BLEJSKA PRELUDIJA
Ada  Škerl
1.
Ob bokih čolna plivkajoči vali drhte otrpnili so v vitkem plesu. In veter po razmajanem drevesu potonili je ob prodnati obali.
Snežil razsipno je vonjivi cvetni prah. Rac dvoje se na breg kričaje je preneslo. Zaspal poslednji žarek je nekje v gorah. Ob čolnu je drselo izpuščeno veslo.
Drhte otrpnili so v vitkem plesu ob bokih čolna plivkajoči vali.
V  čolniču v mrak telesce ob telesu prisluškovalo isti je piščali.
2.
Ob jezeru na ostareli korenini sedela sta — dve plahi, plahi ptici. Zgovorni molk je šelestel v bližini.
V  somrak usnuli so veslačev klici.
V  zrcalni sliki vode otok in zvonik
v ozračje hrepenela v čisti sta lepoti. — Na korenini sta sedela, in v goloti pred njiju noč je razgrnila čar in mik.
Zvenela v noč dveh src je govorica; sijali so pogledi vdano in otročje. Sanjala vrh gladine drobna je meglica in veter ljubkoval je sloko ločje.
189