslance Trojan predlagal, naj so vred-„sijajen", kajti vpisalo se jo do zdaj v 'nost na bankovcih zapiše v vseh jezikih poldrugem meseci 110 družabnic, kakor v državnem zboru zastopanih kraljestev bode poročala družtvena blagajnica gspdč. in dežel. Poslanec Gregr jo rekel, da se Ljudmila Mankoč v svojem izvestji.	sarao ob sebi umejo, da se prebivalstvu
Pokroviteljici, blagorodni gospi Ivani mora v roko dajati denar v takem jeziku, Kalister, ki je blagovolila darovati izdaten ki ga umeje. V Avstriji je na milijone znesek 100 gld., zahvalil se je odbor pi- ljudf, ki nemški in tnadjarski toliko umejo, smeno.	kolikor arabski ali kitajski. Poliglotni tekst
Kolike važnosti je ženska podružnica je tedaj potreben. Govornik pravi, da je v Trstu, dokazujejo nam dovolj jasno razni želeti, da v svetu krone sedi minister, ki brzojavni pozdravi in prijazni dopisi v slo- bi interese češkega ljudstva določno in venskih listih, ki so z navdušenjem poz- goreče zastopal. Znamenje slabote jo na-dravljali to ustanovitev. I)a je vspeh tako sproti Ogerskej, da se celo poliglotni tekst sijajen, zahvaliti se nam je v prvej vrsti na bankovcih ne more doseči. Vzrok je nekaterim častitimnarodn. m'damam tržaškim dualizem. Avstrijski Čehi pa niso tako in ob enem tudi raznim tukajšnjim druž- slabotni, kukor ubogf Slovaki na Ogerskem/ tvom, ki so blagovolila podpirati nas v Cehi se nočejo vtikati v ogerska prašanja, težavnem poslu, kakor na primer slavna ali zavarujejo se proti temu, da ima Oger-„Slovanska čitalnica" in tudi cenjeni list ska v tostranskih zadevah določevalno be-„Edinost".	sedo . Govornik ni zadovoljili z samo re-
Upati je, da bodeino napredovalo po solucijo in se nadeja, da bodo vse stranke tem začeten potu, ker naše mesto je ob-! dosnice za Trojanov predlog glasovale; širno in v kratkem bi se število družabnic če se zavrže,, zelo bi se s tem razžalilo lehko pomnožilo, da celo podvojilo.	češko ljudstvo. — Finančni minister je
Da je prva ženska podružnica jako določno zavrnol Gregrovo očitanje, da jo važna, dokazuje nam tudi pismo slavnega vlada slabotna pri razpravah z Ogersko. vodstva iz Ljubljane dne 7. marcija t. 1., Vlada v banknem prašanji ne pozna dru-ki govori med ostalim: Z veliko radostjo zega stališča, razen gospodarskega, zarad jo sprejelo vodstvo Vaša naznanila ob katerega je tekst na bankovcih le postranska ustanovitvi prve ženske podružnice v Trstu.
Slava tako zavednim domorodkinam! Vodstvo se trdno nadeja, da bodo naše „otroško zabavišče" pri sv. Jakobu v bla-gosrčnih gospeh Vaše podružnice imelo svojo trdno zaslombo. Vašemu rodoljubnemu del« blagoslov iz nebes !
Tudi list „Slovenski Narod" z dne 10. marcija t. 1, št. 56, piše o našej podružnici tako le: „Ni dolgo, kar so stopile Tržaško dame za Slovenstvo očitno na dan. Neodvzetna jim je čast. da so prvo
stvar. V najugodnišein primerljaju bi šlo pri pičlem prostoru na bankovcih le za par besed, ki bi so zapisale v tekst in kaže se, da ta stvar ni taka, da bi popolno enakopravnost zahtevalo; ker ako bi se zahtevala ves tekst v vseh jezikih, morali bi bankovci biti zelo veliki ali pa bi se tekst moral brati s povekšalnimi stekli. Tudi je to pomisliti, da se pri tekstu na bankovcih ni ozirati le na domače prebivalstvo, temuč da treba gledati tudi na promet zunaj države. Iz tega razloga
ker kako bi se poliglotni tekat napravil na kakem' penezu (minister pokaže sre-bern goldinar)? Treba se je zadovoliti z latinskim. Minister kaže na to, da ima bankna predloga mnogo druzih doati va» žniših določb in da se zato nadeja, da se o tej stvari ne bo nosilo vznemirjanje mej ljudstvo. Z bankno predlogo se ne reši jezikovo prašanje. Minister tedaj priporoča nespremenjeno sprejetje člena. Govorili so potem še poslanci Vassaty, Po-klukar in KowaIski za poliglotni tekst, potem pa se je razprava pretrgala. — Poslanci Fiegl in tovariši so predlagali ustanovitev samostojnih obrtnih zbornic. — Včeraj je bila zopet seja.
Vnanje dežele.
Ruski car pošlje velikega kneza Vladimirja v Bcrolin, da ga bo zastopal pri slovesnostih, ki se bodo obhajalo o priliki devetdesetega rojstvenega dne nemškega cesarja.
Bolgarsko prašanje. Iz Sredca se poroča, da bolgarska vlada misli sobranje še ta mesec iz dvojnega razloga sklicati. Prvič imajo poslanci, poslani k evropskim velevlastim, poročiti o vspehu svojega poslanstva. Dalje hoče vlada sobranju poročiti o zadnjih dogodkih v deželi in kako jo pri tem postopala. Dotičnomu poročilu so predlože tudi pisma, katera so si pošiljali povzročitelji upora in jih ima vlada večidel v rokah. — Iz Carigrada se poroča, da se tam sploh misli, da je sedanji red v Bolgariji le navidezen in da se bodo upori ponavljali, dokler so sedanja vlada no odstavi. Tudi se v Carigradu ne nadejajo, da bi Riza bejevo poslanstvo kak vspeh imelo. — Iz Pariza pa se poroča, da je francoska vlada te misli, da je čas, da bolgarska vlada odstopi in da bi Evropa morala določno na to delati, da se bolgarsko prašanje spravi z svetd.
