/
—= Ilatisop 14.000. — Šiajerc pelja za celo leto eden goldinar, ^r-/
Naročnina za celo leto K 2'—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
Cena oznanil je za 1 stran K 32-—, »/« strani K 16'—, '/* strani K 8.—, '/6 strani K 4—, »/i* Strani K 2-—, Un strani K 1 —- — Pri večkratnem
oznanilu  je  cena  posebno /.nižana. — Za oznanila (iterate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v
gledališkem  poslopju. — Štajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati.
Štev. 1. t_____.
V Ptuju v nedeljo dne 11. januarja 1903.
IV. letnik.
,Slava Ti,ki si nas kmete ljubil!'
BOd vsega, kar počenjam, hočem tudi videti takoj vspeli! Ko sem odprl veliki vrt, in ko sem postavil drevored okoli mesta, tedaj nisem vzel za to malih drevesc, katere bi &e še le počasi razvile, temveč vzel sem zato veliko drevje, da bi njih hlad ažival ne le bodoči rod, temveč tudi z menoj živeči ljudje!"
Tako je odgovoril veliki cesar Jožef 1L, morda najslavnejši vladar naše presvitle cesarske hiše, ko se mu je predstavljalo, da prehitro vpeljava nove naredbe.
Morda so omenjene vrstice tako rekoč znak njegovega prekratkega delovanja, njegovega prekratkega življenja!
Da pa je Jožef II., kateremu je življenje odreklo — kakor pač marsikateremu vladarju, vso srečo v srcu hrepenel, da bi videl sad svojega neumornega dela že med tedaj živečim ljudstvom, da je hrepenel po tem, da bi se veselil sam svojega blagoslovljenega delovanja, temu se nam ni čuditi. A s tem pa, da je marsikatero svojo naredbo, o kateri je bil iz dna srca prepričan, da je najboljša za ljudstvo vendar sam preprečil, ovidevši, da še ljudstva niso godna za njegove nazore, s tem je povzročil da ga tudi mora njegov največji sovražnik občudovati"!
„ Tukaj leži knez, kateri je želel vse najboljše svojim podložnim, kateremu pa se je malone vse preprečilo", — ta napis gi je izvolil na svojo rakev (trugo), te kratke besede, katere segajo pač vsakemu v srce, ker so žalibog bile preresnične.
A nekaj druzega nam je pokazala zgodovina!
Vse naredbe,   katere  je ta  blagi vladar v prid
ljudstva vpeljal, katere je prisiljen moral pre* klicati, vse naredbe, katere so se po njegovi smrti od naslednikov uničile, vse te naredbe so danes obveljale! Bodisi počasi ali pa s silo so prodrle v novejših časih zopet na dan, in današnja država se vklanja v malone vseh idejah, vseh mislih velikanu naše cesarske hiše,    neumrljivemu  cesarju Jožefu  ft.
Najsvetlejše zadoščenje se je dalo temu velikemu casarju ravno od iste strani, katera je v svoji mržnji, v svoji nehvaležnosti in v svoji spremenljivosti zagrenila njegove zadnje dni, to je od avstrijskega ljudstva.
Vedno in vedno so stopale slabosti in pregreški tega velikega moža bolj v ozadje in rastel je njegov upliv dolgo po njegovi prerani smrti! Ko je ljudstvu živelo po njegovem prenehanju še v težjih Časih, kakor poprej, ko se mu je še slabše godilo, tedaj se je spominjalo svojega blagega prijatelja, svojega velikega cesarja!
In tedaj pa, ko so začele pokati pretežke spone tedaj ko se je ljudstvo v burnem letu 1848. začelo braniti pretežkege jarma samo, tedaj je zopet sprevidelo, da je cesar Jožef II. za nje hotel vse najboljše, in ko so prvi žarki prostosti ogreli v omenjenem letu naše dunajsko mesto, tedaj se je o k i n č i 1 njegov kip s cvetljicami, okinčil se je z zastavo prostosti!
V spominu ljudstva je cesar Jožef II. za vse čase ostal kot nespremenljiv dobrotnik, on ni nikdar nehal uplivati na avstrijsko ljudstvo, čeprav se je morda tu in tam par let pozabilo na njega, duh njegov je bil še vedno    med    ljudstvom,   duh   velesre-
nega   boritelja  za  nove   tire, ga novi, boljši cilj!
nSlava mn, ker je nas kmete ljubil!" To geslo smo natisnili tudi pod našo podobico v začetku našega lista.
Radi tega smo v gornjih vrsticah hoteli dokazati, da je ljudstvo bilo vedno na strani tega velikega vladarja, dokaz, da so ga vedno kmetje ljubili, je toraj nepotreben, saj so bili ravno ti najbolj teptani od celega ljudstva, saj je zares ta presvitli vladar ljubil izmed vseh svojih podložnikov kmeta najbolj!
Pač v vsaki gorski koči je znan resničen zgodovinski dogodek, da je iztopil nekoč ta veliki knez iz svoje kočije, kako je prijel za plug in pomagal vre-zati kmetu par brazd. Že to dejstvo je pokazalo njegovo ljubezen do kmeta, a bilo pa je samo podoba one prave ljubezni za kmeta, katera je napolnjevala blago srce tega kneza.
Sužniki so bili kmetje, do njegovega časa, teptani še hujše, kakor živina, cesar Jožef II. pa je stopil pred tedajne mogočneže v sveti svoji jezi in je rekel prvič tiste besede velikega pomena: »Gospodje, tudi kmetje človek!"
In kdo so pa vendar bili ti gospodje? Grajščaki, mogočneži, so bih, bili pa so to tudi sedajni najveČi sovražniki kmeta — klerikalci- „Slava Ti, ki si nas kmete ljubi], slava Ti, kateri si nas prvi začel braniti hudega peklenskega zmaja, klerikalizma, slava Ti cesar Jožef II!
Ali morda ni res? Ali niso bili največji sovražniki cesarja Jožefa II. klerikalci tedajni duhovniki in cerk-,    veni vel i kaši?
Ljudstvo, kmeta so tlačili, izsrkali mu, kakor pijavke zadnjo kapljo krvi, za te izguljene miljo-n e pa so tako živeli po svojih samostanih (kloštrih), da je bil cesar Jožef II. primoran jih izgnati iz njihovih   bivališč,   da   je bil   primoran te bivališča —
Skušnjava.
Dolgo let je že preteklo, od onega časa, ko smo imeli v naši vasi misijon. Bil sem tedaj sicer prav mlad deček, a vendar še se prav dobro spominjam na nekatere pridige. Pa tudi niso bile karsibodi! Pater Krišpinus bičal je s svojim močnim glasom in % debelimi rok'ami naše pregrehe, da se je kar cela cerkev tresla, slikal je nam peklenski ogenj tako živo, da nam je vkljub hudemu mrazu vroče postajalo, ter nam popisal hudiča, veste pravega vraga z rogovi, dolgim repom in s parklji, tako natanko, da so se naše jezične tercijfllke začele od straha glasno jokati. Drugi misijonar, slari pater Felicijan, je pridigoval ravno nasprotno. On ni gromel in razbijal na prižnici in tudi ni strašil s peklenščaki. ampak z milim glasom nas je očetovsko opominjal, naj krenemo na pravo pot in nam dajal dobre svete, kako naj živimo, da ne bodemo pogubljeni. Posebno je zabičeval, da se moramo skrbno izogibati vsake, I udi najmanjše skušnjave. Da bi dokazal, kako lahko človek greši, pripovedoval nam je sledečo pripovedko:
V starih časih, ko še ni bilo toliko hudobije na svetu, kakor dandanes, v onih srečnih časih, ko je vsemogočni stvarnik krepostnim ljudem še plačeval njihove lepe čednosti s čud-nir ' močmi, živel je v jutrovej deželi nek človek, ki ni na-
zapreti! To je zgodovinska resnica, katere ne more nihče potreti, zgodovinska žalostna resnica, zapisana za veke!
In ravno te pijavke kmečkega stana ho bile, katere so prisilile tega blagega moža, da je moral sam preklicati marsikatero svojih prevažnih naredb, te pijavke so ugonobile po njegovi smrti njegove prekrasne misli in ideje!
A ni se jim posrečilo jih popolnoma ugonobiti. ne! Videli smo iz gornjih vrst, da so v dušah ljudstva, v dušah kmetov pognale kali, in dandanes vidimo, da poganjajo te kali prostosti, te kali slobodne misli, prelepe, prekrasne bilke, iz katerih se bode prej ali slej  razvilo bogato klasje!
Slava Ti, cesar, ki si nas kmete ljubil, slava Ti cesar Jožef II. ki si že pred več kakor 100 leti spoznal največjega sovražnika kmetov — klerikalizem . Tvoje kosti že morda davno trohnijo, a duh Tvoj pa veje med nami, duh prostosti, kateri je želel samo blagor ljudstvu in kmetu, prekrasen duh — neumrljivi duh!
