HI Si«1111 26. Il pesi'1 Za« 11sl1 pò»« so « r pf‘W [ai10« «O» , V* !h P« •5 e$ titolašistov v Izoli poliva n°Vo obdobje njihovega iz-*titiu ,p borbe proti demokratič-fy*'banju na našem ozemlju. •biail'a odkrit Prehod na stran im-Xje .. vojnega hujskaštva in 'Ofi k kuj !fryencije 'hju aztaljajo vso propalost ti- I * rltkr°laZni’ ki J* bila že d0 kra-■etai , tise 'nkana, posebno še v pro-' ^Hu j špijonu in veleizdajalcu iv 'Itti ',. n J* bila zato prisiljena od-21**’ "oj sed*i>Jo masko in pokazati „išli(# T, .r3vi °braz. '"in. l/3z nam je za čuda, silno sk - Sij i„ti na las je podoben na- atdi'i S ki'" Vsem Podobnim nestvo ijjdj se Pojavljajo na predvečer bes' e1 v ;v 1. izhaja vsako soboto zjutraj, posamezna številka LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI .LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-11 — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-»A PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA Za VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. ^ovljena izdaja leto I. štev 48. Tito faš isti Pripravljajo napad DELO glasilo osvobodilne fronte slovenskega NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Slava junaškim rdečearmej-cem in jugoslovanskim partizanom, ki so padli za osvoboditev Beograda. TRST SOBOTA, 22. OKTOBRA 1949 maršal Tolbuhin potek kongresa, go-in resolucije, ki p0^ h>aua . . . ta z 'tein, njihovega duševnega in s' k>tiin* °četa — kapitalizma. Iste ra"1' riiij u Poteze vidimo v tem o-, ; Svel*MkovanJ« lirerja Tita ter bltio r* laulajterja Babiča je d»", \ i'61™1 kongresu najbolj znati ^ S s,:S's‘i£no vzdušje. Brez ene >t®' .1 N 3rn* kritike vodstva in nje-a" % - ‘tlke' da ° marksistični BesS V '» samokritiki niti ne govo-,, %iIb V je Vprav to razdobje h! j, ' »m... Prepad gnilobe, v katero sltl! !l||( Brìi zapelJalo svoje malošte-r”,. ; (e v,Saše. To moremo razume-> 0,, SS(r-np’ d» so bili vsi navzoči pKlz %o, skrbno izbrani ter pre-in'' %oi dlenda ne pretiravamo, če |f ?it|it0:3 je bilo vsaj 95 odstotkov ir‘, %v...ln ostalih udeležencev a-1‘f ‘til 3l'5PiJonov UDB-e. Za vsak tl , % y j* bilo po vzorcu V. kon- ; pililo “e°gradu zborovanje te-J So l3sirazRno z Rankovičevo t°vV ^ v 1 ^lc*r pa tudi zaman išče-nem slovarju besedo ’ katero je že Titov du- lC‘«lstlč: S oj k3‘ero je že ‘A S . žamenjal z lepim geslom: ,8.1' fcS n. Sempre ragione» **’ k*! or.1* 081 alo je bilo do potan- ter preračunano Da omenimo le ‘A , 6llv.; Zlrano S [ f uči"ek. edi°° ‘e BabiČ k0‘ '°v- •- ,P°*tavnika dobil 339 gla- *» in prvi podrepnik 16 J« <00 Sl>7°v ÌS\» odstotkov vseh nav-S to skrbno pri-l-m Ptaškerado, ki je veren jy. dit,erjanskih, skušajo od-, ^ zPrnost svojih pristašev od a '||i< J.O jv ,r Prepričati javno fone-- • I' moči in s tem prikriti IV**> poraz, ki so ga do- ni1" v1 na , vvr. j é ò S a? ilvah' B|. 1,1 tv. je biin r bilo potrebno za ura-jugotašizma na Svobod- ni i V ‘Voj 0 j ;tta ___ g# 7 lo||L^kem ozemlju. Potrebno je i(l V(S bo|J da so oblekli v ro-„ J* m „v°j peklenski program, 8 h ^tia nalo*u Firerja novega, S. suPerfašizma «sprejeli» is,l kresu. l5 .W|| 0 « i^rstu *demokratičen način ■jt N.>r,; - h?.. $P kričali: «Heil Hitler 1.0» |; 3 Muenchenu in dru- M tuti,! ^*i hočemo našega Fili l>f i( ll! Tit”8 *Tito - heroj! Tito -)|,s° s. * Babič!» Na enak na- ‘U- S- "e Od konkretnih sklepov je najvažnejši oni, da bodo začeli z odkritim razbijanjem enotnosti delavskega razreda, ki pri nas v Trslu predstavlja ne le najrevolucionarnejši, temveč tudi najštevilnejši del demokratičnega gibanja. Imperialistični gospodarji so dali torej fašistom najtršo kost ki ji sami doslej niso bili kos. To pomeni, da prepuščajo fašistom napad na glavno trdnjavo, ki je doslej uspešno odbijala napade s strani saragatovcev, demokristjanov in ostalih struj v službi delodajalcev. Z Babičevimi sindikati naj bi sklenili obroč okrog delavstva, katerega bi hoteli prisiliti h kapitulaciji. S tem naj bi bila odstranjena glavna ovira za dokončno ureditev ameriške vojaške b)ze pri nas. Obenem pa naj bi bili ti sindikati skupno z jugoslovanskimi zametek nove protidelavske svetovne sindikalne zveze kot protiutež proti obstoječi demokratični Svetovni sindikalni zvezi, ki predstavlja enega izmed najmočnejših stebrov svetovnega demokratičnega gibanja. Ko niso uspeli razbiti enotnosti svetovnega proletariata ne laburistična, socialdemokratska in klerikalna svetovna sindikalna gibanja, naj poskusijo svojo srečo še fašistični sind'kati, seveda pod krinko komunizma in borbe za «enotnost». Toda delavstvo in demokrati vsega sveta so spregledali vso to podlo igro teh imperialističnih žandarjev. Enotnost in budnost bosta preprečili vse nakane novih fašistov. Imperialistične intrige proti ljudskim demokracijam iJJ ^ R L JE Izvolitev titovcev v VS pomeni izzivanje