Iz Sredca 14. t. m.: Zankov je predložil turskej vladi spomenico, v katerej naznanja, da se ne bode več pagajal, ker po njogovej menitvi je le eno sredstvo še, da se v Bolgariji red napravi, in to sred-sto je, da Turčija zasede Bolgarijo.
Papež je v tajnem konsistoriji 14. t. m. imenoval več kardinalov in škofov. V svojem govoru se ni dotaknol politike.
Italijanskega državnega zbora seje so bile 12. t. m. zaključene.
V francoskih vladnih krogih je izid italijanske vladine krize vzbudil nezaupanje, vsled toga jo vlada za-ukazala posebne previdnosti, mej drugim napravo velike vojaške luke v Bizerti na Tuneškem.
Nemški državni zbor je 11. t. m. v tretjem Čitanji sprejel vojaško predlogo z 227 glasovi proti 31; 84 poslancev se jo glasovanja vzdržalo.
Angleško ministerstvo visi na zadnjej zarezi; zdaj se je unel še mej posameznimi ministri razpor glede poljskega zakona za Irsko.
mej slovenskimi ženami ustanovile svojo j imajo n. pr. papirji poljsko banke vVar-podružnico družbe sv. Cirila in Metoda, šavi poljski in Francoski tekst. Sklicava-Te dni pa jo žo prejelo družbino ' nje na poliglotni značaj države ni umestno,
DOPISI.
Iz Utovljan dno 6. marcija 1887. [Izv. dop.j — Izdahnol jo v našem selu blago svojo dušo umirovljeni duhovnik čest. g. Primož Šubic. Človek spozna se po njegovih delih. Skromno je živel imenovani naš duhovni gospod in v svojoj skromnosti ni on pozabil človeštva in zlasti učečo se mladine. Volil jo v pismenoj svojej oporoki :
a)	dijaškej kuhinji v Ljubljani tisoč gld.;
b)	malemu semenišču v Trstu razno tirjatve v vkupnem znesku 600 gld.;
c)	društvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pa 100 gld,
V njega naj bi so ugledali imovitejši Slovenci in zlasti naši čestiti in prečestiti duhovniki.
Večen mu bodi spomin v hvaležnih srcih slovenskih!
O b č i n a r.
Od bregov Soče'13 marcija [Izv. dop.] Ako bi mej Slovenci vladala taka sloga, kakor vlada med našimi sodeželani — Italjani, polagoma bi Slovenci zadobili vse pravice katere so jim v ustavi zagotovljene. — Tako mi je večkrat pripovedoval star razumen mož, ki ni dočakal izpolnitve svojih želj, ampak šel v grob. Da, in v grob gre polagoma tudi pravica pod avstrijsko vlado: Slovenci smo vedno isti nesložni narod, čeprav največ kričimo o tej dobri lastnosti, naši poslanci vlečejo vodno še vsak k sebi, ne da bi odločno in složno tirjali, kar nam po pravici pripada; slovenska mestica in trgi so še vedno premalo brigajo za narodno stvar, za do-bljenje narodnih pravic.
Kar mi ne delamo, to delajo naši nasprotniki Italijani po Primorskem; uprav med njimi vlada složnost, katere bi bilo tudi nam želeti. Glej n. pr. njih časnike, kako se oglašajo drug za drugim; kakor žabice v gozdu, v vročem poletnem večeru, proseč zaželenega dežja, regljajo ti in so skušajo v nesramnem in opravljivem besedičenju, — ali glavni smoter jim pri vsem tem ne ubeži, ampak se ga trdno držč. Decembra meseca m. leta prodrznoli so se tržaški liberaluski rovaši postaviti na dnevni red predlog, oziroma memorijal, naj bi vlada v Trstu ustanovila in na svoje stroške zdrževala gnjezdo, v kojem bi se imeli priliko laški neodrešeni ptički vaditi v nasprotovanju in psovanju avstrijske države. In to seme, vsejano tako na burje, prenesel je „kapelmajster" tržaškega la-honskega zbora v državni zbor. Vsakdo ve, da jim je prvikrat spodletelo. Ali pro-bare licet tndi v drugo; napravljajo se zategadelj Lahoni poslati hu jšo baterijo na Dunaj, katera mora polagoma od vlade zadobiti še zadnjo kolo njihovemu vozu.
Sedaj, ko se je zdelo, da vse molči, rovali so natihoma in prigovarjali občinskim predstojnikom in mestnim svetovalcem, naj sklepajo resolucije o spomenicah, katere se potem pošljejo skupno na Dunaj po kakem navdušenem Lahončku, kijih bode v zbornici šo z mastjo svojega jezika polival, da zadobč željeni vspeh.
Na -to podpihovanje oglasile so se zadnji čas tridentinska mesteca, Arco, Ro-vereto, Riva, Lavis, Ala. In kaj menite! i Da bi tudi „laškau Gorica ne bila od j manj mej drugimi, sklenol je tudi njen , zadnji mestni zbor, na predlog unetega dr. Nardinija, da se pošlje v gosposko zbornico in v poslansko zbornico na Dunaj spomenica, s kojo bo tudi mesto Gorica izjavlja zadovoljno ter bi tudi njej „ogromnih" koristi donašalo, ako bi se v lahonskem j glavnem gnjezdu v Trstu ustanovila popolna čisto italijanska univerza ali vseučilišče.
i Stari lisjak „Corriere" nagovarja sedaj 1 še druge furlanske mesteca, naj posnemajo : svojo mater Gorico ter store enako njej. I Dve besedi in kos papirja ne stane mnogo. , Ni tedaj težko, da se to dobi.
Na to univerzo, ako se kedaj ustanovi, pa bi umestno bilo, da se pokličejo „profesorji" brski dolgoušci iz Skednje blizu Trsta. Domovina jo sedaj rešena, ker tudi goriški Lahončki hočejo imeti laško univerzo !