Našim naročnikom-
Drevo, katero vsadiŠ, dragi kmet, ne more vzrasti na enkrat toliko, <la bi bilo večje, kakor drevje, katero že raste več let. Naš list emo kolikor mogoče povekšali, toda na enkrat se vse ne da, ker nočemo in ne smemo delati dolgov! Naročnino smo morali povikšati za 40 krajcarjev na leto in prepričani smo, da bodemo za to malo svoto gotovo ustregli željam naših bralcev še v večji meri, kakor do sedaj. Jako nas je veselilo, da so nam poslali malone vsi naši stari naročniki tudi svoje pristojbine, da, celo nekateri še več, kakor jim je bilo treba. To je pač dokaz, da so zares prepričani, da se jim ne zdi J goldinar, katerega plača naročnik za naš list, preveč. Vse tiste cenjene naročnike, kateri nam še dolgujejo naročnino, prosimo, naj nam jo pošljejo še v teku meseca januarja.    Ako bodemo imeli denar v rokah,
pravil v celem svojem življenju še nobenega greha- Vse ga je zato častilo kot svetnika, in neskončno usmiljeni Bog mu je dal za njegove zasluge zmožnost, da je duhove videl in njihova dela razumel. Nekega velikega praznika je med službo božjo klečal pred oltarjem in iskreno molil. Dolgo je molil svojega milostljivega Boga, potem pa je jenjal. Na strani oltarja je namreč zagledal hudiča. Stal je na stolu in držal v jedni roki svinčnik, v drugi pa kos pergamenta, to je kos zelo močnega papirja iz oslovske kože. S svojimi ognjenimi očmi je pazljivo gledal na množico ljudi, ki je bila v cerkvi. Kadar je kdo izpregovoril kako besedico, ali se smejal, ali zijal okrog, ali imel posvetne in morda — Bog nas varuj, — Se celo pregrešne misli, ga je takoj zapisal. Hitro je bil papir na obeh straneh poln. Toda vrag si je znal pomagati: vtaknil je per-gament med zobe in ga nategoval. Nekaj časa je nategovanje se šlo, a potem je postalo zmiraj težavnejše, in satan se je od hudega dela začel politi, da je kar teklo od njega. Na veliko njegovo nesrečo začeli so fantje in dekleta pokašljavati in se od strani gledati Da bi dobil za le nove grešnike zado sti prostora, nategnil je pergament s vso močjo. Pa gromska potica, papir se naenkrat pretrga in hudobec udari s svojo glavo po zidu, da je močno zabučalo in da je svoj dolgi goreči jezik kar pol klaflre daleč iz gobca pomolel. Našemu pobožnemu možu se je vragova nesreča neizrečeno dopadla. Po-
— 3  —
potem šele seveda nam je mogoče, naš list v taki obliki izdajati, kakor to želimo. Gotovo pa nam bode vsaki priznal, da se ne moremo nikakor spuščati v dolgove, kakor se to godi pri klerikalnih časopisih, kateri imajo dovolj ,,botrovl- v dolgis črnih suknjah, ki jim, ako že vse poka, nazadnje vendar poplačajo dolgove. Vsaki naročnik lahko pride k nam in se lahko pri nas na lastne oči prepriča, da število naših vrlih naročnikov vsaki dan raste! Na bedarije, katere piše ,,Fihpost; in njegov oče, se od sihmal ne bodemo niti ne ozirali več, temveč izdajali bodemo naš list po našem dosedanjem geslu: „Med špodnje-štajerskega kmeta mora priti luč, njegove klerikalne verige se morajo raztrgati, odstraniti se mora sovraštvo med dvema narodoma, katera morata živeti po božji naključbi skupaj! Slovenec in Nemec sta odvisna eden od druzga, ker eden druzega živita! Še bolj, kakor do sedaj, bodemo gledali klerikalnim komijem na prste, še bolj, kakor do sedaj, preganjali klerikalne konzume, ker vemo, da so samo kmetu v pogubo. Zadnji čas nas je o tem dovolj prepričal, saj vidimo, da poka skoraj v vsakem klerikalnem konzumu. Vsaki teden zabrede ta ali oni v konkurz. Plačujejo pa samo kmetje! Ako pa vas kmetje, hočemo teh plačil rešiti, ako hočemo zabraniti, da vas ne bode ta clruhal goljufala, jo to gotovo v vaš, a ne v naš prid, ker vas zagotovimo, da mi od našega podjetja nismo imeli nikdar niti krajcarja dobička, pač pa v i!
Zagotovimo pa vas tudi. da nas ne bodejo nikdar ne kancelni, ne spovednice, ne misijoni — tudi ne tisti hudiči, h katerim nas pošiljajo nekateri gospodje kaplani, ugonobili ker čisti naš namen, dobro tiašo voljo je spoznalo že dovolj naše ljudstvo, spoznali so jo dovolj naši kmetje, katerim je pošten, priden in delaven trgovec gotovo stokrat ljubši, kakor pa komij v dolgi Črni suknji, kakor pa konzum, katerega nadzoruje navadno „gospodična" z faro\ža, konzum. kateri danes ali jutri zabrede v tako velikansko
zabil je, da je na svelem kraju in nasmejal se je. Hudi duh je to zapazil in ga ročno zapisal, in tako je imel prvi greh na svoji vesti.
Pri tej pridigi sem se tudi jaz nasmejal. Ce me je vrag zapisal, Se ne vem in se ga zaradi tega ne bojim preveč, ker mi je dobro znano, da bode moral peklenščak moj mali greh izbrisati, da dobi dovolj prostora, kamor bode zaznamoval laži, obrekovanja, hujskanje in gnusobe premnogih sovražnikov »Štajerca«.
Naš župan.
Brrrr! Kar strese me, Ce se spomnim, kako pasje življenje živimo v Zagorju: brat je jezen na brata, sosed ne pogleda soseda, žene se hudujejo nad zakonci, otroke Ščuvajo (šuntajo) nad lastne slarise. nekdaj splošno spoštovane može psujejo za brezverne liberalce in nemčurje, a druge zopet imenujejo farovške podrepnike; Okrajni sodnik, ki je nekdaj hvalil Zagorčane kot najbolj mirne in najpoštenejše ljudi na svetu, jezi se zdaj skoraj vsaki teden zaradi zagorskih prepir-Ijivcev, in sosedi našega kraja se neizrečeno čudijo, kako je mogel postati iz naše tihe soseske pravcati pekel.
blato,   da   ga   drugi   ne   more   nihče rešiti,   kakor — kmečki žep !
Našim dopisnikom se prav iz srca zahvalujemo za njih sodelovanje in jih prosimo, naj nam pomagajo še naprej! Dolžnost vsakega napredno mislečega človeka je, da pomaga svojemu sobratu, naj si bode Nemec ali Slovenec! Naprednjaki, držimo skupaj in sovraštvo med narodoma bode poginilo z njegovim povzročiteljem, 8 klerikalizmom vred !
Uredništvo in upravništvo „Štajerca".
Našim kmetom,
„K m e č k i stan, srečen stan4'! Ali morda ni res? Kmet, kateri je opravil svojo težko delo, kateri je poplačal svoje dandanes malone zares prevelika plačila, je — srečen!
Toda ne smete me krivo razumeti, tudi jaz vem, da je ravno ta stan najbolj težaven stan; a dragi kmetje, vedite, da so marsikateri drngi stanovi še težji! Stari Rimljan je izustil pomenljive besede: „Srečen, kdor je med kmeti!" Ali morda ni res? Dragi gospodar, ti si sam svoj gospod v tvoji hiši, nihče te ne more in te tudi ne sme strahovati. Draga gospodinja, ti si kakor mala kneginja na tvojem domu! Delati pa mora človek povsod/ker je zato ustvarjen.
Seveda, kmečki stan ni srečen stan, ako se sliši že zarano v jutro, ko je prvikrat petelin zapel, preklinjanje gospodarjevo, ker je hlapec malo zadremal. Dragi mi gospodar, v tem slučaju ne pomaga kletvica nič! Idi, pa zbudi hlapca, a pri tem pa molči! Pazi drugo jutro, ako ti bode zopet zaspal. Zbudi ga drugo jutro zopet in mu pri tem mirno reči, da mora sam vstajati, ker dobi zato plačilo. Pazi Še tretje jutro; ako zopet ni vstal, potem mu pa povej, da hočeš imeti takega hlapca, kateri v jutro vstaja, in ker on, kakor se vidi, tega ne more storiti, naj si poišče takega gospodarja, kateri ga bode pustil spati do poldneva. Ako hlapec potem še četrto jutro
Da, da, pred par leti je bilo pri nas popolnoma drugače. Živeli smo v bratovski ljubezni ter pomagali jeden drugemu. Ako pa je nastal kje majhen razpor, poravnali smo ga z lepim. Zato nas. je bil zelo vesel belolasi, dobri župnik, ki uživa sedaj že večno plačilo pred božjim prestolom.
Poprej so se pri nas vršile vse volitve brez hrupa in sovraštva, kajti bila je v naši občini že od nekdaj navada, da smo volili le najpametnejše in najdelavnejse može.
Prebirali smo različne liste in si jih sposojevaii med seboj In ko si li, korenjaški »Štajerc« zagledal luč sveta, smo tudi po tebi pridno segali.
Čeravno smo mnogo čitali, vendar nismo nikoli slišali od svojega dušnega pastirja, tudi naš učitelj ni nikdar rekel: »Pustile ta časopis, on je nemčurski!« Še celo zelo do-padlo je vrlima gospodoma naše veselje do knjig in Časopisov, češ; z mnogim branjem si ljudstvo bistri razum in blaži srce.
£alibog je prišla za toplim solncem, ki nas je grelo z žarki krščanske ljubezni, huda mrzla burja.
Bridka smrt nam je vzela priljubljenega župnika, očeta sirot in tolažnika žalostnih.
Ko smo odnesli njegove zemeljske ostanke iz farovža, prišlo mi je nehote na misel, da nesemo ljubezen, katero nam
noče vstati, pa naj gre svojo pot. Kaj ne, tako je prav? Svet je velik in hlapcev dovolj, tndi gospodarjev je dosti na svetu! Ti gospodar, dobiš najbrž takega hlapca, ki bode zgodaj vstajal, ako pa hlapec dobi takega gospodarja, ki ga bode pastil spati, pa bode obema vstreženo. Kletvice pri tem ni treba. Sploh pa ti bodem svetoval, dragi gospodar, da sam prav rano vstajaš, potem si bode mislil hlapec, da bo pač tudi njemu treba vstati, ker je že „ta stari" vsako jutro tako zgodaj po koncu.
Draga gospodinja, ako ti ne pomije tvoja dekla po redu posode in ako sploh ni vajena snage, no, pa jo poduči, kako hočeš V6e imeti in videla bodež. da si bode dekla tvojo snago precej prilastila. Ce se je pa noče prilastiti, potem pa ji zopet reči, naj si poišče tako gospodinjo, katera ljubi nesnažne sklede in žlice. Pri vsem tem ni potreba zmerjanja, najmanj pa kletvice.
Ako hočeta, draga gospodinja in pa dragi gospodar, da bode deca pridna, učita jo že iz prve mladosti lepega vedenja, učita jih molitvic, sploh pa vama povem, da bodeta na vajino deco najbolj vplivala s svojim vzgledom. Ako vidva sovražita vajine stariše, začne takoj otrok misliti in na to ni čudo, ako vama potem tudi to prej ali poznej povrača. Otrok dobro pomni, in kakor sem že pisal enkrat na tem mestu, se gotovo tudi povsod uresniči stari pregovor: „Ti očeta do praga, sin te pa bode čez prag!"
Pijani gospodar nima nikdar treznega hlapca! Ako je že zares kakega treznega dobil, potem se ta gotovo od njega precej pijančevanja navadi, ali pa si poišče treznega gospodarja. Zapravljiva gospodinja ne more in ne sme zahtevati od svoje dekle varčnosti, ravno tako, kakor se pač vsakdor domačemu gospodu iz farovža smeje, ako ta vedno klesti po šesti božji zapovedi, sam pa v tem oziru ne ravna po svojih cerkvenih zapovedih.
To so samo mali vzgledi, lahko bi jih naštel se več!    Toraj   kje je sreča kmečkega doma iskati?
je tolikokrat priporočal, v tihi grob in med pogrebno mašo se mi je vedno dozdevalo, da se črni vrag na podobi sv. Mihaela škodoželjno posmehuje žalostnim Zagorčanom.