ZSSR Titofašlsti proti amnestiji in osvoboditvi grških demokratov - Imperialisti sprejeli Tita v Varnostni svet, da bi z njim lažje spletkarili proti Sovjetski Tudi v preteklem tednu so se nadaljevale na generalni skupščini OZN in po tiskovnih konferencah in hodnikih diskusije glede izvo- je Tito izjavil (prav Amerikancu) «Kajti če bi prišlo do vojne na jugoslovanskem ozemlju, ne bi ostala ta omejena pač pa se bi izpremeni- litve Titovih predstavnikov v Var- ! ia v svetovno vojno». nostni svet. Proti izvolitvi titovcev v VS so odločno Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije, za ■njihovo izvolitev pa so kapitalistične dežele. Iz pravnih in torej tudi drugih materialnih razlogov so se zavzeli za «pravice» titovcev med drugim sam zunanji minister ZDA Acheson in zastopnik angleškega zunanjega ministrstva. Slednji je sicer nato izjavil, da bo glasoval za kandidaturo Češkoslovaške v Varnostni svet (ki jo podpirajo tudi ZSSR in dežele ljudske demokracije). Izgleda, da nameravajo tako glavne imperialistične sile glasovati za Češkoslovaško, a prepustiti svojim manjšim hlapcem, da glasujejo za Tita v VS OZN. Razlogi, zakaj žele imperialistične sile Titove predstavnike v Varnostnemu svetu, so jasni posebno po zadnjem intervjuvu Tita z ameriškim radijskim komentatorjem VVilliamom Gailmorom. Med drugim Da daje Tito take izjave, mora imeti trdne in jasne garancije naj-višjih imperialističnih forumov v Ameriki in Angliji. Iz te izjave je pa tudi razvidno, da je postala Titova skupina glavni vojni hujskač in provokator. Razumljivo je, da hočejo mednarodni imperialistični krogi, ki krvavo žele vojne, takega vojnega provokatorja v Varnostni svet, ker se nadejejo, da bodo tako lahko izzvali nov svetovni požar. In v resnici je Skupččina OZN v četrtek podlegla intrigam ZDA ter izvolila Titovega predstavnika v Varnostni svet. Druga silna provokacija v svetovni politiki je bila izvedena v pogledu Grčije. Znano je. da je prišel grški demokratični pokret po izdajstvu Titove skupine v zelo težak položaj. Na generalni skupščini OZN so podvzele Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije na STALINOVO PISMO PREDSEDNIKU REPU8UKE MIROLJUBNA NEMČIJA IN SZ BOSTA ZAGOTOVILI MIR V EVROPI Nova nemška vlada priznava dogovore v Potsdamu in meje s Poljsko - Navdušenje nad prijateljsko gesto Sovjetske zveze 4; *y. ^lt6j °beh primerih izglaso- ». ter ---- % izvolilo novo vod- 15 v h„ T *on ì * SS,1 !* - ,sÒ°v'h Javili smo že o ustanovitvi Nemške demokratične republike. V preteklem tednu sta pa dobila predsednik republike Wilhelm Pieck in ministrski predsednik Otto Grotewohl pismo Stalina s pozdravi novi demokratični Nemčiji. Stalinove besede same nam najbolje povedo pomen ustanovitve nove demokratične Nemčije: « Nastane« miroljubne in demo-kratnične Nemške re publike pi;eu-lt0n"'PKra|*Pen nap*n so I slavlja prelom v evropski zgoao-». . S1 hitlerjancev v vin, ,^e move biti dvoma, da ob- stoj nnroiijubne in demokratične Nemčije Sovjetske zveze, izključuje roijubne Sovjetske zveze .izključuje možnost novih vojn v Evropi in naredi konec prelivanju krvi v Evropi. Na ta način je postalo nemogoče zasuznjenje evropskih orza v s strani svetovnih imperialistov. Izkušnje poslednje vojne so pokazale, da so največje žrtve te vojne prenašali nemški in sovjetski narodi da imosta dva naroda v Evropi naj večje sposobnosti uresničiti velika aejanja svetovnega merila. Ce opata ta dva naroda ouločna v borci za mir sile kot sta jih uporabila za vojno, potem lahko smatramo, da je mir v Evropi zasiguran. Ko postavljate tako temelje enotne in miroljubne Nemčije, uresničujete istočasno veliko dejanje za vso Evropo, s tem da ji zasigurate trajen mir. Za vas ne more biti dvoma ,da boste na tej svoji poti, v utrjevanju stvari miru naleteli na simpatije in aktivno podjporo vseh narodov sveta, vključno ameriškega, angleškega, lrancoskega, poljskega, češkoslovaškega in ita- r3”'° zunanji videz in li> h„;“ kongresa temveč še kongres podoben bo njegovi vsebini — Govorih in sklepih. Z 0 tltolašizma ii^^biio °tiimperial^ističnim si--i. iJAi*»»-». ^ na naSem Ožemi In na našem Ozemlju, tuj* okupacije in im- ào \ A L ^(nik _ ,1.j! Qilvla tak, sf‘f.,k najhvaležnejše i° l „ V|>a SM ^a$istične podvige. j,;, "»pada je naperje jo Drob ru demokratičnega gv , 1 b, 'ta p'n*Jrevolucionarnejšin: ,E fl' “ar‘Uam Informacijske-na najtežjih - borbo demokra-SU|'ztttu!1 an*lo-ameriškemu J " v®° tlgav,® ‘° dejslvo Jasno V5* to l ì® naročilu in pla- V Judež,'"‘ -------------------- lijanskega da niti ne omenimo miroljubnega sovjetskega naroda». Na Stalinovo pismo sta odgovorila Pieck in Grotewohl, ki sta «priznala v luči velikodušnih Stalinovih besed zgodovinsko krivdo, ki jo je zgrešila Nemčija s svojim napadom na Sovjetsko zvezo». V imenu Nemške