Nastane pa sedaj prašanje: Kdo bo pa pošiljal svoje otroke v to veliko šolo ? Pred vsem je treba laških gimnazij t in realk, iz kojih bi potom mladeniči stopili na laško vseučilišče. Doslednost bi vsaj tirjala, da bi se na tako vseučilišče ne smeli sprejemati mladeniči, ki so ! dokončali državne, večinoma nemške srednje šole. Srednjih šol pa z laškim učnim jezikom skoraj ni razven mestnih v Trstu, državne gimnazijo v Kopru in v Tridentu. Vse to šole skupaj bi dajale teško 40—50' učencev na leto, ki bi bili godni za vseučilišče. Vseučilišče bi torej pohajalo sama 150—180 mladeničev v tem ko je na du-najskej univerzi vpisanih letos preko 6000 slušateljev!
Naj premislijo čestiti čitatelji je-li bi se taka velika šola izplačala in je-li v resnici tako potrebna. Zadnje pač — vsaj po mislih primorskih Lahonov — kajti računajo ti tudi na slovenski preveč popustljivi živolj. Oni no dvomijo, da bi na novej univerzi manjkalo slušateljev, kajti ako bi ne bilo zadosti tukajšnjih vročekrvnih Lahončkov, privabili bi druzih \z blažene Italije!
Sicer pa bi goriški mestni svetovalci mnogo boljše storili, ako ne bi zakokoda-kali, kajti iz vsega tega kokodakanja ne bode dobrih ali čisto nič jajc. Dunajska vlada menda venđar uže oči odpre in i spozna, da mora biti slovanska univerza, ako je v Trstu potrebna, ne pa gnjezdo večnih avstrijskih nasprotnikov Lahov.*)
Dečko „Corriere", ali prav za prav njegova kratkopametna uredničica, repenČi so nad šolskim društvom sv. Cirila in Metoda, napadajoč slovensko cerkvene predstojnike, ker so mu svojo podporo zagotovili. Vzor pravih katoliških škofov sta toj židkinji samo poreški škof, monsignor Flapp in goriški vrhovni škof dr. Zora, kajti ta dva višja duhovna pastirja nočeta po mislih Oorrierovega urednika ženskega spola, podpirati omenjenega, v katoliškem
*) D:i italijanska drevesa ne vzrnsto tako vhoko, doku« nam je tudi to, da na velikoj, trgoviimkej šoli v Trstu študira kakili 24 mladeničev, od kiiterih ste !/s Ntfmt'.ev in S ovan<>v, in da nh ti mladeniči skoro v«a materijo ude-v n«ni§čini. in vendar J« ta zuvod v imenu ln krsta emint ntKO ital. zavodu.
duhu osnovanoga društva. Da bi porcŠki škof svojo podporo odtegnol, ako bi se ga kedaj zanjo prašalo, o tem ne dvomimo, kajti priča njegovih laških čutov so nam pač vedne pritožbe slovanskega prebivalstva v tužnej Istri; da bi se po Nj. ekscel. goriški nadškof kedaj izrazil protivno o tem društvu, o tem ve povedati samo baba „Corriere."
- Sicer pa katoliški višji pastirji ne potrebujejo židovske hvale, katera navadno — smrdf. „Corriere" naj tedaj vtiče svoj nebodigatreba jeziček tja, kder čutijo potrebo tacega klepetanja, ne pa v verske stvari in dolžnosti, o katerih toliko umeje, kakor zajec na boben.
Ako bi bilo duhovnim višjim in nižjim pastirjem treba prepovedi, da se ne smejo vtikati v druge razmere, razven v cerkvene, trebalo bi jih pred vsem svariti, nuj so ne mešajo v lahonska društva, kojim jo vera in morala zadnja skrb. Mej
Sv. Ivanu 97, v Koprivi 108, v Rižanu 112, pri Sv. Križu 115, v Jclšani 127, v Predlokil39, v Ilrušici 141, v Podgraji 146, v Šmarji 146, v Pregariji 174, v Plaviji 178, pri Sv. Antonu 192, v Trstu 209, v Kastelveneri 313, v Štorji 356, v Kostaboni 359, v Pomjann 365, v Kubedu 369, pri Sv. Jakopu 521, v Tinjanu 530, v Truški 559, v Marezgi 1005, v Krkavci 1595 duš, nijeden Mohorec.
Karkinevtes.
Domače vesti.
t Gosp. Franjo Smrdu. Jako nas je presunila vest o prezgodnej smrti gosp, Franja Smrdu, posestnika v Bazovici. Rajnki je bil iskren rodoljub, poštenjak skoz in skoz ter je podpiral na vsak način
(	f____________slovenska društva v Trstu in okolici. Bil
ta 'društva šteli bi tudi "novo skovano Sol-] j® tudi večletni odbornik političnega dru-sko „Societa pro Patria", katero ni boljša I štva „Edinost" in vsikdar unet za našo
od ostalih.
*
* *
V Gorici obstoji neko društvo z imenom „Societa por la cura climatica", njega namen je enak onemu društva za olep-šanje Trsta, so sedežem pri vas. To društvo jo imelo predzadnjo nedeljo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo samo 23 udov, kar nam kaže, kako je to društvo „v obče" priljubljeno in koliko koristi donese.
Dosti bi so sicer dala zboljšati in olepšati divna Gorica, ki bi potem toliko mikavnejsa postala; ali od tega društva se jej menda ni nadejati druzega mimo
stvar. — Lahka mu bodi zemlja!
Imenovanja pri južnej železnici. Za
ekspeditorje so bili imenovani prometni pristavi Josip Dreisinger in Florijan Biesik v Gorici, Anton Anderlan v Trstu, Henrik Riccabona in Fran Galatscher v Korminu, Fran Blažon Nabrežini, in otdelkni voditelj v Senpetru Tomaž Zdaril za otdel-knega inženirja.
Dopolnltvene volitve v tržaški mestni odbor. C. k. nameatništvo poživlja volilce I. in III. razreda na dopolnilno volitve za mestni zbor in sicer: v soboto 16. aprila t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne in od 2—4 popoldne za volitev
vezanja otrobi in bosedičenja, aktivnosti;dveh član°v mestnega zbora; b) volilce
pa nikake.
