Ob šestdesetletnici prof. dr. IloruLa Iielca
Letos 13. januarja je praznoval 60-letnico diplomirani geograf univ. prof. dr. Borut Belec. Rodil se je v Mariboru, sicer pa preživel otroška leta v Ljutomeru. Ze v osnovni šoli je pokazal bistrega duha in znatiželjnost. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po maturi se je vpisal na oddelek za geografijo takratne Prirodoslovno - matematične fakultete Univerze v Ljubljani. Študiral je čisto geografijo in leta 1955 vzorno diplomiral. Kot študent je bil vzoren in ambiciozen, ti dve lastnosti je obdržal do današnjih dni. Po diplomi je dobil zaposlitev na Klasični gimnaziji v Mariboru, ob ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru pa je bil izvoljen najprej za honorarnega, nato pa za stalnega učitelja. Tako opravlja delo visokošolskega učitelja že polnih 30 let. Sedaj je že 14 let v nazivu rednega profesorja za geografijo. Doktorski izpit je opravil leta 1965 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Svetozarja llelšiča.
Dr. Borut Belec je na Pedagoški akademiji, sedaj Pedagoški fakulteti, predaval naslednje predmete: Matematična geografija, Obča fizična geografija (za ta predmet je napisal tudi učbenik), Regionalna geografija Slovenije, Jugoslavije in sveta; na Visoki ekonomsko -komercialni šoli je predaval predmet Prometna geografija (tudi za ta predmet je napisal učbenik). Pedagoški proces gradi na modernih principih visokošolske didaktike, sodobnih dosežkih geografske stroke in spoznanjih lastnega raziskovalnega dela. Študente navaja na kritično razmišljanje ter jih z dobro pripravljenimi seminarji, strokovnimi ekskurzijami in terenskim delom uvaja v raziskovalno delo. Na to še posebej kažejo zrela diplomska dela študentov. V odnosu do študentov je tovariški, strog in pravičen, zanima se za njihove probleme in jih skuša reševati, zato je priljubljen ter uživa ugled in spoštovanje.
Če listamo po geografski literaturi, znova naletimo na ime dr. Belca. O uspešnem raziskovalcu priča bogata bibliografija, ki obsega okoli 270 bibliografskih enot, od tega 25 samostojnih izdaj, 73 znanstvenih in strokovnih člankov, 18 izvedenih del ter 79 enciklopedičnih gesel. Z raziskovalnim delom se je dr. Belec začel ukvarjati že kot študent in je prejel
Prešernovo nagrado za študente Univerze v Ljubljani. Kasneje je prejel še nagrado Sklada Stefana Kovača in nagrado Sklada Borisa Kidriča. Bil je zunanji sodelavec Inštituta za geografijo A. Melika pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Geografskega inštituta Univerze v Ljubljani. Prvo pomembnejše delo predstavlja njegova doktorska disertacija "Ljutomersko - ormoške gorice", ki je izšla v samostojni knjigi. Delo predstavlja temeljni regionalnogeografski prikaz in tehten metodološki prispevek k regionalogeografskim proučevanjem naših pokrajin. Zal kasneje dela v tej smeri ni nadaljeval. V naslednjih letih se je posvetil proučevanju trajnih kultur na Slovenskem (vinogradništvo, sadjarstvo, hmeljarstvo). V zadnjem obdobju proučuje probleme nerazvitosti v Severovzhodni Sloveniji in še posebej probleme socialnogeografske preobrazbe kot posledice melioracij in komasacij na primeru Ščavniške doline. V obeh primerih je ob poznavanju metodoloških in teoretičnih izhodišč sorodnih raziskav po svetu izdelal našim razmeram primerno metodologijo. S tem svojim delom je postal za ti dve področji vodilni slovenski geograf, upoštevan tudi v jugoslovanskem prostoru.
Izsledke svojega raziskovalnega dela je dr. Belec objavljal v Geogrfskem zborniku, Geografskem vestniku, Geographici Slovenici in Yugoslavici, Časopisu za zgodovino in narodopisje ter raznih kongresnih zbornikih. Njegova dela pa so objavljena tudi v inozemskih publikacijah.
Dr. Belec se udeležuje vseli strokovnih srečanj slovenskih in jugoslovanskih geografov, praviloma kot referent. Nastopa pa tudi na mednarodnih simpozijih in kongresih. Je član podkomisije "Rural Development in Highlands and High Latitude Zoncs” pri Mednarodni geografski zvezi. Strokovno se je izpopolnjeval na Univerzah v Miinchnu, Regensburgu, Augsburgu, Marburgu a/L, Frankfurtu in Bayreuthu ter na Geografskem inštitutu Poljske akademije znanosti v Warsz.avi.
Povsem razumljivo je, da je dr. Belec, kot izredno dinamična osebnost, aktiven in ustvarjalen na svoji matični ustanovi, kjer je bil član različnih delovnih teles. Večkrat je bil uspešen predstojnik oddelka za geografijo. Vodil je Raziskovalni inštitut. Dvakrat je bil dekan Pedagoške akademije. Aktivno deluje tudi v okviru Univerze. Zelo aktivno sc udejstvuje v domačem geografskem društvu pa tudi v Zvezi geografskih društev Slovenije. Kot priznanje za svoje ustvarjalno delo je dobil zlato plaketo Pedagoške fakultete in državna odlikovanja.
Prof. dr. Borut Belec je danes nedvomno osrednja osebnost mariborske geografije ter priznan in spoštovan tudi v slovenskem merilu. Ob življenjskem prazniku mu sodelavci in prijatelji želimo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let.
Vladimir Bračič