republike sta se ob- ki izvirajo iz Potsdamske pogodbe, obenem pa da bo Nemčija zastavila svoje znatne sile v svrho miru in demokracije. Stalinovo pismo, kot tudi odgovor Grotewohla in Piecka sta imela velik odmev po vsej Nemčiji, saj je to prvi primer ko zmagovita velesila govori z Nemško državo kot z vezala, da se bosta držala obrez, | enakopravnim članom. ZA DOLARJI PRIHAJAJO OFICIRJI Jugoslovanska vojska pod kontrolo Amerikancev zvezi pobudo grške demokratične vlade potrebne korake, da se vprašanje Grčije ugodno reši. Sestavljena je bila komisija, na kateri so Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije zastopale za demokratično i Grčijo ugodno rešitev državljanske I vojne na ta način ,da proglasi mo- j narhofašistična vlada splošno poli-1 •ično amnetijo, izpusti vse politične pripornike in izvede pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov nove volitve. Za grško demokratično gibanje bi ibila taka rešitev nedvomno ugodna, ker bi mu omogočila, da se izvleče iz težkega položaja in se na volitvah pod mednurdono kontrolo celo utrdi. Zato je tudi razumljivo, da je te predloge odbila delegacija grške monarhofašistične vlade, ker ve, da temelji njen režim le na nasilju in ameriški pomoči in bi mu vsaka politična amnestija in svobodne volitve škodovale. Grški monarhofaši-stični režim je s svojim obnašanjem na sovjetske predloge za rešitev Grškega vprašanja dokazal, da noče nobene mirne rešitve v Grčiji in hoče izrabiti trenutno stanje, da uvede svojo krvavo diktaturo tudi v zadnji kotiček. Da bi podprla sovjetske predloge za rešitev grške državljanske vojne, je grška demokratična vlada odredila začasno premirje in ustavila sovražnosti. S tem je grški demokratični pokret dokazal svojo demokratičnost in pripravljenost na mirne rešitve, medtem ko je mo-narholašistični ponovno dokazal pred vsem svetom nasprotno. Da bi uničila silni vtis miroljubnih odločitev demokratične vlade Grčije v svetu, je prihitela mo-narhoiašistom v pomoč Titova skupina, Titovci so proglasili vsak poku? .mimo rešitve v Grčiji, ki bi bil očitno v korist demokratičnim silam, kot «kupčevanje na račun jugoslovanske kandidature v VS. Tako so titovski delegati ponovno dokazali, da so proti vsaki mirni rešitvi tudi v grškem vprašanju, da so dosledni vojni hujskači, da delajo na škodo grškega demokratičnega gibanja in stoje v celoti ob strani monarhofašistov, ki so kot titovci proti vsaki mirni rešitvi grške državljanske vojne. Nepotrebno je sploh omenjati, da so titovske klevete na račun Sovjetske zveze o nekakih «kupčevanjih» v škodo grškega demokratičnega gibanja brez vsake osnove in so le merilo za to, kaj bi bila vloga titovcev v slučaju da bi bili izvoljeni v Varnostni svet. 13. t. m.umrl maršal Sovjetske zveze Fedor Ivanovič Tolbuhin, ki je bil eden izmed ustanoviteljev in voditeljev slavne Rdeče armade. Pokojni maršal je bil sin kmečkih staršev. Za časa 1. svetovne vojne je bil ranjen. V veliki domovinski vojni je poveljeval enotam Rdeče armade, ki so strle nacifaši-stičnn sile pri Stalingradu in pri Sevastopolu ter so aprila 1945 osvobodile glavno mesto Avstrije Dunaj. Poveljeval pa je tudi enotam Rdeče armade, ki so prešle jugoslovansko mejo pri Železnih vratih, se pridružile enotam NOV Jugoslavije ter osvobodile 20. oktobra 1944 jugoslovansko prestolnico Beograd. Zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil s spretnim vodstvom nepremagljive armade v najtežjih dneh njene zgodovine je bil proglašen za heroja Sovjetske zveze in je bil odlikovan z najvišjim sovjetskim odlikovanjem z Redom zmage. Jugoslovanski narodi, ki bodo za vselej hvaležni Rdeči armadi za njen velik doprinos k zmagi, zla-j sti pa za osvoboditev herojskega Beograda, se klanjajo spominu velikega sina Sovjetske zveze! V Beograd je prispelo 23 ameriških oficirjev — strokovnjakov, ki bodo po nalogu vlade ZDA imeli v Jugoslaviji važne naloge. Trije med njimi bodo dodeljeni glavnemu štabu kot inštruktorji jugoslovanskih oficirjev/ Ostali pa bodo nadzirali oboroževanje in utrjevanje jugoslovanske vojske. Istočasno s ! in bosta uporabila svoje temj oficirji sta prišli v Dubrovnik , dve ladji orožja in municije, ki I so ga poslali Amerikanci na podlagi 1 sporazuma s Titom na Brionskih otokih. To je ponoven dokaz najtesnejšega sodelovanja titofašistov z ameriškimi imperialisti. Zanašajoč se na polno pomoč z njihove strani in pa s strani monarhofašistične grške vlade postaja Firer novega fašizma vse predrznejši in bolj izzivalen. Tako je v razgovoru ameriškemu radijskemu poročevalcu Gailmo’-u Titler izjavil, da ima Jugoslavija dovolj sredstev, da kljubuje provokacijam Sovjetske zveze in ljud- d« ' krar‘Uam i ■ Oh h *ri vodi to1,1 L si) ° iSt'b boi ,0° v o delo. Zaman , ' k»kri„v nJ'hovi sklepni re-l'(s3|hetjj. e koli obsodbe an- K ** imperializma, ki ilt L v‘n,eea upoštevanja v 3 socia» sposobnega so-0® V>Vo ‘zma na zmagoviti ,, ll tW 3eJa, °b° trajnega miru in nd C1'» Vn, MlSmu8 ?apoved protlim- y»Jii taboru in iiaj- in klevete proti gitilo ^*■ Pnltaziijoe jo kot l,Viiiuv'snost * *?