*
* *
Goriška železnična postaja ali kolodvor se neki k malu razširi in se v njej narede razne priprave. To bi bilo tem bolj želeti, ker mesto vedno raste in se Siri, osobito proti kolodvoru, koji naj bi se radi tega razširil in zlepšal, da bi lahko paradiral med okolostoječimi stavbami.
Izpod Kokošje Gore dnč 11. marcija 1887. [Izv. dop.J "Na koliko Nemohorcev jeden Mohorec ObSirno in mnogobesedno je razpravljal g. A. B. v treh podlistkih drage „Edinosti" o družbi sv. Mohora vjnika kranjske trgovinske zbornice, in gosp. tržaškej škofiji; a lehkopregledne in pri- Mihaela Pakiša za njegovega namestnika.
III. razreda 13. aprila t. 1. od 9. do 2. ure in od 4. do 7. ure popoldne na volitev enega člana v mestni zbor. — Vo-litva bode v magistratnej dvorani v drugem nadstropju.
Protrgan promet. Vsled snega in silne burje so vsi včerašnji in denašnji vlaki zaostali. Zveza mej zunanjim svetom je na vse strani pretrgana, ker tudi niti ena brzojavna poteza ni rabljiva. Brzojavi iz Dunaja so včeraj dohajali v Trst skoz Francosko, Italijo, Karf in od tu po podmorskem kablu.
Potrjena volitev. Trgovinski minister je potrdil gosp. Josipa Kušarja za načel
merjalno statistiko o Mohorcih in Ncmo-horcih nam ni podal, če prav je večkrat omenjal vpijočega neprimerja mej družniki sv. Mohora in številom ljudstva v tej ali onej župniji. Pristojni pečat je vtianol možu, ki o družbi sv. Mohora načelno ni-česa vedeti niti slišati noče, ki v imeniku p. n. udov njegovega kraja dosledno v oči zbada „durch Abwesenheit", kakor Nemec dč, in kateremu je letos nekdo poslal pot novčičev, naj vsaj v eerkvi oznani, da je Mohorcem skrajni čas vpisati bo za 1887. 1. pri trgovcu A. P. — A. Ker je ta trmasti čudež v škofiji jedini, ni bilo umestno govoriti o malomarnosti v nekaterih duhovnijah z malo prebivalci, kder so Mohorci vendar v primeri z drugimi dvakrat, trikrat večimi kraji relativno jako dostojno zastopani. Pomisliti je tudi in v število vzeti, da ženitev, možitev, preselitev, smrt in druge slučajnosti mnogokrat neugodno vplivajo na število Mohorec v.
Dopolniti nedostatek gospoda A. 11. je namen naslednjemu po šematizmu tržaške škofije 1886. 1. in po imeniku družbe sv. Mohora istega leta sestavljenem statističnem pregledu, v katerem pravično in resnične številko dotičniko glasno budijo na delo. Opomniti je, da kraji s hrvatskim prebivalstvom niso vzeti v pregled, ker naravno jo ondii polje za družbo sv. Jeronima, ter da so Nemohorci iz usmiljenja niso desetinili, lomili in drobili, nego se je njih število, spadajoče na jednoga Mohorca, navelo v celoti. I)o rešitve vrivajočoga so prasanja, koliko vplivajo ali ne vplivajo ljudsko šole in učne moči na število Mohorcev v občo, naj ključa poišče kodo drug.
V duhovniji Lipici spadal jo 1888.1. jeden Mohorec na 9 Nemohorcev, v Borštu na 21, v Kontovolju na 28, v Povirju 30, v Sežani 32, v Gročani 35, v Prošeku 35, v Divači 30, v Ricmanjih 37, v Barki 40, v Kazljeh 40, v Pasji Vasi 40, v Skopem 40, v Repentabru 41, v Rodiku 43, v Dolini z Boljuncem 44, na Opčinah 45, v Tomaji z Utovljami 47, v Podgorji 50, v Barkovlji 50, v Katinari 51, v Avberu 58, v Podgradu 58, v Dragi 60, v Ospi 60, v Korti 63, v Rojanu 65, v Trebiču 67, v Brezovici 70, v Klancu 70, v Škedeuju 71, Dutovljah 75, v Lokvi 86, v Ško-
Za načelnika rovinjske trg. komore izvoljeni Dominik Candussi Giardo i njegov namestnik Tomaž Sottocorona sta bila potrjena.
Razstavo umetniške obrtnije odpre društvo prijateljev nmetnosti v Trstu 15. aprila t. 1. v mestnem muzeji Revoltella in bo rastava odprta do 15. maja. Kdor hoče kaj razstaviti mora to napovedati vsaj do 15. marcija pri društvenem tajništvu via S. Nicolb št. 6. Posebna stro-kovnaška komisija bo določala, kateri napovedani predmeti se imajo razstaviti.
Nakup Žrebcev. C. k. primorsko na-mestništvo poživlja oglasom od 12. t. m. vse one gospodarje, koji se bave z konjerejo in imajo žrebce na prodaj, da se prijavo pri svojem okrajnem glavarstvu, odnosno pri mestnem magistratu in nazna-nijo pogoje, pod katerimi bi svoje žrebce prodali državi.
Železnico Hrpelje-Trst 30. junija 1.1. slovesno odpre trgovinski minister.
Razpisane SO službe. Davkarski urad za Primorje razpisujo službo davkarja v v IX. razredu odnosno mesto kontrolorja v X. in adjunkta v XI. razredu. Prošnjo v 6 tednih predsedniŠtvu finančnega ravnateljstva v Trstu. — Pri c. k. pomorskoj oblasti je izprazneno mesto kancelista z letno plačo 600 gld. in 180 gld. doklade. Prošnjo pomorskoj oblasti v šestih tednih
Nesreča na morju. V nedeljo ste odpluli iz tržaške luke dve mali ladiji; ena proti Miijem, druga proti Miramaru; na prvej so bili 3 uradniki lesne firme Metzeles in sin tok. fabrikanta četk, na drugej pa podkapitan, 3 masinisti in sin kapetana angleškega parnika „Palermo".— Mej potjo jih je gotovo vjela nevihta, ki je začela ob 6. uri zvečer, in obe ladiji ste zginoli. — I)va Llovdova parnika sta šla iskat zgubljeni ladiji, pa zastonj, telegra-fovalo se je na vse stranij, ali do denes ni od nikder duha ne sluha o ponesrečenih. — Skoro gotovo so vsi vtonili in ladije so se morda razbile; vse kaže veliko nesrečo. Tudi neka grška ladija se jo na isterskih bregovih močno poškodovala in so jo komaj rešili piloti.