Črez malo tednov smo dobili novega župnika. Čeravno smo vedeli, da častitljivega gospoda Gašparja — tako se je namreč pisal umrli ne dobimo nikdar več, — vendar se nam se niti sanjalo ni, kakšen hudoben duh bo prišel za njim v našo faro.
Že druga pridiga novega dušnega pastirja nas je prestrašila in prepričala, da ni prišel k nam v imenu Gospodovem in ne v imenu Onega, ki je toliko učil o ljubezni do bližnjega in ki se je pustil iz ljubezni do ubozega človeštva pribiti na sramotri križ. Pridigal je, da ne trpi v svoji fari, da bi ljudje brali kaj druzega kakor klerikalne liste, da ima smrten greh, kdor čita napredne časopise, da si mora vsaka hiša naročili »Slov. Gospodarja* ali pa vsaj »Naš Dom« in da morajo gospodinje, ki hočejo priti v nebesa, zmetati vse liberalne spise v peč itd.
Tretjo nedelo je tožil, da plačujemo premalo za sv. maše n križeve pote, da ne zbiramo dovolj pridno za procesije in la ne dajemo župniku žitne in vinske bere.
Potem seje spravil nad šolo, ter kvasil, daje brezvema, oda sam ni posebno rad hodil podučevat krščanski nauk.
Dragi mi, iskati jo je doma, iskati jo je pri gospodarju in posebno pri gospodinji. Ako sta ta dva taka, kakor je treba, potem bode vse dobro inj kmečki dom bode zares srečen dom, kmečki stan. srečen stan!
Govoril, sem nekoč z nekim kmetom in ga vprašal, kako se počuti. Rekel mi je: „Nebo ni vedno oblačno, pa tudi vedno jasno ne more biti. Dolgovi me terejo, pa kaj to, dolgove imajo tudi gospodje, dolgove ima celo cesarstvo, pa vendar se še ni po-greznilo. Nekaj sem jih plačal, nekaj še jih bodem z Božjo pomočjo; Bog mi daj samo zdravje in dobro pamet!"
Ali ni tako prav? Zares, Božja pomoč, zdravje in dobra pamet pomagajo povsod, in te tri vam želim vsem iz celega srca, ker sem prepričan, da bode prišla potem tudi v tisto kmečko hišo sreča, katera misli, da je nima!                                   (Dalje prihodnjič.)
Spodnje-štajerske novice.
Zopet  klerikalen   konzum.   ki   je šel žvižgat. V
Vitanju na Štajerskem so klerikalci pred tremi leti ustanovili „Kmetijsko zadrug o'4. Zgodilo se je to po vplivu državnega in deželnega poslanca Žičkarja in s pomočjo očeta dr. Jankoviča. Seveda je gospod Žičkar obetal ljudstvu zlate gradove, če pristopi k zadrugi. Tekom treh let je ta zadruga popolnoma dogospodarila. Te dni je prišla zadruga v konkurz. Seveda je bila zadruga v zvezi z ondotno posojilnico in so pobožni gospodje hoteli, da naj posojilnica plača izgubo zadruge. Posojilničarji pa tega le niso hoteli storiti in ni se Čuditi, kajti p r i m a n -kija j pri zadrugi z naš a 12.000 kron. Tako se je zgodilo, da je morala ta zadruga — ki je bila prav navaden konzum — iti v konkurs. Te dni je prišla iz Celja sodna komisija, ki je zadrugo uradno zaprla. Proti vodstvu se je začela kazenska preiskava, ker je še potom naročalo blago, ko je zadruga že imela več dolga, kakor premoženja.
Drugikrat se je zopet repenčil zaradi naprednih listov in zavoljo slabega ofra. In tako se je v cerkvi skoraj vsako nedeljo slišalo namesto besede božje le zbadanje in hujskanje.
Se hujši je postal ob novem letu. Tedaj seje začel spod-tikati tudi nad našim občinskim odborom in vrlim županom. Začudeno smo se spogledovali. Hitro potem smo izvedeli, kam pes taco moli. Naš župan je namreč cekmeštar in zato ga je. župnik poklical pred sebe in mu ukazal, naj podpiše cerkven" račun in neko prazno polo papirja. Toda fajmošter je nalete1 na moža! #upan je samo rekel: »Jaz ne podpišem ničesar* kar mini znano«, in je odšel. Zato je bil ogenj v strehi. Žup" nik ni mogel tega preboleti in iz maščevanja je sklenil, da mora župana spodriniti in na njegovo mesto spraviti svojega pristaša.
Da bi dosegel svoj namen, blatil je občinski odbor po »Gospodarju« in »Fihposu«, letal od hiše do hiše, hujskal Žene proti možom, upnike proti   dolžnikom, ter pobiral pooblastila.
Po mnogem trudu se mu je njegov namen posrečil, in na županski stol se je vse<lel Kušak, največi tercijalee in bedak cele fare.
(Konec sledi.)
Uspehi misijona. Iz Eajhenburga se nam piše : Imeli smo tukaj od 27. novembra do 8. decembra misijon. Pri tem misijonn je ena ženska znovič zblaznela, potem ena 23 let stara posestnica zaradi tega misijona umrla in več ljudi je zbolelo. Pridigovalo se je tudi pri tem misijonu o mišjih luknjah. Mi opozarjamo naše bralce na naš dotični  članek v naših „dopisih".
Mrtvega SO našli. Dne 29. prejšnega meseca je našla 12-letna hčerka posestnika Filipa Mendaša v Gradišah, fara Sv. Barbara v Halozah na hlevu mrtvo truplo moškega spola. Dokazalo se je, da je to bil slaboumen Vindiš, doma iz Varnice, od katerega že od meseca septembra nihče ni vedel, kam je izginil. Mrtvec je ležal v seni in je bil na levi strani bržkone od podgan in miši popolnoma objeden.
Velikanski tepež se je vršil v noči od 26. do 27. decembra v Mihovcah pri Cirkovcah na Dravskem polju. Tepli so se fantje iz Mihovec, Cirkovec, Ple-terja in drugih sosečkih vasi. Več kakor 40 se jih je na enkrat pograbilo. Pri tepežu je bilo težko ranjenih 5 fantov, med temi tudi kanonir Anton Vug, ki je prišel na dopust domov. Prepeljati so ga morali v ptujsko vojaško bolnišnico. Večina krivcev že sedi pod ključem.
Mrtvo truplo v Dravi. Dne 30. decembra prejšne-ga leta so potegnili v Orešju. občina Karčovina pri Ptuju mrtvo žensko, staro morda kakih 25 let, iz Drave. Na srajci mrtve ženske so bile všite črke A. K. Slnti se, da je to najbrž neka Adelhaid Kainz, katera se je že pred enim tednom v Mariboru pogrešala. Do sedaj še ni dokazano, ali je skočila nesrečnica sama v Dravo, ali pa je bila žrtva kakega zločina.
Otrok je zgorel. Na novega leta dan je pustila Roža Meglic v Mariboru svojega dveinpolletnega sinčka Gustava za kratek Čas samega in je Šla na dilje, kjer je imela opraviti. Ko je prišla nazaj v sobo, je našla otroka popolnoma v plamenu. Otrok se je igral med tem, ko mati ni bila navzoča, z uži-galicami in si je s tem zanetil svojo obleko. Otroka so odpeljali takoj v bolnišnico, v kateri je že drugi dan umrl. Matere pazite na deco, stariši pazite na nžigalice !
Dopisi.
Iz Šoštanja. Ljubi „Štajerc", dolgo časa smo odlagali, da bi ti tudi iz našega kraja poslali par vrstic. Saj^ je v našem trgu in v okolici toliko naročnikov nStajercaa, da je pismonošu torba že pre-mala postala in da bode skoraj moral dve imeti. Koliko pa še je takih, ki ne morejo pismonoša dočakati in kateri, da bi prej zvedeli „Stajerčeve" novice in resnice, pridejo sami po „ Štajerca" v trg. Toda, kar se radi tebe godi ljubi „Štajerc" pri nas, ti vendar moram ( povedati. Kadar pride tisti dan ko nas prideš ti „Štajerc" obiskat, tedaj stopijo pred pošto veliki in majhni možje,  in sicer ima eden ve-
liki vedno rndečo marelo pod pazduho. Ta velikaš je največji sovražnik „Štajerca". Ko ti ^prijatelji" kmeta zapazijo, da nese eden ali drngi nŠtajerca", pravijo mu: „Glej, glej, Že spet nese ta hudičev list." Dragi „Štajerc", povej mi vendar, kako je to, da znajo klerikalci tako preklinjati? (Opomba uredništva: Dragi dopisnik, ali ne veste, da piše v klerikalnem „P'ihpo8u" duhovnik vedno od hudičev?) Ravno tako imenujejo tudi vsakega tistega brezverca, kateri je naročen na »Štajerca". Zakaj pa brezverca? Saj ni bil „Stajerc" nikdar proti pravi sveti naši veri, saj ni bil nikdar proti pravim duhovnikom. Kako je priljubljen „Štajerc", pokaže že to dejstvo, da najdemo njegove iztise ne le v hiši bogatega kmeta, temveč tudi tam gori v zadnji gorski koči in vse se ga veseli. Še nekaj. Naš trg, tako skoraj rečeno mesto, šteje že nad 250 številk, a vendar, kaj je to, da je naš župan postal mesarski učenec? Ljubi „Štajerc", nekaj te nočemo vprašati, namreč ali imajo vsi nčenci eno in isto postavo, ali je za vsakega druga dana? Tukaj se je osnovila nedeljska šola za obrtninske učence in sicer mora iti vsak učenec v šolo. Naš imenovani stari učenec pa ne obiskuje te šole, a vendar bi bilo za njega dobro, ker tako slabo nemščino bere in govori. Za danes toliko. Z Bogom vrli  „Štajerc" !
Neustrašeni naročniki.