> ki ograža mir \ *, ««loVn™anh dr*av, ter po- / S „ 0ekda 'r,!Ju* J« n; n°n/ iL6r»tkdknjeu,u ,o53Py„% v borbo na las po-Hitlerjevemu erni. Tito torej n°vega, temveč v V J3 star» ®Mr‘alizma samo S 1b'ikc borbe proti k v slt3c'Je Hm“m si!am miru ..Vi) ^ On Slabi urJu Je pod°ben * J Nlln^ro st,krinki "socializ-Gačeiata tudi H*tler in W ‘X, 8,3 svo]9 velezločin- Sramota za ZDA obsodbe 12 voditeljev 14. oktobra je sodišče v New Torku izreklo sramotno sodbo. Proglasilo je 11 obtoženih voditeljev Komunistične partije za krive. Proti obtoženim komunističnim vodite-lejem ni bil iznesen noben dokaz, ki bi potrdil razsodbo ,«da so poskušali zrušiti s silo vlado Združenih držav». Za časa cele obtožbe skih demokracij ... Ce bi nastala vojna v Jugoslaviji, ne bi os .ala lokalizirana, temveč bi se pretvorila v svetovno vojno. Iz tega izhaja, da je izdajalska klika že dobila popolna zagotovila za pomoč s strani ameriških imperialistov, ne le v orožju, temveč tudi z vojaško intervencijo, ki bi mogla priti edinole iz Grčije ,kjer imajo Anglo-amerikanci svoje baze. Prav zato se je Titu tako mudilo, da je zahrbtno likvidiral grške partizane in da danes preprečuje vsak sporazum med grško vlado in demokratičnim gibanjem, ker ve da bo irpel pomoč le. dokler ostanejo na vladi monarhofa.šisti. Čitajte, širite « D E L O » Darilo iz Kanide Zveza Jugooslovanov v Kanadi je poslala kot svoj prispevek za «Delno 10 dolarjev (približno 6.500 lir) obenem s pismom, katerega objavljamo v izvlečku. Pošiljamo Vam 10 dolarjev kot pomoč za Vaš list. Nadaljinih 20 dolarjev. Vani bomo poslali v dveh obrokih, ker nismo mogli poslati vsega naenkrat zaradi naših valutnih predpisov. «Delo» stalno prejemamo, čeprav včasih z zamudo. Javite nam če prejemate naš list «Jedinstvo». Želeli bi navezati za bodoče tesnejše stike ter po možnosti dobivati od Vas tudi kakšen dopis iz življenju v stari domovini. Zaradi oddaljenosti in nesramnega titovega izdajstva smo namreč popolnoma odrezani od domačih krajev in dogodkov. V pričakovanju Vašega odgovora Vam pošiljamo tovariške pozdrave. Jutri 23 okt. bo ob 14 uri v BORŠTU Odkritje spomenika padlim v NOB Govoiila bosta tovariša Slavec Ado in Grison Nello S trga Barriera peljeta ob 13 in ob 14 uri dva avtobusa V RIMU BO SEJA ODBORA ZA MIR | Za fašiste ni mesta med partizani miru Vojnuhujskaška politika Titove fašistične tolpe je doživela na mednarodnem polju nov strahovit poraz in obsodbo. Zaradi odkritega izdajstva proti načelom svetovnega kongresa miru v Parizu so bili izločeni jugoslovanski delegati iz svetovnega odbora partizanov miru. Ta sklep, ki je bil soglasno sprejet na seji Izvršilnega odbora svetovnega kongresa partizanov miru pod predsedstvom svetovnozna-nega učenjaka oliota Curieja, se glasi: «Izvršilni odbor svetovnega kongresa partizanov miru mora ugotoviti, da jugoslovanski odbor za obrambo miru vodi propagando, ki je popolnoma podrejena politiki jugoslovanske vlade. Ta ugotovitev ne bi imela nobene posledice, če bi bila politika jugoslovanske vlade usmerjena v smislu obveznosti, ki so jih skupno prevzeli delegati 72 narodov na svetovnem kongresu miru. Nasprotno temu pa je treba ugotoviti: 1) Jugoslovanska vlada je šla odkrito na pot vedno bolj pouH durjenegu sovraštva proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. S to sovražnostjo si je na eni strani pridobila simpatije ter politično in denarno pomoč ameriške in angleške vlade, na drugi strani pa je odbila stotine milijonov mož in žena vsega sveta, ki vidijo v dejanjih Sovjetske zveze in ljudskih demokraciji bistveno jamstvo za ohranitev miru. 2) Jugoslovanska vlada uporablja proti partizanom miru, ki se v Jugoslaviji upirajo njeni politiki, nasilne in teroristične metode fašističnega značaja, kot so n. pr. zapiranje političnih borcev, katerih po poldrugem letu ječe niso niti postavili pre dsodišče, niti jim o-mogočili stik z odvetnikom. 3) ugoslovanska vlada je odkrito pomagala monarhofašistični vladi v borbi proti rodoljubom demokratične Grčije. 4) Jugoslovanska vlada vodi proti Albaniji zastrahovalno politiko, ki ogrffža neodvisnost te male države, vzbuje strah pred oboroženim napadom proti njej ter nudi tujim državam pretvezo za intervencijo. 5) Kakor dokazuje Titov govor ob priliki vojaških manevrov, se jugoslovanska vlada trudi, da bi pripravila mnenje na možnost vojnega podviga Izvršilni odbor partizanov miru je zaradi tega prisiljen, da odloči sledeče: 1) V svetovni odboor v Rimu bodo sprejeti le oni jugoslovanski predstavniki, ki bodo nudili vsa jamstva za popolno neodvisnost od svoje vlade. 