Nesreča. 70-letnega težaka Angela Nordio je podrla sinoč v ulici Crociera neka gosposka kočija. Siromak je prišel pod kolesa in je močno poškodovan. Po noči se je njegovo stanje še oslabilo. — Brezobzirno gospodo pa, katera se je dalje vozila, kakor da bi jo nesreča niti naj manje ne brigala, bodo našla gosposka na odgovor.
Nezgoda. V pondeljek popoludne je zadel v ulici Molin piccolo voz g. Eco-noma ob fijakerski voz št. 149, ker ko-čijaža nista mogla dosti hitro vmaknoti. Oba voza sta močno poškodovana.
Kako se dobo dete. Neka Helena D. je imela vedno očitanje od svojega soproga, da ji Bog no podari dete. upuiiiiiiiu yuiiiyd tu podobo zaželjeni mir, sklenola je svo-
a) volilce I. razreda i. r	J ... '	x i
'	'joga soproga prevariti ter je ponašala
blagoslovljeno stanjo in svojega moža zarćs oslepila. O pravem času se je tudi dogovorila z neko babico, koja jej jo preskrbela novorojeno dete 24-letne Frančiške Skofič iz Kamnika. Gospod D. jo bil srečen, da mu je Bog vendar blagoslovil zakonski stan ter je obožaval svojo ljubljeno soprogo. Toda sreča ni dolgo trajala, kajti omenili smo v zadnjem listu, da se je našel novorojenec zakopan na nekem smetišču in javno menenje je naravno takoj obsodilo Frančiško Skofič, katere dete je izginolo. — Tako je bila tedaj pozvana pred sodnijo, kjer se je cela spletka odkrila iu kjer se bode dosedanja splošna zadovoljnost dotičnih oseb Bprevrgnola v jok in stok.
Policijsko. Nek klatež je brez vzroka 35 letno Lujizo Zernogorovich tako pretepel, da jo morala v bolnico. — Težak Josip Stranzl je padel včeraj popolnoma pijan na tlak v novej ulici ter si pobil vinjeno butico. Naložili so pijanca na voziček in ga odpeljali na dom. — Nepoznat tat je ukradel iz kuhinje v hišo št. 1 ulice Cavazzeni 3 pare hlač. Morda se misli i zavarovati proti zimi. — Ivanu L. je v nekej žganjariji blizo Sv. Jakoba nek uzmovič odnesel harmoniko vredno 50 gl. Dva drzna potepuha sta ukradla iz miznice prodajalcu Franju B. v ulici Malcanton 4 gl. ter pobegnola. — Enega so našli in ga spravili pod ključ- — Težak Leonard G. jo ukradel svojemu pajdašu Antoniju D. robec, v kojemu so bili zaviti trije gl. — G. jo tatvino takoj opazil ter so njegovega prijatelja kmalo zatem našli in ga spravili v ulico Tigor. — Ljudevit R. je ukradel v gostilni „alT orso bianco" spa-vajočej krčmarici srebrno naprstnico vredno 10 gld. — Nepoznati tatovi so vlomili v prodajalnico v ulici Crosada št. 2 ter odnesli 2 hleba masla, vrednega 45 gl.
Ljutomersko vino. Neki kapetani av-strijsko-ogerskega Llojda so vzeli na pot v Indijo pravega ljutomerskega vina. Na otoku Javi so to vino pokušali i videlo se je. da to vino, ne le da se ni nič pokvarilo prehodom ravnika, ampak daje izvrstno dišalo i prekosilo marsikatero drago fran-eozko ali španjolsko vino, ako so pridejali malo leda. To dokazuje, da so „ljutoiner-
f.	1, — T z ('' e r n i k a 1 a: Go»p. Sancin (župnik) 60 kr., g. Paulih Josip 50 kr.,
Sever Josip 40 kr., g. Baaer Anton 20 kr., g. Andrianič Josip 10 kr.,g. Kriz-mančič Miha 10 kr., g. Zeh Anton 10 kr.,
g.	Star Jožef 10 kr., — Iz Komna: G. Kaučič Ivan 50 kr., g. Štrekelj Ve-koslav 50 kr., — Iz Škofije Loke: G. Lušnik Valentin f. 2, g. dr. Skofič f. J, g. dr. Arko f. 1, g. dr. K. Triller f. 1, g. Koceli J. N. f. 1, g. Slabnik Andrej f. 1, g. Deisinger Ivan 50 kr., g. Gusell Ivan f. 1, g. Hafner F. 50 kr., g. Jelovčan Jak.
f.	1, g. Vidmar J. 30 kr., g. Jugovič P. 20 kr., g. Potočnik Tone 30 kr. g. Pauter M. 50 kr., g. Gogala Andrej f, 1, g. Neimenovan f. 1, g. Hafner J. 20 kr., g. Rešik Fr. f. I, g. Juvan M. f. 1, g. Le-skovec A. 40 kr., g. Kržišnik A., g. Triller M. 30 kr., g. Mohar Anton f. 1.
g.	Vernik F. 50 kr., g. Gašperin J. 40 kr„ g. Lušnik Fr. 50 kr., g. Hafner J. 50 krM g. Jesenko J. 40 kr., g. Košir J. 50 kr., g. Gašperin 50 kr. — Skupej f. 31*60 kr., — Zadnjič izkazanih f. 109-25Va.~ Skupaj for. 140.85Va.