Iz Spodnje *V. Kungote. Dragi mi „Štajerc". V 23. št. „Naš Dom-a" od 6. novembra 1902 se neka zagrizena klerikalna kljuka tako-le širokousti: „Do zdaj so pri nas ljudje spali politično spanje. Prišel je pa k nam neki učitelj po imenu ,Ahič', podpiše se pa ,Achitsch', kateri nam je pomolil smrdljivega „Štajerca" pod nos, da smo se zbudili iz tega spanja". — Ja, ja, moj ljubi kljukec! Prvič te vprašam, zakaj se ne upaš s pravim, s polnim imenon na svetlo. Ali misliš, da te bodem vprašal: „Od kod si fantič ti doma?" Ne! ne! saj te itak poznam. Ali se me bojiš tako, kakor miš mačke? Zakaj si pa. ti vrli mladenič tako dolgo kimal in spal, da sem te moral šele jaz zbuditi? — Ali misliš, da sem jaz zavoljo tega tudi hodil k jare-ninskem mladeniču ,,Roškerju" pomoči iskat, kakor si ti to storil.? Ne! Mene bi bilo sram, se s tujim perjem lišpati. Povem ti pa, da me jako veseli, da mi pritrdiš, da se mi je posrečilo s pomočjo vrlega „Štajerca" vzdramiti ljudi iz političnega spanja, jih rešiti različnih klerikalnih spon in da mi s tem tudi pritrdiš, da si v resnici prav politični mlačneŠ, in da se ti pred mojim prihodom ni posrečilo, s tvojim „zvonkim" glasom vzdramiti ljudi iz političnega spanja. Kar se pa tiče pisave mojega imena, te pa vprašam, zakaj se pa ti enkrat podpišeš Grandošek, drugokrat pa .,Grandoschegg"? Ali misliš, da sem jaz tudi iz kraja takšnega, kjer je človek — prle prišo, pa je prle šau? Rekel si tudi dragi mi, da se bodeš ti z menoj zmenil, ker se nihče drugi noče. S teboj se zmeniti, je vsikdar pripravljen Avgust Achitsch, učitelj.
— 6 —
Rajhenburg. Dragi mi, ker mi ni mogoče zapisati vzroka na zavitek Vaše reklamacije, moram Vam ga naznaniti v pismu. Jaz sem zares naroČil poštni upraviteljici v Rajhenburgu, da naj pošlje vsakega »Štajerca", ki pride na moje ime nazaj. Vzrok je ta: Mi smo imeli v naši fari sveti misjon, bili so gospodje iz Maribora. Dvanajst dni so 6koraj vsaki dan pri-digovali od „Štajerca", kako da je ta list lažnjiv, hudoben, grdi, pregrešen, še celo, da je od škofa preklet, da ne dobi odveze, kdor ga bere, kdor je naročen na njega in ga ne opusti. Kaj čudo, da me je več ljudi, kateri vejo da sem naročen na »Štajerca" povpraševalo, in sicer povpraševalo celo v cirki, ali sedaj ne bodem vendarle enkrat opustil »Štajerca." Toda to še ni bilo dovolj! Kancelj je bil tem gospodom še preslabo orožje proti »Štajercu", morala je pomagati toraj spoved-nica. Ako si se spovedal kakemu misjonerju, da si to ali ono, Bog ve kaj vse napravil, to vse ni bilo greh, ne, to vse se ti je od misijonarja takoj odpustilo, gorje ti pa, ako si se spovedal, da bereš »Štajerca", da si celo njegov naročnik! To se je spoznalo kot največji greh! Ljubi mi »Štajerc", zavoljo neumnih, butastih ljudi te ne morem imeti več naročenega na svoje ime, moram te opustiti, ki si dober in pošten list; precej pa, ko se mi posreči najti kakega soseda ali pa prijatelja, kateri ne bode preveč razpostavljen preganjanju te klerikalne druhale, potem se te naročim takoj na njegovo ime. Bodi prepričan ljubi »Štajerc", meni ni za klerikalstvo meni ni za to črno druhal, meni so ubogo kmečko ljudstvo usmili v dno mojega srca, ker se tako vodi od nesramnih klerikalnih lažnjivcev za nos!
Tukaj  sledi podpis.
(Opomba uredništva: In tako piše priprosti kmet, kmet, ki je spoznal, kako daleč je že zabredlo klerikalstvo! Mi pa vprašamo, ali se klerikalci ne sramujejo, da o njih prosti kmečki človek tako sodi ? Mi vprašamo, častite misijionere iz Maribora, ali niso čitali, da so sveti oče papež sami prepovedali francoskim katoliškim duhovnikom, toraj tudi duhovnikom celega sveta, da ne sme rabiti nobeni duhovnik, ne prižniee (kancelna) ne spovednice proti kakemu listu? — Toda to vse je naravno, misijonerji so sprevideli, da so jim začele med ljudstvom postajati pod nogami tla prevroča, sprevideli so, da je ravno »Štajerc" ljudstvo na Spodnjem Štajerskem zbudil, in mu pokazal, kako je farbajo klerikalci, radi tega pa porabijo, ti »učenci" Kristusovi zadnje dve sredstvi proti »Štajercu", namreč spovednico in kancel. Toda tega smo že navajeni, in videli smo, da nam nikjer nič ne škoduje, ne, mi še dobivamo ravno iz krajev, kjer so se obhajali misijoni vedno več novih naročnikov. A glej, spovednica in kancelj, mariborskim misijonerjcm ne zadostujete, ne, novo orožje so iznajšli proti »Štajercu" in to novo orožje so naš premilostljivi, naš blagi knez, naš višji dušni pastir obče priljubljeni škof. Pridigovali so, da je od škofa proklet, kdor ta list bere! Mi pa vprašamo gospoda   knezoškofa,   katerih   vse   ljubi   po   celem
Spodnjem Štajerju, ali jim je znano, da se takorekoH od njihovih duhovnikov, od njihovih nižnjih pastirje™ blati njih obče spoštovano ime, njih toli priljubljena! oseba? Da bi bil ta, ki Štajerca bere, ali kateri je na: njega naročen od škofa proklet, to je laž, velikanska! laž, in mi ne zgubimo radi nje ne ene besede več.» Prepričani pa smo, da bodejo milostljivi gospod knezi in škof, kateri ljubijo pravico in sovražijo krivico,! svojim misijonerjem odločno dokazali, da niso nig-j dar nikoga radi političnega lista, toraj tudi ne radij »Štajerca" prokleli.)
Iz Rajhenburga.   ,.Hudič ga bo vzel."   Kol je v zadnjem tednu tukajšnji kaplan v šoli veronauk učil, je začel,   mesto da kaj pametnega razlaga, govoriti o — hudiču. Rekel je med drugim nedolž-j nim otročičem, da bo vsakega, ki bere ..Štajerca14 inl kranjski   napredni list   ,,Rodoljuba",    peklenski! hudič vzel.   Tako je prišla neka deklica iz oko-j lice   (7   let   stara)   prestrašena   domov   in stopila s prošnjo pred mater, da naj ta dva lista (na koja jej njen oče naročen), takoj v peč vrže — češ, da ven-j dar našega očeta ne bo hudič vzel. Seveda, pametna| mati ni hčerkini prošnji ustregla, temveč jo je znala gotovo   s   pametnejšimi   stvarmi   podučiti, kakor pa kaplan v šoli. — Misel pametnih ljudi je, da vendar ni toliko hudičev pri nas,    kolikor jih naši gospodje; v farovžu obetajo, zlasti po času, kar je bil „misjon" v naši fari.   Po kaj neki nas je potem Bog ustvarit in s svojo smrtjo odrešil, če bodo sedaj kar po „re-ceptu"   kakega   kaplančeka lahko hudič jemal ljudi. kakor   se   bode   njemu   in kakemu kaplančeku zlju-bilo. Ako ima takšen veronauk pravi pomen, je pač dvomljivo, posebno v času, v katerem bi bilo mnogo pametneje, ako bi se razlagalo o veselju radi Božiča; Kristus je rekel o nedolžnih otročičih:  ..Pustite male k meni, saj njih je nebeško kraljestvo."   Kaplan pa reče;   ,,Dragi otroki, vaše stariše bo vzel hudič, ker čitajo   ,Štajerca' "in    ,RodoIjuba',   in   sicer   jih mora vzeti hudič, ker so s tem že za hudiča dozoreli, ker nočejo slepo zaupati nam mladim izkušenim kaplanom !a
Bazne stvari.
Modrost otroka. Neka mati je hotela iti v gledališče ali teater, zato je hotela odpraviti svojega sinka v posteljo in mu je rekla! ^Franček. le pojdi hajat. kadar solnce zaide, gredo tudi piščeta hajat!" Fran-ček pa reče: »Je že res, toda stara koklja gre hajat ž njimi in ne hodi  v gledališče (teater) !B
Uzdravljena Žaba. Neki gospod, z imenom Lipert pri Berolinu je imel pred več leti rego ali žabico, ki se mu je zelo priljubila. Nesreča je hotela, da je nekega lepega dneva ta žabica šla s svojim gospodom na sprehod. Med potom je po neprevidnosti stopil Lipert na njo, da je nežen, trebušček počil. Ker je bilo še življenje v nji, prinesel jo je gospod na živinozdravniško šolo v Berolin, kjer se je v resnici posrečilo zelenega suknjača obdržati pri življenju. Rana se je pravilno zašila in hitro celila.   Svoje na-
gnjenje in nmnost pa je kazala žabica svojemu lečitelju. Kakor hitro se je ta kje pokazal, legala je pametna živalica na hrbet in kazala rano, da jo namaže z zdravilnim mazilom.
Avstrijski milijonarji. Izmed 26 milijonov astrij-skih prebivalcev je priznalo le 24 oseb, da imajo nad eden milijon letnih dohodkov. Najvišje se je cenil poleg barona Rotšilda, baron Leitenberger, tovarnar bombaževine. Njegovi dohodki znašajo na leto 5.300 000 K ter plača pridobnine 259.366 K. Za njim je največji davkoplačevalec Grof Willzek. Gut-rnann, lastnik prcmogokopov ima letnih dohodkov 0.930.000 kron, za njim pride baron Liebig. Najbogatejši mož v svoji državi pa je cesar Franc Jože, sam.
Žitne cene na Ogerskem. V Bndapcsti so se dne 3. januarju 1903 leta določile žitne cene, katere bodejo veljale v sledečih mescih, te le svote. Pšenica za april za 50 kg K 7.61. Rž za april 50 kg K 6.61. Koruza za maj 50 kg K 5.49, za julij 50 kg. K 5.69. Oves za april za 50 kg K 6.10,
Našim prijateljem! Vse naše prijatelje, kateri so nam poslali novoletna voščila prav iz srca zahvalil-jemo, želeČ njim srečo in božji blagoslov ne le v tem letu temveč tudi v vseh bodočih!
Zunanje novice.
Tri na enkrat. V nepopisnih skrbeh pričakoval je revni krojač Benjamin Hoeber v New Yorku veselega rodbinskega dogodka, kajti slednji mu je obetal, da bode moral razun dosedanjih treh lačnih otrok tudi za Četrtega skrbeti, kar je pri malem zaslušku gotovo velika naloga in .še večja skrb. Ko so mu pa minulo soboto naznanili, da mu je usoda mesto jed nega otroka, dodelila kar tri hčerke na enkrat, ni mogel izustiti najmanjše besedice in je nehote vzel klobuk ter se šel na ulico hladit, da okreva po strašnem iznenadenju. Blagoslov je bil za njega preobilen.