2) To neodvisnost bodo mogli dokazati le z obsodbo vojnohujska-ških dejanj in propagande Titove vlade, omenjenih v tej resoluciji». V dneh od 28. do 30. oktobra t. 1. bo zasedal v Rimu Svetovni odbor partizanov miru, kamor so povabljeni odbori miru vseh držav. To zborovanje je z. ozirom na gornji sklep izvršilnega odbora glede jugoslovanske delegacije še poseb ne važnosti. Prav gotovo bo tudi Svetovni od bot soglasno obsodil vojnohujska.ško politiko in fašistični teror titovskih imperialističnih podrepnikov in provokatorjev, ki danes najresneje ograža svetovni mir. Fašističnim agentom ni mesta med partizani miru. Tega zasedanja se bo udeležila tudi delegacija tržaškega odbora partizanov miru. Vsa Kitajska bo kmalu osvobojena Po zasedbi Kantona so čete demokratične armade v preteklem tednu nadaljevale svoje napredovanje ter prišle na meje angleškega oporišča Honkong. S tem napredovanjem demokratične armade je prišlo do obkolitve velike skupine Cangkajškovih sil severovzhodno od Kantona. Vse te sile so bile v preteklem tednu uničene v kolikor ni uspelo manjšim oddelkom ubežati po morju na Formozo. Zasedeni sta bili pristanišči Amoy in Swatow. Posebno Amoy je velikega pomena, ker se nahaja nasproti For-mozi, ki je prišla tako pod neposredno nevarnost invazije s strani kitajske demokratične vojske Preganjona od silnih zmag 'kitajske demokratične vojske se je bivša Cangkajškova vlada umaknila deloma na otok Formozo, deloma pa v Cungking, a tudi odtod su že izgleda pripravlja na beg. Vsak resen odpor s strani nacionalističnih čet je s tem prenehal in je .še samo tehnično vprašanje koliko bo porabile demokratična armada časa da bo očistila vso Kitajsko. Otroška božičnica Naše žene, organizirane v A.S. I.Z.Z., nameravajo tudi letos organizirati «Otroško božičnice», da razvese'e našo najpotrebnejšo deco. Zato se obračajo s svojim po-ičvom na vse demokratične organizacije, v zaupanju, da bodo dobile pri njih najmočnejšo oporo pri izvedbi te človekoljubne pobude. NOČEMO TITOFASISTK v svojih borbenih vrstah ASIŽZ poslala pismo Svetovni ženski zvezi - Vemo za vaio trdo borbo v Trstu, pravijo sovjetske žene - Pozdravi delegaci] tržaškim ženam Po sklepu odbora Mednarodne demokratične ženske zveze bo imel njen glavni svet svoje zasedanje v Moskvi. Zasedanje se bo pričelo 15. XI. Tega zasedanja se bo udeležila tudi delegacija ASIZZ. V zvezi s tem je naša ženska oorganiza-cija pooslala tajištvu MDZZ pismo, katerega vsebino podajamo v glav-n h točkah. Z veseljem smo sprejele vest o sklicanju sveta MDZZ, ki bo jpo-menil novo razdobje v odločni borbi za mir. Poseben pomen daje temu zborovanju dejstvo, da se bo vršilo v Moskvi, prestolnici nove civilizacije in svetilniku miru v svetu. Ob tej priliki prijavljamo zločinsko delavnost odkrite pomoči voj- Izredni občni zbor Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, ki je bil sklican na zahtevo prosvetnih društev, je napravil enkrat za vselej konec sramotnemu protikulturnemu usužnjevanju ljudske prosvete za politične cilje titofa.šizma na STO. S tem je konec monopola, ki so ga imeli razni protiljudski elementi kot šlo za nikake konkretne obreme- I Hahor, Budal, Joco in podobni nad nitve; tožili, sodili in obsodili so jih samo na osnovi njihovih idej. Razprava proti 12 komunističnim v oditele! jem je bila sodna razprava proti idejam Ves proces, posebno pa sodba so javen dokaz, da je za-padna, kapitalistična «demokracija», najtežja diktatura kapitalistov in buržoazije, ki uniči tudi poslednje ostanke svobode, tudi svobodo mišljenja, čim ji je to mogoče. K sodbi proti 11 komunističnim voditeljem je rekel Togliatti: «Sodbe te vrste kažejo samo, da poskušajo reakcionarji in vojni hujskači, ki vodijo danes ameriško politiko, terorizirati svoje narode, ker najbrž čutijo, da postaja ameriško ljudstvo sito politike vojnih provokacij in izgublja zaupanje v režim, ki ne bo mogel nikoli ubežati katastrofalnim krizam, množični brez-poslenosti In bedi delovplh slojev», kulturnim življenjem tržaških Slovencev. Po nastanku spora v SHPZ so mislili ti ljudski škodljivci, da delovno ljudstvo sploh ne bo moglo prevzeti prosvetne organizacije v svoje roke, ker se je ogromna večina izobražencev zaradi osebnih interesov pridružila titovcem. Toda delali so račun brez krčmarja. Delavci, kmetje in delovna inteligenca, ki je ostala zvesta svojemu ljudstvu, so se s še večjim navdušenjem lotili obnove prosvetnega delovanja, ki je po krivdi kulturnih herostratov pojenjalo ali ponekod celo zastalo. Neizčrpna je moè delovnih množic. In nikjer bolj kot tu se je pokazala resničnost te trditve. V pičlem pol letu se je večina društev zbudila k ponovnemu življenju ter začela z živahnim dedovanjem. Od 52 prosvetnih društev, ki so v poni «A» člani SHPZ, se DVE BILANCI jih je že 45 odločilo za pot resnične ljudske prosvete ter tudi začelo z delovanjem. Od ostalih društev jih je 5 že dalj časa nedelavnih, dočim sta edino dve društvi, ki s eše nista odločili, katero pot bosta krenili. Da bi ohranili vsaj videz svoje «Provetne zveze», so na hitro skrpucali nekaj navideznih društev, katerim so nadeli ime našega društva v istem območju, ali pa so ustanovili — seveda le na papiriu — prosvetne krožke z enakim varljivim nazivom. Pri tem so se poslu-I žili tudi v mnogih primerih vlomov in tatvin, da so prišli do društvenega pečata, arhiva in druge innovine. Pri svojem protiljudskem delovanju se fašisti ne ustavijo niti pred kriminalom. Vendar jim ta tantomska društva niso mogla koristiti pri njihovem kulturnem delovanju. Vsaj štiri petine njihovih «društev» in «krožkov» so popolnoma pasivne in v celem letu niso imeli ne vaj, ne sestankov in še najmanj prireditev. Z veliko težavo sospravili pokoncu 8 šibkih pevskih zborov, ki štejejo povprečno 15 do 20 pevcev, marsikateri pa komaj 10 pevcev, pa še ti pevci so pobrani skupaj iz različnih vasi ali mestnih predelov. Ta njihova bilanca je zanje tembolj porazna, ker imajo na razpolago na desetine pevovodij, od katerih so marsikateri plačani samo za to, da ne bi vadili «informbiro-jevskih» zborov. Nasprotno temu pa že danes deluje in se vadi 14 naših zborov, ki štejejo povprečno po 30 do 35 deskah pokazali še prav ničesar; le tu pa tam smo videti kakšno pionirsko deklamacijo ali krajšo sliko, za kar pa_ ne gre zasluga njihovim društvom, temveč bolj zasebni ali politični iniciativi. Tudi prireditve našega Ljudskega odra so bile številnejše od onih SNG. V šestih mesecih je imel Ljudski oder 21 predstav Gorkega «Matere» ter 32 drugih prireditev. SNG pa je imelo v devetih mesecih 39 predstav, kljub temu da dela samo s poklicnimi igralci. Najporaznejša pa je vsekakor za j budalovce udeležba na njihovih j prireditvah. Povprečno je nim hujskačem s trani Titove klike. Vodstvo Jugoslovanske ženske zveze deluje po njenih navodilih, kraatera zopet prenaša na svoje privrženke na našem Ozemlju. Slednje ki so bile izključene iz naše organizacije, še vedno zlorabljajo naš naziv (ASIZZ), da bi ustvarile zmedo ter za nesramno gonjo proti SZ. Obenem pa klevetajo našo italijansko in francosko organizacijo demokratičnih žena. Za titovski kongres so poslale pismo. ki je poln nizkotnih napadov proti SZ in demokratičnemu gibanju. Zahtevamo, da MDZZ premotri nepošteno obnašanje voditeljic AFZ Jugoslavije, ki vabijo na svoje kongrese tukajšnje titovke, ki so bile izključene iz naše organizacije, a vseeno z zlorabo našega imena še varajo jugoslovanske žene. Titovke na našem ozemlju skušajo vezati žene cone B na jugoslovansko žensko organizacijo in preprečujejo vodstvu ASIZZ in celo našim predstavnicam v MDZZ, da bi razvijale v coni B svojo delavnost; pri tem izkoriščajo teror, ki vlada tam. Zato izražamo željo vseh naših članic, da se titovskim voditeljicam v Jugoslaviji prepove udeležba na zborovanju sveta MDZZ v Moskvi. Se vse žareče od navdušenja so bilo na I prihitele tovarišice, ki so v imenu Glavni predmet kongresa je bilo vprašanje obrambe miru in borbe za socialne in ekonomske pravice žena in vsega delovnega ljudstva. V diskusiji so italijanske tovarišice dejanskih potreb najširših slojev. Med in po kongresu so tržaške predstavnice obširno razgovarjale z ostalimi inozemskimi delegacijam, ki so se zelo banimale za razmere pri nas in še posebej za našo težko borbo proti anglo-ameriškemu imperializmu in t.tofašistom. «S Titovim izdajstvom niste bili prizadeti le vi — je rekla Bolgarka — temveč tudi mi Bolgari. Smrt Dimitrova je v veliki meri pospešilo to izdajstvo. Bolgari ne bomo tega nikdar odpustili titovcem». Sovjetska delegacija v kateri so podpredsednica ženske zveza ZSSR. ent študentka, prva plesalka Moskovske opere, ena delavka-udarni-ca ter rudarska inženirka, odlikovana v vojni, je zagotavljala nase tovarišice, da poznajo v SZ našo težko borbo, zlasti še Slovencev. Zelo jih veseli, da so se tržaški Slovenci znali pravilno odločiti po razkrinkanju Titovega izdajstva. Ne odnehajte, kot ne bomo me, od borbe proti imperializmu in trockizmu. Govorile so še s Poljakinjami ter nekaterimi drugimi skupinami. Vse pa najlepše pozdravljajo tržaške žene in jim žele uspehov v njihovih nadaljnjih borbah. predstavah SNG okrog 60 ljudi, a pevcev. Nadaljnih 18 zborov pa je mnogokrat tudi le od 10 do 20 pri-tudi že formiranih, le da zaradi šotnih. Nasprotno pa ni bilo na pomanjkanja prostorov ali pevo- | prireditvah Ljudskega odra nikdar manj kot 200 ljudi in njeno povprečje dosega število 600 gledalcev. vodje ne morejo začeti z vajami. Toda tudi to težavo bomo premostili v doglednem času, posebno še, ko bomo iz