Popravek. V zadnej štev. na tretjej strani, tretjem predalu v notici: Kako so je Pulj — ne Pulji, kar je tudi tiskarna pomota — z nova povzdignol, vrinol so je zgodivno kvareči tiskarni pogrešek. V štirnajstej vrsti se ima brati: V letu 1846, ne pa 1849.
od 15. marcija. — Pri finančnem ravna- žan" brez primešanja alkohola izvrstno
cijanu 88, v Bazovici 90, v Slivji 93, pri bilo jako mrzlo.
teljstvu služba carinarja v XI. razredu,koji mora položiti jamčevino v izsnosu svoje letne plače. Prošnje v 14 dneh na finančno ravnateljstvo v Trstu. Tržaške novosti:
V r e m o. Pred 8 dnevi smo poročali, kako lepe spomladansko dnovo imamo v Trstu; ali uže v petek prošloga tedna so jo začelo oblačiti in v nedeljo zvečer je začol padati dež, kateri se je v noči spremenil v sneg, tako sicer da imamo uže trotji dan Trst ves pobeljen ter da vidimo na stotine delalcev po ulicah sneg kidajočih. Včeraj in donos niso niti vlaki dospeli, kar vse kaže, da mora zunaj inočno snežiti. Rekli smo zadnjič, da se bojimo, da ne bo marcij zvil z repom, pa se nismo motili. Boljše zdaj, nego kesneje; spominjamo so namreč, da jo lansko leto 1. maja Nanos bil ves bel, in da jo tudi v Trstu
drži, tudi v tropiškeni obnebju i obžalovati je, da se to izvrstno vino v kupčiji tako kazi i da se „štarjerski nektar" na ta način diskreditira.
Beseda v korist spomeniku In ustanovi Erjavčevi, katero priredi' „Narodna Čitalnica Vipavska" v praznik sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. v društvenih prostorih. — Spored: 1. „Prolog" —besede S. Gregorčiča, govori predpredsednik čitalični. — 2. „Kantata" — uglasbil v slavo Fr. Erjavcu Anton Foerster, moški zbor. (Petje izvršuje v to sestavljeni zbor rodoljubov vipavsko doline.) — 3. „Mlinar in njegova hči". Žalostna igra v petih dejanjih. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 kr., sedež 30 kr. Preplačila so z ozirom na blagi namon hvaležno sprejemajo.
Za Dolinarjev spomenik darovali šo nadalje: Gosp. Nabergoj Ivan, drž. poel. for. 5, g. Macher Ivan, prof. f. 1, g. Sava
Dunajska borsa
dnu 15, mnrca. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 79'05
„ v srebru — — — „	80.")0
Zlata renta-------- — „	110.20
5°/0 avstrij»ka rontu — — — — — „	96*40
Delnico narodno banko — — — — „	819'—
Kroditne dcinico — — — — — — B	'280'—
London 10 lir uterlin-----„	128120
Francoski napoluomlnri — — — — „	10'13* —
C. kr. cekini — — — ____	tf*03
Nemške marke — — — — — — — _	fi2,75
Poslano')
Jer podpisani sem bil v nedeljo na magistratu, da vzamem delalsko knjižico, kakor to predpisuje postava. Uradnika sem nagovoril slovensko, a on jo poklical tolmača, a pomočjo katerega me je izpraševal in na posled mi je dal italijansko knjigo. Ko mu pa rečem, da no sprejmem italijansko, ker postavno smem terjati slovensko knjigo, mi odgovori, da slovenskih knjig nema in da tega niti ni treba, ker Trst jo italijansko mesto. — Jez sem na to pro-testoval in uradniku po tolmaču sporočil, da Trst hvala Bogu ni še ital. mesto, ampak avstrijsko, v katerem prebivajo kakor domačini Italijani in Slovenci ter da prote-stujem, da se magistratovi uradniki tako vedo, kakor bi bili uže v Italiji. — Odšel sem in se podal na namestništvo, kdor sem se pritožil in izrazil, dajo zadosti žalostno, da se sme na magistratu tako proti-avstrijsko postopati; ali tam so mi rekli, naj napravim pismeno pritožbo. Nemam denara za procese, pa prosim slovenske poslance, naj so potegnejo za pravico.
Trst. 14. marca 1887.
I. Benčina.
*) Za utvari pod tem naslovom j>* ur^d-ni'Uvo toliko odgovorno, kolikor mu pust va veleva.
Iščejo
hh letniki l^dinoMti od leta 18MU, 1841 in prvi aetmaUr 1882. — Ponudb* upravništvu iia§>*ga listu.
Prodaja smrekovih sadik.
V c. k. contralni drevesnici pod rožnikom proda se 4 milijone triletnih, lepili
SMREKOVIH S \DIK
v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaka z zavijanjem vred 2 goldinarja stane.
Naročila vsprejema c. k. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani do konec marcija t. 1.
Piunione Adriatica di Sicurta
v TrMai
Zavaruje proti potarom. provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	gld. M,3tiO.IHMi —
Reservni fond o< donitfkov • Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na živleme Rezervn fond za podj^tie na premikanja vrednostnih efektov i'remiina reserva vseh oddelkov ■ Reserva za škode	•
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih . Skupni znesek v: h škod plačanih od l. Ih38 do 1883 gld. 114,949*47 01 Urad ravnateljstva 5—24 Via Valdirivo, fct. i! p Is It »; i
536.632 02
150.(100"-
161.500'-7.348.78036 207 601-
16,954.118 07
t
Naznanjamo tem potom vsem sočuvstujocim, da je Vsemogočnemu dopalo, gospoda
FRANJA SMERDU
posestnika v Bazovici dne 15. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v starosti 39. let po dolgej in mučnej bolezni k sebi poklicati, previđenim sb svetimi zakramenti.
Posvetni ostanki dražega, prezgodaj umrlega izročili se bodo materi zemlji v četrtek, dne 17. marca ob deseti uri zjutraj.
Bazovica dne 15. marca 1S87.
Maria Smerdu
mati.