Miš V klobuku gospe. V New Yorku je prišla neka lepo oblečena gospa v voz poulične železnice. Jedva se je vsedla, pričela se je tresti, potem je nekaj časa popravljala svoj klobuk, katerega je pa končno 8 vso silo vrgla na tla in pričela kričati. Radi tega so tndi ostale ženske v vozu pričele kričati in plezati na sedeže. Iz klobuka, ki je ležal na tleh, prilezlo so namreč tri nežne male — miši, na kar so prestrašene ženske kakor hitro mogoče, ostavile voz in se razkropile, le policaj je ostal še v vozu in lovil poredne miši.
Pri „usmiljenih" bratih in sestrah. V S. Servilju pri Benetkah imajo katoliški menihi v oskrbi norišnico. Iz tega zavoda je prihajalo toliko pritožb, da je dala nedavno vlada zavod preiskati. Pri tem se je našlo, da je bil ta duhovni zavod pravcata srednjeveška mučilnica. Kar se drugod kaže le še v muzejih iz srednjega veka, vse take mučilne stvari so se v imenovani norišnici redno rabile, in sicer tako vestno, da se je izdalo na leto 1000 lir za nove mučilne priprave,   kakor  železne   okove   za   noge   in   roke,
usnjat ovratnik itd. Razun tega so bolniki strašno stradali, kajti za 700 oseb se je kupovalo na dan le 15 litrov mleka in razun mleka in kruha pa itak niso dobili navadno druge hrane. Komisija je potem obiskala še bolnišnico „Caretto de Montebeluna", ki jo oskrbujejo »usmiljene sestre." Tukaj so se pokazali še strašnejši prizori. V zelo ozki celici ste ležali na pr. dve bolnici prikljenjeni v posteljo, ki ni bila že več tednov osnažena. To je bila baje potrebna kazen, ker sta se upirali nunam. Krščanska usmil-jenost ima še zveze z dobo svete inkvizicije!
Štiri tožbe za zakonsko ločitev so se vršile 20. t. m. v Londonu (glavnem angležkem mestu) in pri vseh so bili vzroki enaki. V vseh 4 slučajih so bili namreč možje kot vojaki v Južni Afriki in ko so se vrnili, so našli svoje ženke v naročju drugih. Žene so se izgovarjale s tem, ker njihovih mož dolgo ni bilo nazaj.
Človek, ki ga še v ječo nočeio je 28leten potepuh Franc Souček iz Tabora na Češkem. Pred nekaj tedni so ga pripeljali praški policaji malodane nagega v zapor ter ga ondi vsaj za silo oblekli. 24. decembra, na božični večer je zapor „odsedelu, toda ni veliko maral za svobodo, na toplem se je čutil vsega blaženega. Zastonj je prosil ječarja, naj ga tam pusti vsaj do novega leta. „To ne gre", zatrjuje ječar, „to morate zopet kaj „naŠtimati". ker po nedolžnem mi nikogar ne zapremo." — „Že prav", si je tedaj mislil Souček. Na ulici je vsakogar nadlegoval z beračenjem, a policaj ga ni maral takoj vzeti s seboj, ker je znal, da je šele zapustil luknjo ter se mu mora dati najpoprej prilika, da si poišče službo. Ko je toraj policaj opominjal potepuha Sončka, naj ne berači, se je ta nanj obregnil, in policaju takoj privoščil par toplih zaušnic. Na to ga je policaj zopet odgnal v ječo v kateri je sedaj za šest tednov preskrbljen. Toda postiti se bode moral v vsakem tednu po enkrat.
Luknja za dušo. V Kaplandski državni zbornici se je pritožil nedavno neki poslanec, da so domačini v barski vojni mrtve onečaščali, ker so našli več padlih z globokimi ranami. Zbornični tajnik je pojasnil, da to ni bilo pohabljanje mrtvih nalašč, temuč je pri temu plemenu vojni običaj, da izrežejo padlim globoke rane, da zamore izbežati duša iz telesa.
Mačke SO pojedle v PanČovi nekega Horaka. Zadela ga je najbrže kap (božji žlak). Ko so ga našli v njegovem stanovanju, bila ga je le še okost-nica, ker so meso oglodale ž njega mačke, katerih je več redil-in katere so bile po gospodarjevi smrti zaprte v izbi in niso imele, kaj druzega jesti.
Otroci Umorili Očeta. V Ameriki so umorili otroci J. Roechersa. Ustrelil ga je 14letni sin z nalašč v ta namen kupljeno puško. Po umoru zavlekel je očeta s pomočjo dveh mlajših bratov, katerih eden je 10 in drugi 8 let star, na kup slame. To slamo je potem zažgal. Edini vzrok tega groznega ravnanja je bil, kakor se pravi, daje oče svoje otroke preveč pretepaval.
Vrabec na sodnikovi glavi. Ko so se nedavno pričele v nekem amerikanskem nadsodišču obravnave
priletel je skozi odprto okno vrabec, se vsedel na glavo pravičnega sodnika in pričel trgati sodnikove lase. Spočetka sodnik vrabcu ni zameril, toda ko je začel vrabec po sodnikovi glavi kljuvati. ga je spodil. Slučajno je vrabec s tem dosegel, daje bil obtoženec oproščen.
Gospodarske stvari*
Konce.
Precepljanje sadnega drevja. Svoje naziranje moraš podrediti zahtevam trga, ker posameznik ne more trgovcem zapovedati in tržišče obvladati, pač pa nasprotno. Tam, kjer ne odločuje priljubljenost, kteri se ni treba na ničesar ozirati, se mora gledati edino le na bodoči gospodarski uspeh. Na samo eno vrsto se seveda ne bomo zanašali. Priporočljiveje je gojiti vsaj nektere vrste, že zaradi obletavanja in oploditve cvetja, kajti mogoče je, da se nektere vrste same na sebi ne oplode. Napačno bi bilo vzgajati prav drag sad, ker nam ne bo dal toliko dobička, kakor če pridelujemo ceno, da lehko vredneje predajamo in vendar še kaj pridobimo. S pridelovanjem nagizdanega sadja naj se pečajo strokovni vrtnarji, kajti navadnemu kmeta hodi predrago, če bi ga tudi znal pridelovati. Več ko stane pridelovanje, draže bomo morali držati, manj bomo prodali. S precepitvijo nameravamo slabo rodeče drevje premeniti v dobro rodeče. Lehko pa se zgodi, da drevo uničimo, če ne postopamo pravilno. Predvsem je treba tisto drevo »pomladiti", to se pravi, prikrajšati mu poglavitne veje. A to naj se zgodi že decembra ali vsaj januarja. V februarju še malce prižagamo dotične veje, in sicer precej blizu debla, ker sicer se kaj lehko zgodi, da se v bujni rasti nova krona koncem dolge veje odlomi in drevo težko poškoduje. Najboljša oblika za novo precepljeno drevo bo koševa, ker se je najmanj bati poloma in ker imata luč in dež enako prosto pot do vsake nove krone ob koncu veje. Oe se nektere veje previsoko povspno, naj se močneje prirežejo, sicer drevo „zdivja" ; nasprotno pa spodnje veje puščajmo daljše, da si opomorejo in višje zrasejo. Tako sok priteka enakomerno vsem vejam in njihovim mladikam. A vejo, ki bo delala vrh, si moramo vzgojiti, ker skušnja uči, da to ne dela drevo le lepše, ampak tudi krepkejše. Razentega pa je še paziti, da se drevesu, ki ga hočemo precepiti, morajo pustiti nektere veje, ki se šele drugo leto odžagajo, ko so se cepovi že dobro obrasli. Saj večkrat vidimo, da se je drevo ravno vsled tega, ker so sft vse veje hkrati odžagale, nenadoma posušilo, čeprav je še par mesecev raslo in so cepi ozeleneli. Te si razlagamo iz tega, da docela odžagamo drevo ni kos, da bi preobilico dovedenega soka zmagalo, in primerno porabilo, zato sok zestaja po lubju in brstju, kar dela vse drevo nekako »vodeno*. Radi tega začno gniti podpluta mesta, ali pa pozimi ozebejo, in drevesa hiraje poginejo, se pesuše. Navadno se pri takih drevesih opazuje, da novi poganjki obdrže listje čez zimo, ali  pa   koža   po deblu   poči. Enako opazujemo tudi
pri   trtah.   Na   ta način si   razlagamo  to   prikazen. Uvažujoč dejstvo,   da više stoječe  veje več soka dobivajo in bolje rasejo,   moramo najprej   te precepiti. spodaj   stoječe pa za letos pustiti,   sicer, če   delamo narobe,   požlahtnitev   ne   bo uspevala.   Saj   bi   tudi senca čepom škodovala! Čim krepkeje je tisto drevo. ki   ga   nameravamo   precepiti,   tem več vej   smemo spodaj pustiti. Te se odžagajo tekom let, kakor pasi bolje kaže, a ne kar vse hkrati, ampak  tedaj pa tedaj, čeprav med letom. Kako pa naj cepimo? Tako, kakor vsakteri najbolje zna. Večinoma so naši kmetje: najbolj   vajeni   cepiti v precep,   na kalanje.   ker   sJ jim najbolje sponaša. Je pa tudi  prav krepko rastoče,j če so veje dosti močne, da cepič krepko primejo. A priprosteje je cepiti za kožo in v zarezo   „kozjo noj žico."   Sicer pa moramo  opomniti, da za cepljenjen^| v precep rado osrčje gnije, posebno če se ne zamažej ali pa če je rast kesna.   Cepljenje s  „kozjo   nožico* je težje, sicer pa najprimernejše.   Cepljenje   za kožo je dokaj priprosto ter se vedno bolj razširja. V moč-j nejše veje bomo na vsak način vtaknili po več cepil čev, ker se potem hitreje zarasejo.   Najmanj pa mo-j ramo   vcepiti   vsaj dva cepiča,    ker sicer   ena  straEJ veje odmerje. Kako naj se potem odgnani cepiči  privezujejo, da se zaradi svojega listja ne odlomijo, ba zadel menda vsakdo, komur je zato sploh mari. Namera tega  sestavka   pa   je   kmete   opozoriti   na   prilikoj da  se  je   poslužijo   in   svoje   gospodarske   dohodi^ zboljšajo._____________________________________________I
Pisma uredništva.
Spicturen pri Sv. Barbari v Halozah. Hvala lcp»| za dopis! Porabili ga bodemo  prihodnjič!
Sv. Vid pri Ptuju. (Onkraj  mosta!) Pride prihodnjič \
Sv. Vrban pri Ptuju. Hvala! Dobili smo dopis prepozno S
Našim dopisnikom. Srčna hvala za dopise!   Vseh do-J
pisov nismo mogli priobčiti.   Kar je   ostalo   pride   v prihodnja
številki.