lastnih vrst vzgojili nove pevovodje. Se poraznejša slika se pokaže pri dramskih družinah. Večina naših društev se že vadi in pripravlja svoj prvi jesenski nastop, marsikatero društvo pa je že s precejšnjim uspehom nastopilo na deskah domačega ali drugega PD. Pahorjevi prosvetarji pa do danes niso na Treba je pomniti pri tem, da je bila to za Ljudsko prosveto najhujša doba, ko so bivše vodstvo SHPZ ter vsi njihovi kruhoborski aktivisti delali samo na tem, da bi razbijali naše delovanje. Z novim vodstovam SHPZ, ki bo pa za- ASIZZ in tržaških žena nesle pozdrave kongresu italijanskih demokratičnih žena v Rim, v naše uredništvo ter nam povedale svoje vtise s kongresa in iz razogovor z delegacijami. Na kongresu, ki je trajal od 14. do 16. oktobra, je bilo 1552 predstavnic žena iz vseh krajev Italije. Poleg njih so bile še delegacije; demokratiznih žena Sovjetske zveze, ZDA, Anglije, Avstrije, Poljske, Bulgari je, P.umunije, Franclje. Al- stavilo vse sile za dvig napredne f banije, Argentine, španske žene ter ljudske prosvete, pa bomo ob letu štiričlanska delegacija tržaških že-poknzali še mnogo bolj laskav o- ' na. Bila je navzoča tudi podtalnica' bračun, | Svetovne žepske zveze. Spij on Rajk obešen 15. t. m. ie bila izvršena obsodba nad špijoni iz nedavnega procesa v Budimpešti. Vrhovno sodišče je namreč odbilo priziv treh obtožencev tako, da so bili obtoženi l.aszlo Rajk, Tibor Szonyi in An-dras Szalay od 6h zjutraj obešeni. Goriški Slovenci na občnem zboru SHPZ V naši zadnji številki smo pomoloma izpustili delegacijo demokratičnih Slovencev iz Goriškega, ki je po'e» ostalih prinesla svoje pozdrave občnemu zboru SHPZ, RAZKRITJA PERA POPIVODE, GENERALMAJORJA JUGOSLOVANSKE ARMADE UDARCU SLEDI UDAR Skupina Tito - Ranko vič za časa osvobodilne vojne Pero Popivoda govori o dogodkih, ki jih je videi na lastne oči za časa NOB - Kako je bila uničena uspešna vstaja črnogorskega ljudstva? - Vloga Djilasa in Pijada v razbijanju vstaje - Kdo je kriv pokolja preko 10.000 partizanskih borcev in ranjencev v dolini Sutjeske ? - Strateški načrti ^Zujeviča in Titove skupine! - Titova pogajanja z Nemci Današnji fašistični vladarji Jugoslavije, a v prvi vrsti njihov glavar Tito so se hvalili dolgo vrsto lei s svojimi zaslugami», ki so jih baje imeli za časa Narodno osvobodilne borbe proti fašističnim okupatorjem. Danes je popolnoma jasno, da so ljudje iz vodstva takozva-ne KPJ že davno plačani agenti Imperialistične špijonaže. Podlo delovanje klike Tito-Rankovič je potrjeno tudi z dejstvom, da so bili Tito in njegova najbližja okolica že za časa vojne najbolj zagrizeni sovražniki narodno - osvobodilnega pok reta v Jugoslaviji. Številna dejstva, ki so bila tudi prej znana jugosiavanskim partizanom ,nas silijo, da pregledamo sedaj v novi luči dogodke vojnih let. Sedaj je jasno, zakaj se je nahajal partizanski pok ret v Jugoslaviji od i prvih dni vstaje proti okupatcjrju, večkrat v silnih težavah. Partizanske enote so večkrat pretrpele nesorazmerno velike človeške izgube. Partizanski pokret je često doživljal težke krize, a iz poslednje krize 1944. leta je izšel izključno zato, ker ga je rešil energični pohod Sovjetske armade na Balkan. V najtežjem trenutku je tako RA prinesla našemu partizanskemu pokre-tu neposredno in odločilno pomoč. Dogodki v Črni Gori Ker sem bil član KPJ in sem se aktivno udeležit partizanskega po-kreta kot voditelj vrste enot partizanske armade od prvega dne vstaje pa do konca vojne v najrazličnejših pokrajinah Jugoslavije, sem imel možnost, da vidim z lastnimi očmi in iskušnjami posledice zločinskega dela. ki so ga sprova-jali Tito in njegovi sokrivci že od 1941. leta'naprej. Sedaj ko je špijonska Titova skupina končno razkrinkana na osnovi njenih zločinov proti narodom Jugoslavije in drugih dežel, je nujno, da se obnovijo nekatera ugotovljena dejstva iz vojnih časov. Znano je, da so v razdobju ljudske vstaje v Črni Gori (julija 1941.) jugoslovanski partizani v kratkem času očistili od okupatorja skoraj vso Črno Goro, razven treh mest Cetinje, Podgorica in Nikšič), ki so bila obkoljena od partizanskih enot. Posledica tega je bila, da so oiH obkoljeni desettisoči okupatorskih oficirjev in vojakov. Uspešna borba proti okupatorju se je nadaljevala vse do konca 1941. leta, ko so prišli kot delegati CK KPJ v Črno Goro Milovan Dji-las in Moša Pijade. Vse to kar se je pričelo dogajati po prihodu teh delegatov, ni moglo črnogorsko ljudstvo razumeti. Sele sedaj, ko so prišla na dan podla dela teh okorelih špijonov in izdajalcev, je razumljivo za koga in po čigavih direktivah so delali v tem času ti delegati» v Črni Gori. Medtem ko je Moša Pijade organiziral množična streljanja aktivnih partizanov, da s tem ponovno razvname stare plemenske spore in vnese razdor med Črnogorce, pa je Djilas