Sofia Smerdu rojena Tomšič
žalujoča Hoproga,
Prodajalnici v najem. Toodor Slabanja
V Novsm mestu oddasti se v trnjem dve prodajalnici, jedna na glavni m trgu, jedna nasproti C. Ur. okrožni sodniji
Natančneje pod naslovom : Hiini gospodar itev. 46, Novo mesto, poste restante. (2—3)
* T"T 1 ATI T/ A za spolne in želod-
/	I 1 I \ I l\ ri ^ve bolesti,nastope
/	1-il 1 1 Uli l-nkuŽenja 1 oslabenja
/	moŽke slabosti, polucije, žgečo vodo,
1	močenje postelje, puščanje krvi, zabltje
/m	v. de, in za vb« bolezni mehurja, droba
1	in živc,ev. Tudi pismeno po najnovejSem
1	znanstvenem posto anju z neškodljivimi
1	sredstvi. 4—52
1	C. Slroftzel, -X. specijalni zdravnik Llndan atn Bodensee.
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-17
Ker je neki Josip Barnkopf, koji je deloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdke, razum mnogih nerodnostih tudi proneveril iznos f.4S0, katere je povzdignol v mojem imenu pri semenišču Zmaje vic v Zadru, dasiravno ni bil k temu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo pred tem človekom, in prosim da se vsakdo slučajno neposredno na mojo trrdko obrne.
V s t a n o v i 1	7—8
Ivan Stikarovsky 1866.
Tvorniška zaloga sukna v Brnu (Ilriinn.)
V enem opozorujem k bližujočej sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorce vsakemu zastonj. Bogati uzorci za gospode krojače nefrankirano.
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja VVilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj.
Karol Kreikenbamn
1	Hraunsclnveig. 4—52
«rel»rar v Corlcl, ulica Morelli £t. 17 s« priporoča velečaatiti duhovščini za ii-delovanj« cerkvenega orodja r. a m reč:
Monstrance hustodije,.\e-lihe ciborije. svciilnice svečnike za altarje, laher-nakeljne in pred stadione, križe *a altarj® in hand"ra, relikvarije, mon-Itrancice aH križe xa s^e* ti''j*, kanonske table kadilnice s kadtlnim čolni-Čem. steklene ffaitce za darilno vino, stope r. robnik iz ko''inf. krstne sklede in Žlice, kotliče ?» blagoslovljeno vnrto. kro-pilnike, posode ia sv. olje
in popotnico, držala z* sveče, sklepe pri du ij I h itd. Itd. po najnižii ceni.
Tudi se pri njem staro cerkv-no orodj-v ognju pozlati, po*rabri. izč'sti in pno^ivi. Na blagovoljno vpraSanje bole radovoljno odgovnri il in vsako blago dobro shranjeno i it poštnine prosto po&iljal.
Staro nerabljivo orodje, meRins? In t<uf r jemljem v račun.	04—10
| Ljubljanski Zvon. |
4 Gld. 4.60. 1!» | Gld.2.-30. - Gld. 1.15. f
i m
Assicurazioni generali,
v T r ki u
(dušr.vo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ružtegunlo svoje delovanje na vse veje zavarovanju, posebno pa: na zavarovanje proti poSaru — zavarovanje stekla — zavarovati je proti toči — zavarovattje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije z n. poterjati v naslednjih letih	i 31,006 641-33 Glavnica za zavarovanje žive-
nja do 31 decembra 188-4. f. 83,174.457-98 Platana povračila: h) v letu H84	f. 8,037 596-13
b) od začetka društva do 31. decembra 1884.	f 17H.423 338-51
L'-tnl računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in apleh vsu uatanjčueja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva.- Tergeoteo, csalalll. v vprem nadstropji	16- 36
(iSgSilSilllMSSSiSI
Velika taloga Šivalnih Hlrojfv, ic-
▼ornin ta vsako porabo. Skiadliče trdnih l»Ia*ajiil«% k»j* r.l rn>gtče razbiti a sigurne so p t o 11 ognju. Vrl k izbor ttvetJlaftc za pelrolje,
fi'iili in prostih, za obesiti iu za pren ifiatt. Prodaja vsakovrstnih priprav za po-pravljaij« lu pripru%IJ«aJc %ar»J<*v, s in seitno -lelain c<> kolača in tneaairkst; preietnHioe* poprave vg»k<>jikih
FILIPU BATICHU
T *t, v« .teli' Acque i' no ft*. i23. Naročbe izvršujejo n<*tntidoma povzetjem. Cene ne noje se konkurence.	3—3
ISiSSESESiSIM-SESEBSk*
Na obroke! (7()_49)
pohištvo tanecarija, razno strižno-blago za obleke, ure vsak« vrste
]VT. Coreni
Ha della L^'n i fitv. i P. II.
Ekonomična krojačnica
IVANA BATELLI -- Trst,
Barriera vecchia št. 6, I. nastp.
jo vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zalogo blaga v stanju izvršiti vstikako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovanja ne treba bnti ter so izvršuje vsako delo elegantno in ukusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati.	14—24
Novovstanovljeno skladišče z bogato zalogo najelegantnejših in najnovejših gotovih oblek za gospode
EMANUEL DEUTSCH
— CORSO št. 2 -
poleg trgorine z cretlicomi gosp. Perotti.
Čn«t mi je javiti slavnemu občinstvu, da sum osnoval tuknj fllijalko svoje trgovin« z obleko iin l>iannjii ter isto odprl dn* 5 t m.
Gene oblek so jako nune ter se prodaje po stalnej eeni. Ttdi »e sprejemajo naročim jo meri Iti to po bngatej izbirki uzorcev vsakovrstnega domaStga t« tnozemakega *HA»r, t.nr izvršujejo v naikroji'm !>xu v mojej dunujskej delalnic.i, pri tvrdkl	Fr'<ed At
DeutHch, Dunnj Sch>>*tenring 10 po spretnih krojačih ze*<> solidno in okusno.