Naročniki! Naše upravništvo Vas prosi za potrplenjei Dobili smo toliko novih naročil, da nam ni bilo mogoče <!<> dosedajne Številke vsega v red spraviti. Novi naročniki, in vsi tisti, ki so menjali svoj naslov, dobili bodejo „Š'ajerca" pafl dni pozneje, kakor drugi! Omeniti še moramo, da smo poslali danajšno Številko ne oziraje se na spremembo naslova, pol| istim naslovom, kakor do sedaj.
„Stajerčeva" prošnja!
Vsakega tistega našega naročnika, kateri se iz enega kraja preselil v drugi kraj in nam piše. da mu naj njegov naslov (atresj predrugačimoj uljudno prosimo,, da vsak tak naročnik, kateri želi, da se mu naš lis! pošilja v drugi kraj, zapiše poleg novega naslova (atresa) tudi ravno; tisti naslov, pod katerem je naš Časnik poprej dobival; tisti, ki imajo na svojih naslovih na desni strani tudi našo številko natisnjeno, naj tudi) tisto število zapišejo. To zato. da gre delo hitreje izpod rok in da se nel prigodijo nikake pomote. Dobro je tudi, da vsak novi naročnik &apišej tudi hišno Številko. Kdor se Čisto na novo naroČi, to je tisti, katerij »Štajerca" od nas po poŠti Še ni prejemal, vsaki tisti naj zapiše na od-rezek denarne nakaznice (poslanwajzunge), ki se nahaja na levi strani:j rSem cisto novi naročnik". Kdor pa nam pošlje denar po postnem] Čeku, in hoče naročnino ponoviti, naj zapiše na sredini čeka, to je nad] besedami
(Erlagfdjein — Položnica
te-le besede: »Ponovim naročnino" ali pa samo število, katero ima na svojem naslovu. Seveda se mora takoj spodaj pod temi besedami za-J pisati znesek, katerega pošlje in pa ravno takšen naslov (atres). kako*-! snega dobiva od nas pisanega ali tiskanega. Ako nam pa kak čisto novi naročnik pošlje naročnino tudi po poštnem čeku. katerega je od kakega j svojega prijatelja dobil, in bi se rad čisto na novo naročil, tisti naj tudi1 ravno tam zapiše besede »čisto novi naročnik."
— 9 —
i        Loterijske številke.
Trst, dne 27. decembra:  74,    54,    24,    17,    71. Gradec, dne 3. januarja:    30,    12,    20,    14,    21.
V najem se da
trgovina z mešanim blagom
poštna podružnica, tabak trafika, prodaja znamk (mark) in kolekov (štempelnov). Trgovina je tik farne cerkve na Spodnjem Štajerskem, blizu želez-nične postaje in državne ceste. V najem se da takoj!
Potreba je  10 tisoč kron.
Letnega prometa je 80 do 100 tisoč kron.   Prevzeti se mora z blagom vred.
Redka priložnost!  Gotova eksistenca!
Pisma   naj   se   pošljejo   na   upravnišlvo „Štajerca~ pod naslovom -sreda štev, 775".                                                                     775
Josef Pirich  mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu
naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah.
Izdeluje   vsakovrstne   kože   po   najnovejši   stroki  in
najceneje.
Priporoča svojo bogato zalogo domačega, vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in  debelo. Pismena naroČila se izvršijo točno,
Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat.                                                                        776
Zenitna ponudba.
30 leten fant, pek.   kateri  je  do sedaj samostojno   obrtoval  in bo
C:evzel pekarijo in gostilno v ne-em večjem mestu na Spod. Štajerskem, želi stopiti v zakon z dekletom, ki ima vsaj 2000 kron dedšeme (Sme biti tudi udova). Resnične ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: ..Zadovoljnost 22" na upravniStvo Štajerca. 771.
Zenitna ponudba.
Mož Že nekoliko v letih, posestnik blizu farne cerkve, želi v zakon vzeti žensko samico ati pa udovo, katera naj bi bila že bolj v letih in imela nekaj premoženja ter veselje do gospodarstva. Ponudbe >od naslovom: „Srecno življenje " naj se blagovolijo poslati na
772-
upravniStvo „Staj<
772
Krojaškega pomočnika
išče za stalno delo flntott KlanČ-llk,   krojaški    mojster   Neuhaus pošta   Lavami) nd   na   Koroškem. 858
Zenitna   ponudba
37letni vdovec, lepe zunajnosti z štirimi otroci, ki ima lepa vinogradniška in zemljiška posestva brez dolga, v nekem večjem kraju. v okolici ormožki, želi v svrho ženitve stopiti v korespodenco (dopisovanje) z deklico (najraje z kmečko hčerjo), ki je stara 28 do 40 lel, je prijazne postave, se razume dobro na poljedeljstvo in drugo domače gospodarstvo ter ima nekaj premoženja. Pisma naj se pošljejo: „A. B. poste restante Ormož (Friedau.)"                761
Prodam
mlade smreke, katere se dajo presadit). po jako nizki ceni. Izkopljem in pošljem jih, ako se mi naroči sam, seveda malo poznej ko bode nehala najhujša zima. Drevje raste v navadni gozdni zemlji in je jako lepo razvito. Prosim naj se mi pošlejo naročilo takoj, da se pO njih   vem   ravnati.   Naslov
je:   3anez   6*1,   v   filaponcib
(Klappendor) pošta JurSincc.
W. Blanke
v Ptuji
glavni trg štev. 6 nasproti nemlfce farne cerkve.
ogerska ulica štev. 6
nasproti velike voiainice.
Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, Šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno.
C. kr. zaloga šolskih knjig.
.^s^z-s
Zaloga kart.
Vsaki čas velika zaloga vseh Šolskih knilfl v najnovejši izdaji kakor
tudi trgovskih vpisooalnift kniig za trgovce, vseh pisalnih in Jolshib potrcMSlH, Kichmann-ovih pisank in risank, pisanega in svilnejja papirja v vseh barvah,   pisalnega  in  papirja za pisma v mapah
in kasetah, prav po ceni; xavitkov, papirnatih vretic papirja za
Zaoilanie itd. itd. najboljše kakovosti in po nizkih cenah.
Na drobno in na debelo.
Zaloga   vseh   tiskovin
za slavne itipnijske urade, iolska vodstva, ©W. predstoiniitva itd. v
dvojnem jeziku in vseh vrst kancelijSkib potrebifin po nizkih cenah.
Izdelujejo se po ceni in hitro:   trgovske tiskovine za trgovce  in
obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrtk, ratlinl, Vizitlliee,
naslovne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe,
itampilie iz kačuha in kovine.
Koledarji za leto 1903:
Nemška pratika  14 h.  Mala  slovenska  pratika 20  h.
Velika slovenska pratika 24 h. Družinska pratika 24 h.
Pri večjem nakupu mnogo ceneje.
Najbogatejša zaloga katoliških od škofijstva potrjenih
—=  molitvenikov  ^e—
v jako lepem vezanju in po raznih cenah. Velika zaloga
slovenskih  pripovednih knjig
zelo zanimivo in lepo za citati. Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma preskrbi.
Razgl ednice
v naifinejii svetlotiskovni ixwiitvi pošiljam jaz za  K 35.-
1000 komadov in potrebujem k narejanju samo eno dobro fotografijo. Natisk na voljo, v nemškem ali slovenskem jeziku.
Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust,
ter prosim za prav mnogoštevilna naročila.     655
FRANZ  SODIA
tYornica pnsk y Spod. Borovljah na Koroškem (UnterFrian°thn)n Unt9r'
priporoča izvrslne puške, kakor  pnške  za šrot in kro^lje, najizbornejša dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike   s podobami   pošiljam vsakomur,   kdor  mi pošlje 15 kr. v markah poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
— 10 —
I V Ptujski  mestni  plinarni (Gaswcrk)
se prodaja
:\:   :ujoca pijača. Nepreseglj?
Iva 7rfrsy!I?i« vod«, i
7ii
Posestvo
'/, dobro vspevajočo gostilno in tudi za različne kupčije pripravno, /. lepimi zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji, v nekem prijaznem kraju na Spodnjem Štajerskem in ob železnici ležeče, so zaradi smrti lastnika prav po ceTTi proda. Vpraša naj se pri JMojZiji Eemescft, gostilničarki v Tcharjih pri Storah blizu Celja.                                                                 759
I
se © © posestvo
na Pohorju-Hoee.
Dne 24. januvarja 1903 ob 11. uri dopoldne se bode pri e. kr. okrajni sodniji v Mariboru prodalo posestvo vi. št. 55 kat. obč. Pohorje-Hoče po javni dražbi. Posestvo meri 3 hektarje 14 arov travnikov, njiv in gozdov. Na posestvu sloji lepa zidana hiša in gospodarska poslopja.
Posestvo je sodnijsko cenjeno na 1855 kron in 40 vinarjev. Najmanjša ponudba je 1236 kron 94 vinarjev.
Kdor hoče kupiti, se opozarja na to posestvo, katero je v jako lepi legi. Oglasiti se je na dan dražbe pri omenjeni sodniji v Mariboru.
ItVrosmo sieljo
prodaja
(Torfstreu)
Adolf Selinsch
v Ptuju.
IV
koks.
763
Lepo veliko posestvo na Koroškem
iMt* se pod ugodnimi pogoji in po nizki ceni odda.
To posestvo je oddaljeno poldrugo uro od železnične postaje in j eno uro od mesta Pliberka (Bleibutg), leži na lepem ravnem kraju in obsega 63 oralov (johov) (ravnikov, gojzda in njiv.
Na tem posestvu stoji Irpa zidana hiša. ki ima 3 sobe, 2 kleti. 1 kamro, 1 kuhinjo in veliko lepo podstrešje. Hlev tik hiše je« obokom) (velban) za 24 glav živine z ulo za steljo. Zgoraj je lep prostran skedenj^ s panno. Tega hleva se tiči zopet veliki Skedenj z veliko parmo in z ulo za voze. Nad to uto je lepa lesena žit niča. Tik hiSe je uta za drva.| Svinjski hlevi imajo veliko dvorišče, skozi katero je napeljana dobra tekoča voda. Vse je v dobrem stanu. Iščejo se samo pridne roke za obdelovanje. — Zraven se tudi proda nekaj gospodarskega orodja.
Celo posestvo se ceni 13 tl$0C KFOtl* 8 tisoč kron ostane inta-[ buliranih, ostanek se mora izplačati. Omenjenih 8 tisoč kron se plačuje po amortizaciji,   to je tako,   da se z obrestmi   vred plačuje tudi kapital.