Za mnogobrojno oblskovunjs prn»i najuludneje	2—5
Corso Št. 2 l^inanuel l>eu(Meli Corso št. 2
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje (lunarne	v Iiuhkov-
cih od 5U solilov 11 o vsareya zne^kt vs:tk dan v teinu, ra» zun praznikov, in Ricer od 9. ure do 12 tre ODoludno. Ob ne reljah na od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3'M,
Plačuje vsak dan o I 9. do 12. me opohtdne. Zneske do 50 pld. prav precei, zneska od 50 naprej «10 100 gld. je treba odpovedati en dan popnj, zneske o I 100 do 1000 irlz od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedho 5 dni.
Eskomptule menjice, uomhdl'rane na
t'žiškem trgu po.....3"/4
Posojuje na državne n< p i rje avstnj-
hk0-0i»r*ke do 1000 ul. po . . 5® 0 više zneske v tekočem ta-
čnnu po..........4 Vi o
Daje denar tudi proti vknj'ženju	na
posestva v Trstu, obresti	po dogovoru.
Trst. 1. oktobra 1886.	6-24
Zgubljene in o*|aidjene
r
mofcke moči in nezmožnost
3
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per oommerolo ed Induatri«
VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 2aU°/o Interesa« ver«« preavvi«« d I 4 glorn 3 • . • » » . 8 » 3 U • » • » » • 30 .
Per le lettere di versamento attualmente In clrcolazione, 11 nuovo taeso d' interesne co-mincieri a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-reiite e 22 Novembre, a aejonda del riepettivo preavviso
Napoleoni: 2»iA annuo Intereaae verao pr«ivviio dl 30 glarnl 3 • » • • • »3 neal »V » » • > « 6 » Banco Giro: Ban onote 2'/»*/« sopra qualunque somma Napoleoni senza int»resai Assegni
soi»ra Vienna, Pracra, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana. Honnannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Aprum, franco speae.
Acquisti e Vendite
dl Valori. divise e incasso roupons ll9°f0 Antecipazioni »opra Warranta in uontanti, interesse da con-
venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra \4*U provvitrione per 3 mesi.	orto
* efrettl5'|,°/0 interesne annuo sino 1'imp
di 1000 per importi superiori da conr Trleate, Ottobre 188	—10
Volov pripomoček ! Vv.h --. se popolnoma i>m »m /, i;a>Hlal-nlm (itrljeiiče«iiii %iapom
brez nasie m in m Iruorh neredov uh go'ov n h £i n in 7.1 v^dnr, ^esto krat c le v dobt 2 dni, <; |o 11;, dd- z00 neozdravljiv« n**riii'<*oo«t v vR.k^j človeškei didti k k -r tn.ij polncl'^,
pi-ijftnim, r.e^u enm., znna-'i»»»< z d r;» veri jcin. 43—52
FvedoČbe slavnih profesorjev in zdrav-t.lŠke brošurioe, na tisoč« eahval od po-
{»olnonta ozdravnlib osob HVetujj vsem »olt.im rubo ogij -nčev.'ga «-Iapa, ki garantira goiov in trajen vspeh.
Hi polna priprtvM 7. dotićn 1 po i-ukoH> in z Iravi ISk'tni stit ić vali for, P'i pošli; t vi se 'ob-o n 7. i, na >-e ur spcztta kuj z tvoi zadržuje i »i o) kot pri h la.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^ltnjann
»miaJ
VII. M )riahilfetBlr!»Qs 80.
&
Podpisani opozoruje slavno občinstvo
n:« W0)|
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia Si. 18 t. bogato
zbirko svlkoih. volnenih in bottii>»2rilb dežnikov. Svilnati od f. 2 5" prej, vol • neni od f. 1.40 naprej, bomb 2 i od 80 kr, nanrej. — Tudi popravlj« p po ceoi dpfo'ke in solnčnike. (0-104	ialullo €«rlnini.

LA FILIALE
della
B A N C & UNION
TRIESTE acoupa di tutt« le op«razi«ni di Bano« e di Camblo valute
a) Accetta vertamenti in contn corrente : Abbuonando 1'interesse annuo: per Banconote 3'/« °/o con preavviso di 5 Riorni 3'|, ,	„ . 12 .
3»/4 „ a sel meai tiNNO
per Napoleoni 2®l« ,,<>n preavvlHO di iiO giorni 3 „ ,, „ , 41» • 31/. m , „ ,3 mesi
»M......«
Ter li lftt"re di Vernainento in ciroo a'ion II auovo la-i-iu il'int.Ti'isa aiulrh in vl-urn a purtlr du.1 ginnin 18. 2 1 - HprilA. 8. niiiKtfi I H. luglioe 18. ottobr« ii «e -"tliln dni preftvvlso. Tri«.-te 13 A]irila 1886. Warrants
IIANCO Gino
abbuonando 11 3°/0 interesne annno sino (|Uiiitmqne nonmia; preievazioni sino i. fiorini 20.000 a vista verso «hentie ; importi muKKi°rl preavviso avanti bi Borsit. — Conlerma dei versamenti iti apposito libretto,
Contem(in in'rtntt.ii v-r* eliti fatti a qualsiasi ora d'uOicin a ta del medetirno giorno.
AMNume pel p • oprl oor-
rentiwtl l'tncasso di Camhialt ver Tneste, Vienna e Bvdapest, ri/uunia loro assegni per queste ultime piatzr e.i accorda loro lejacultii di domiollin e/etti presto la sua cassa f >*n nt;o d* ojgni Npeaa por
b; S'tncarica dell'acguisto e detla rendita di elfetti »ubblici, valute » divise, nonch6 deli' incasso d'assu</'U, cam-biali e coupons, verso 1	provig-
gione.
c,) accorda a t suoi commiltentt i facolta di deposiiare efletti dt gualsmst spene e ne cura gra/ti 1'mcasso di coupont aH u scadtma.
La Filiale della Banca Union
Mezlone Merol| s tncarica deli'acquisto e della vendita di meret in comrmsstone, accorda sovvenztom ed apre crediti sopra mercanzte ad essa conKepnate, oppure poltzze di carico o Wuranta.	7—1?4
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON jz Dunaja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro l (Tergesteo). La.st.iiik društvo „Edinost".	Izdatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.	Tiskarna V. Dolenca v Trstu.