Več se izve pri načelniku posojilnice Tomažu Plešivčnik v Pliberku (Bleiburg) na Koroškem.      -                      748
7jn,n   se je letos pri-  en«,M  je dosti, ki se do spomladi ne1 *i"»«l cela zgodaj,      »U^g<*  bode   stopil;  vsaki    sprevidi toraj, da se atelje ne bode zamoglo več dobiti Iz tega vzroka sem vpeljal
mOrOStnO   SteljO   (Torfstreu)
v balah po 100 kilogramov
kar  pride  že  radi tega ceneje kot slama, katere tudi primanjkuje, ker! jo dobivam v celih vagonih.
Prosim tedaj cenjene posestnike zemljišč in vinogradov, da, svoja naročila takoj zaupno napravijo meni. ker se po takem blago lahko odpelje kar od kolodvora, in se tako prihrani dovoz v moj magacin.       m
Popis  o prednostih  tega  blaga  kot nastelje   in   gnojilnega sredstva se lahko vedno pri meni pogleda, kjer tudi z ozirom na mno-1 žino naročenega blaga naredim primerno ceno.
Spoštovanjem
Jos. Kasimir v Ptuju
trgovina  z  malerijalnim   in barvnim blagom,   deželnimi pridelki,   zaloga! Šampanjca  iz kletij W. Hince-ja v Ptuju   in zaloga piva Bratov Reining-1
754                                    haus iz Steinfelda.
____                                        —-------------------------------------------
Kari Penteker
urar, srebrar in zlatar     598 j glavni trg št i Pttlj glavni trg št. I
tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje
ure, prstane, veri=j žice za ure in uhane.
Vae   po najnižji ceni.
Za vse ure se jamči.  Švicarske
žepne ure iz nikelna za
a tri goldinarje in dražje. Srefemc Žepne ore od 4 gold. 50 kr. a naprej. Budilnicc za I gold. 50 kr. ia više. Vsa popravila M           se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.
•— Opozarjam še mojo bogato zalogo UbatlOv in   pfStAtlOP  iz srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani Za zarofcn« od 40 kr. naprej.
Trgovski učenec
iz   dobre  hiše,   nemškega  in   slovenskega  jezika   popolnoma; zmožen,  se  sprejme   v   trgovino z mešanim blagom pri And. Suppanz-u v Pristavi.                                                       760
I
— li-
si     VSI     M
b    m   m
Dr. August plem. Placbki
naznanja $ tem uljudno, da je prevzel
gospoda
dr. Jimbro$it$cba t> Ptuju
7fi6
nasproti nove poste.
Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo.
Brizgalnice za  sadno   drevje
z meSaloin za meSanino iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi hrizga,
brizgalnice (strealjke) za sadjino
drevje    z   natanko    nanijereno
petrolmešanico,
svetilnice na acetilen,
da se ulove leteči liroSfii
hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom
stroje za drobljenje stiskanice,
čisto nove mline za grozdje,
[nove   priprave proti   perono-spori in za žvepljenje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor  tudi   vse   druge   stroje za polje-deljsfvo, kot
zbivalnike (trienrej, mlatilniee, vitale (gepel) i. t. d.
[razpošilja  kot   specialitete  po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLEE
ioni;! And.™
II., Praterstrasse 49.
7601  Gonilniki zastonj in franko.                       Dopisuje se v vsih jezikih.
Zahvala.
S tem potrjujem spodaj podpisani, da je ogersko-francosko zavarovalno delniško društvo
Franco Hongroise
v Gradcu
pri kojem sem bil zavarovan, od ognja mi povzročeno škodo takoj, ne da bi mi kaj odtegnilo, po s\ojem agentu, gospodu Math. Plochl-nu pri Sv. Tomažu izplačalo.
Tem potom izrekam temu društvu, katero vsakemu priporočam, svojo najsrčnejšo zahvalo.
Sv. Tomaž, dne 13. decembra 1002,
Alojz Serger. Johann Zelenjak,
Franc Pevetz
767
priče.
Občinska hranilnica
(šparkasa) t Mariboru.
Stališče vlog interesentov dne 31. decembra
1901.....
Vloge v letu   1902 Kapitalizakija obresti per 30. junija 1902 . _   31. decemb.   -
K 19,962.598'39 . K    7:117.880'45
K 391.712-56
,   407.02813 . K   798.73969
K 27,879.21853 Vzdignilo se je v letu 1902 „ 6,265.638*10 Stališče vlog interesentov dne 31. dec. 1902
K 21,618.580-43
Rentni   davek   za   vložne   obresti se plača od hranilnice (šparkase) same.
Za vloge 4%    Za zemljiška posojila 4V/«.
774
m
— 12 —
I Najizvrstnejše in najboljše tamburlce (glasbeno I                   orodje) izdeluje in razpošilja
J   prva sisečka tovarna tamburic
I J« Stjepušin
Sisek (Hrvaško).
Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne instrumente v zalogi. Priporočajo  se  izvrstne gosli,
citre, kitare, mandoline, harmonike   in okarine.    Za ^_^         vsaki inštrument se jamči.
Veliki cenik (Preiakarant) s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj-
Pri slabem prebavljanju in njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcaujti. pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako se v človeku preobilno napravi kisline; ako ima čut. kakor da bi bil preveč napolnjen itd.. se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40
kapljic A Thierry-jevega balzama.
S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tafco, da kmalu zacelijo in več ne skelijo.
Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nnno in na zavitek, v katerega so vtisnjene besede Ich dien. Brez teh znamenj uaj se vsako di-ugo tako zdravilo kot nepravo ne sprejme-Dobiva se ta balzam po poŠti (frankirano)
■_____________»    brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih
ali   pa 6 večjih steklenic za 4 krone,   katere  se morajo prej poslati-Naslov  je:   Apotekar Thierry (Adolf) Limited,   lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački Slatini.
A. Thierry-jevo pristno ceDtifolijen vlaiitao mazilo
je najkrepkejšo vlačilno mazilo, katero s lem, da povzroči temeljito ČiSČenje, bolečine olajšuje in to še pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. S pošto 2 lončka 3 kome 50 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf) Limited, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatinl. Ogiblje naj se ponarejenja in pazi na gornjo na vsakem lor.čeku vžgano varstveno znamko in firmo.        745
Allein c:hterBalsam
nit   'i-   S.tatt*agll-lt<thtfcr dis
A-TaiGrrjin Prebrada
tii RsM.ish-Siuirtrntti.
Kranjski prašičji rcdilni prašek.
ZJ
in P«
po
Cenjeni gospod! Mojc svinje niso žrle in so bile mršave. Slučajno dobil sem od nekega mojih ljudij za poskušnjo en zavitek prašičjega redilnega prašeka; in čuditi se je. jaz svojim svinjam ne morem od tega časa zadosti s krmo postreči, tako hlastno Zrejo in se jako debelijo. To je povzročil ta izvrsten redilni prašek, katerega iz hvaležnosti vsakomur naj topleje priporočam. Prosim da mi takoj pošljete po pošli o zavitkov takega redilnega prašeka.
S spoštovanjem 31/10 1901.      Jožef Englisch, železniški mojster, Belišče v Slavoniji. I
Ta prepis se popolnoma tako glasi kakor original, pisan na b dopisnici, katera je markiranana s 4 filari in z 2 vinarskima markama. ZZZ Ljubljana. 3/10.       Spoštovanjem       Ivan Plantan, c. kr. nolar. _mm
Pri zdracin soinial),  so li iste stare ali mlade, zadostuje en za-vitek doktor pl. trnkoczv-ieveqa prašičjega   redilnega prašeka za so vinarjev, da postanejo mesnate, debele in mastne, meso postane tudi okusnelse. pet takih zavitkov velja samo 2 kroni.
Dobiva se v vseh trgovinah, ako pa ne. pa po pošti Naslov se glasi:
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, m
Pri tej se tudi dobiva: dr. pl« Trnkoczyja balzam (že 30 let sve-tovnozan). t stekl. 20 h, 12 steklenic 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, G ducatov samo 10 kron, poštnine prosto. — Izbome želodečne kapljice (enake prejšnjim Marijaceljski m kapljicam, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 Skate1 2*10 kron. — Kašljev, pljučni in prsni sok ali zeljišeni sirup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl. o   kron. —   Drgnilni, udov in pro-
tinskl cvet.  1   stekl.  1  krono,  (> stekl. 4oO kron
Tinktura
nei
zoper kurja očesa. 1 skekl. 80 h, 6 stekl. 8-50 kron. —  Raz- ^^
tvarjajoči čistilni čaj. 1 zavitek 1 krono, 5 zav. 4 krone. — >W€ Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi oil zdravnikov hvalijo Hn ta sredstva.                                                                              691 .11
P'
Brata Slawitsch
trgovina z ntirenberškim In  galantrijskim blagom
(ga Oblivala (Schuhwaren),   različne kužni) perila za možke, posebno tudi za delavce
Ptuju
;ra

prodaja igrač,   drobnega blaga,   različnega Oblivala (Schuhwaren),   različne kNŽnbOvinc (Pelzwaren),   pletenin (Wirkwaren)J
u -   -!_!.«■,.                          perila za možke. posebno tudi za delavce.                        _.        .        . a                    1 i
Na  debelo.                    r                    ' '                                                   Nadrobno.
\
Priporočava vse v to stroko spadajoče reči,   po  jako  nizki  ceni  in  prosiva  kupce,   naj  poskusijo,   da  se bodejo o najini
ločni in pošteni postrežbi prepričali                                                                                 \
za
U na(ini poddružnki (filiali) ravno tam, kjer se pride čez most v mesto, se dobi vso tcantlfakturno blago, pravo domače™ platno za ruhe in za perilo, kakor tudi za vsako obleko. Posebno izvrstne odeje imava v zalogi, potem tople robce, sploh bo vsakovrstno zazimo potrebno blago, kakor pletene'srajce (Jagerhemden), suknje, štrikane nogavice in rokaoice, hlače za možke   p
in ženske tudi jako trpežne in tople Zimske kape.
PrAfiiva    wVuwiio'    ^e'° obleko z& moškega ali za žensko kakor srajco (Jiigerhemd), blače,  nogapiee, roka<
X  I UM t il     »1VUSILC.                                picCf vse jako topl0i dobite že $amo 2fl 4 Kronc<                                 t
Ravnotam   imava   tudi   Irgovino   špecerijskega blaga in sicer:   najfinejšo ogersko IHOkO (melo), izvrsten pravi domači špeb,f|
SPinjskO »aščo in vse drugo, kar spada k speceriji.                                                   »g
698 Ako naroči kdo kaj po pošti, se mu točno pošlje in sicer po poštnem povzetju (Nachnahme), ako nama ni znan.
13 —
Priporočam razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga:
Ogersko melo po 11, 1*2, 13, 14, 15, kr.. vajn-perle, rozine, fige, rožiče in kvas. Vsakovrstne dišave (gvirce), salpeter, smolo. Speh, svinjsko mast, maslo, švicarski sir, sol, in liarinkc. liiž po 10, 12, 14, 16, 18, 20. kr. Kavo po 1 glM 1 gl. 20, 1 g], 40, 1 gl. GO, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockah in zdrobljen. Spiritus za goreti, za žganje in jesih delati. 3Iast za čevlje mazati in mast za vozove. Vsakovrstne farbe, nrnež terpentine in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah.
Jos. Kasimir v Ptuji
poleg   „Štajerca",   kjer  je   bila   poprej   moja trafika.                          707
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje
(Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za
krojače .   .180   „  — „
Minerva A   .   .   .   ,.........100  „ — „
Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ :— „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180   „ —  „
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.    760
III      Drogcrija ali prodaja z dišavami
K*JH
hlax Wolfram t> Itlariboru
Herrengasse št. 33, priporoča
PokUjno apno za krave,   da se
pridela več in boljšega mleka in
povzdigne jalovina.

Očetova ali jesi-
booa esenca:
1U litra te kisline da 10 litrov [močnega, čisto okusnega namiznega jesiha.
Vsake vrste zelišča,  katera priporoča žup-
Snooi za mošt za napravo zdrave domaČe pijače. En liter narejene take pyače velja 3 krajcarje.
nik Kneipp so Mšna vedno v zalogi.   515 i^i
££*!_________________________________________1**$
***
• ••
mestna
C-
hranilnica
0 e<iji.
1.  Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zayodnem poslopju, Ringstrasse Štev. 18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4#/» nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.838.56042.
3.  Posojila na hipoteke se s 5% nimi, menična posojila s 5VtV# nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem Železne blagaj nične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporont hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.  Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega list« ali čeka poštne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvrtiti. Vtožnice se oddajajo na zahtevanje.
6.  Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.    Kreditno in posojilno druttro »Celjske mestne hranilnice> daja menična posojila proti 5ViVt nim' obrestmi.
8.   Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.     Q,
Ravnateljstvo.
4=   pari   čevljev za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju.     Zaloga čevljev
Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.                462
~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ S       meso, najfinejše klobase        S
3                                                                                           O
^ vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj- s* {g                                  nižji ceni
i J. Luttenberger
o
L.
mesar v Ptuju.
Zunajna naročila   odpravijo se vestno in hitro!
i
585

—

Izvrstno božično darilce
je gotovo
šivalni stroj
iz tovarne (fabrike) Singer in drug,
Ti stroji so boljši, kakor vsi drugi. Plačajo se lahko na obroke. Naročila naj se pošljejo pod naslovom
Singer & dr., Maribor, Gospodske ulice 24.
Cenik (Preiscouftint) se dobi zastonj, poslati je treba samo naslov (atres).
Krojači in čevljarji, knpite naše stroje, poskusite njih in prepričali se bodete, da nikjer boljših ne dobite.
oKranilnka (Sparkassa)            *
vlai. državnega mesta
C«k»TBMM r a-
feaaitmttl
pri e. kr. p»š-
tao-kraMihutaov
Mestni denarni zavod.
Giro koato pri
podrafriei a vat.
ogwsk. banke
Uradie ure
*a poslovanje s strankami ob delavnikih od
3    12 ur*.
priporoča se glede vsakega med liranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje veakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovo]jno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
OKtiie t m«, ogmtt
H
Ravnateljstvo.
"avo
potov,
Knji* kroni je pi
izpro
velik
I
drugi
— 15 —
Občinska hranilnica
v   Ormoži
(Gemeinde-Sparkasse in Friedau)
obrestuje vloge po 4Ii2% in jih sprejema
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od \g. do 11 ure dopoldne.
ObrevSti se pripisujejo polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne  odtegne  vlagateljem,   tako,
da dobijo isti popolnoma 4X2°;0 obresti.
606                       Ravnateljstvo.
J! Red Star Line, Antwerpen
Redka priložnost?
I        Nobena sleparija!
En  par  močnih zimskih Štifletnov za možke ali Ženske s silfcnje-uim podšivom (furo) in dvojnimi (dopelšnimi) podplali se dobijo
za samo 3 goldinarje        m
|v trgovini Bratov Slawitsch v Ptuju.
fri naročilu zadostuje, ako se pove samo dolgost podplatov v centimetrih
II!
Ravno sedaj je izšla zopet knjiga (2. izdaja)
I viniearski kažipot
(Weinbauers Berater),
^vodilo kako se zopel nasadijo vinogradi  in  kako se morajo obdelovati (knjiga ima 35 podob)i Izadjetelj te knjige je
j         JANEZ BELLE,
potovalni učitelj deželne sadje- in vinorejske čole  v Mariboru ob Dravi.
JKnjiga je pisana v slovenskem in nemškem jeziku in velja eno Ikrono 20 vin. s poštnino vred 1 K 30 h. 2e dejstvo, da se (je prva izdaja, (in sicer 2O0O knjig) v enem   letu   popolnoma
(»prodala, jamči za to,   da je  ta knjiga za  vsakega   vinorejca velike važnosti   Cena slovenske knjige je samo 30 krajcarjev. Dobi se v knjigarni W. Blanke v Ptuju pa tudi v vseh (drugih knjigarnah.
Dobre cenene ure
s   3leinim  pismenim jamstvom   razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarne za ure in eksportna  hiša zlatnin Most št. 194 (Brflx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka .   .   .  . gld 3-75
Prava srebrna remontoarka......,   525
Prava srebrna verižica......„    1*20
Nikelnftsti budilec.........->   *'75
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznanih pisem.
Ilustrirani kaluhig zitutorij in jmatnine prosto.     610
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. - Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladij*. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, naDunaji
ali
An4. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.   537
Carl Hantich
državno izprašani nadlosar, gozdarski zcmljcmcrcc in oblastvena potrjeni civilni zemljemertc
v Mariboru
Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 607
Redka prilika.
4:00 kosov
za
g
Čudovito po ceni.
Id. 80 kr.
Ena draž. pozlačena 36 ur natančno tekoča lepa anker-ura z kazalom na sekunde, za ketero se jamči tri leta, 1 eleg. verižica za gospode, 1 pravi srebrni prstan za gospode ali dame z žlahtnim kamnom, v ognju pozlačen, 1 par pravili sreberaih uhanov, oboje ces. kr. puncirano. 1 fini nastavek za siuodke z bernstajnom, 1 garnitura manšetnih in srajfinih gumb iz doublc-ztata, patentovana zapona 3°/0 zlata, 1 f žepni nožič, 1 f usnjata mošnja, 1 prakt. žepno toiletno zrcalo z etuijem, i IT žepni tintnik, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 spisovnik za pisma, poraben za vsakogar, 36 komadov kin. Čudežnih cvetlic 3 kom. čudovitih prerokovanj, ki vzbujajo smeh in Še 300 različnih predmetov, ki se v hiši potrebujejo. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja proti poštnemu povzelju ali Če se d^nar naprej pošlje samo 1 gld. 80 kr. skoz razpošiljavnico Ch. Jungwirtfi, KrakaW, F. Risiko izključen. Za neuga-jajoče se vrne denar.
Črevljarjem
Priporočava fini Žamet (Schahsamt),   lastin   in  vse kar   rabi   Čevljar   za   izdelovanje finega, pa tudi močnega in trpežnega obuvala. Cena jako nizka, blago dobro.
705                         Brata Slawitsch, Ptuj,
— 16 —
Pn70T   beeiklisti,  krojači   in -L   \J £j\J L               šivilje!
Popravila becikelnov, šivalnih strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo.
V Zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje.
Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na obroke iz najboljših tovarn.
Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem.
Tudi imam  v zalogi vedno že rabljene in
dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje.
Snovanjem     ^m    Y'\Vl\
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. I4t
77
parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.  d.   po zahtevi  takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hali i. t. d.                                     30
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.
Vsaki dan kopele v banjah, prsne in mrzle kopele.
Vsaki torek, Četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. —Soparne kopele imajo lake vspehekakor krapinske toplice. Daljšapojaanila dajegosp.
msm
Iiupuce. uausupojasima uajegosp. ]©S.Ra$itmr in v kopališču samem.



C. kr. priv.
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten POTtland-ceBCBt v vedno jednakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkrilialoči dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad:
Dunaj, in/3 Rennweg 5.             7«
m
Prosim brati!
Podpisani priporočam svojo bogati zalogo posebno v Švici nakupljenih zlil tih in srebernih ur, veliko zalogo zlati nine in srebernine po Čudovito nizki! cenah.
Srebema oklepna verižic* 30 cm dolga,    15 gramov težka gld. 1*10 I
n        30   „       „        20        „         ,       „     1-401
•       30   „       „       60    „         ,        „    3-201
n       30   „        „     100       „         „             »■-■
Ura budilka gld. 1 50 in 190. — Sreberne žepne ure od gld. 4*— daljB
nikelnaste gld. 2*50. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poStnine prosi *-               f\      ■          ur«r in trgovina zUtnlne in srebernine, delničar prve ivica
rP3fl7    EilinP.n      ske tovarniško drujbe ur v Bllu in Genovi,  lataaatet] c. B I   I   QII*.     -UUUCil,                                   «1»nj»k9 29IAZP10«.
Ljubljana, glavni trg.                            7
Vse blago je pri c kr. kontroličnemu uradu puncirano.
Vozičke za otroke
v   katerih   lahko   otrok   sedi,   pa
tudi  take za ležati, imata vedno
v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770                  V  PtUJU.
Cena. 12,16,20, 30,36 do 40 kron.
Stavbinsko podjetje.                                                                           Stavblnsko podjetje
Ladislaus Jolnami Roth
inžeuer in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
GartengaBse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
Stavba CC$t in pOtOP, kakor tudi traciranje taistih. Podzemska    delat   (Tiefbauten)   kanaliziranje,   polaganj
cevij,  vodovodne stavbe. Stavfte na pOOTŠin   (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše i
gospodarska  poslopja,   fabrike   in   javna   poslopji
adaptacije vsake vrste.
Staoba mOStOv i/- kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
Hodna StavDa: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
spion vsa vouua ucia  v   .oonoui vi/^e«-                                                       «-—■*-
Razen teh del prevzemlje ta firma tudi  brezhibno  postavljanje  masin  in  druga   fundamentna  dela iz petona,   trotoarje petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. - Pojasm in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Both
,„..                                                                                                                         inžener in oblastv. auL mestni stavbinski mojster.
""""                                                                         Tisk: W. Blanke v Ptuju.
Jzdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.