zahteval, da se prekine oborožena borba proti okupatorju. Razposlana je bila direktiva z Djilasovim podpisom, v kateri se je govorilo o revoluciji, ki je baje počila v Bolgariji in o tem, da so baje enote Sovjetske armade že stopile na jugoslovanska tla. Ljudstvo se je veselilo, a kmalu se je prepričalo, da so Djilasova «poročila» bila namerno lažnjiva. Zato so bile ljudske množice demoralizirane in niso več verjele komunistom. Okupatorji so nastali položaj izkoristili in začeli kmalu proti partizanom ofenzivo. Rušili in zažigali so vasi in mesta ter prirejali množična streljanja in prevoze v koncentracijska taborišča, V želji, da dokončno uničijo partizanski poterei, so «delegati» Djilas in Pijade izdali direktivo, da se partizanski odredi razdele na skupine po dva do tri mož in da se v malih skupinah skrivajo pred okupatorjem. Zato je okupatorjem uspelo, da polovijo, pobijejo in zmečejo v zapore nekoliko tisoč partizanov - borcev. Omenjena direktiva je pa privedla tudi do tega, da ljudstvo ni hotelo skrivati partizanov, ker so jih smatrali za izdajalce. Manjši del partizanov-komunistov se je vkljub «direktivi» prebil do Bosne in se združil s srbskimi in hrvaškimi partizani. To so nepobitna dejstva, ki jih pozna do najmanjše podrobnosti vsak Črnogorec in Črnogorka. Pokolj partizanov v Sutjeski V marcu 1943. leta, tekom 4. ofenzive fašistov proti Narodno-osvo-bodilni vojski Jugoslavije, so nenadoma in na veliko iznenadenje borcev - partizanov predložili Nemci naši komandi pogajanja za premirje. Hitlerjcvci so vedeli zelo dobro, da se nahajajo partizani v zelo težkem in zamotanem položaju. Približno 5000 ranjencev je zaviralo pogret partizanskih enot poleg tega pa je še tifus divjal med borci. Komandantom partizanskih e-not ni bilo da zadnjega dne poveda- Djilas in Rankovič odbili. Nato se je Zujevič obrnil neposredno na preko borce Prve divizije in še v isti noči mu je uspelo, da prebije divizijo brez izgub skozi sovražni o-broč. S tem silami je tov. Zujavič napadal sovražnika izza hrbta in tako mu je uspelo, da 'osvobodi del partizanov iz obroča. Nemci so sklenili obroč okoli glavnine partizanskih sil v dolini reke Sutjeske. Nastala je panika Djilas se je skril, a ranjeni partizani so vršili v množicah samomore da ne bi padli v roke Nemcem. Tito in Rankovič so izbrali najboljše enote, «prebili» z njimi obroč in rešili svojo kožo. Do današnjega dne ne ve nihče, kako in kam se je Tito prebil. To je za nas partizane ostala tajnost. Partizanski komandanti, ki jih je . ,. . ____. vodstvo prepustilo usodi, so na če- da pripravljajo Nemci ofenzivo, .. F v . , .. .. , lu svojih enot napadali iasiste in tako da niso bile enote pripravljene in so jih Nemci z ofenzivo izne-nadili. Tem večje je bilo iznenadenje, da so prevzeli Nemci sami iniciativo za premirje. V imenu Centralnega k ornitela in Vrhovnega štaba je šel na pogajanja titovski lopov Velebit, ki je bil po vojni razkrinkan kot angleški špijon. On se je srečal z nemškim komandantom nekje v dolini reke Rame. Nemci so bili velikodušni» in so predložili premirje, a Tito ga je sprejel. Neke naše enote so namenoma prekršile to premirje in so napadle Nemce, ker so se borci začeli upirati proti kakršnimkoli pogajanjem s sovražnikom. «Tito hoče pre-variti Nemce», se je glasila uradna razlaga, ki je bila dana partizanom. Toda kmalu so se partizani prepričali, da je Tito prevaril nje, a ne Nemce. Zaradi «pogajanj» z Nemci je bil glavni del partizanskih sil (približno 25.000 ljudi) ob-kojlen v dolini reke Tare in Pive. V tem času so poslali titovci hitro načelnika vrhovnega štaba tov. Arso Jovanoviča za voditelja vojaških operacij v Slovenijo a tov. Sre-ten Zujevič je bil edini član vodstva. ki se je odločno uprl Titovim vojaškim načrtom. Zujevič je predložil svoj načrt, ki so ga pa Tito, skoraj vsi padli. Partizanske enote so bile hitro razbite od Nemcev, ki so zverinsko ubijali ranjence. Na lem mestu (2 - 3 kvadratna kilometra) je padlo preko 10.000 borcev. od katerih 4500 ranjencev in 50 narodnih herojev. Tako so se končala «pogajanja» Tita in Velebita z Nemci. To so dejstva, ki jih on ne more skriti in za katera mora osebno odgovarjati pred narodi Jugoslavije. Jugoslovanski narodi morajo vedeti, da so Sutjeska in vse kar se je tam zgodilo posledica najnesram-■nejšega izdajstva v razdobju Narodno - osvobodilne vojne, ki so jo neposredno izvršili banda Tita in Rankoviča. Sutjeska je najtežja obtožba današnjega fašističnega vodstva Jugoslavije na čelu s Titom. O slavi na obalah Sutjeske je mogoče govoriti le, če imamo v vidu podvige partizanov, heroizem borcev, katerega so pok'azali v c-brambi svojih ranjenih tovarišev, kot tudi legendarnost podvigov Save Kovačeviča in drugih partizanskih borcev in komandantov. (Nadaljevanje sledi.) pregled T I S K i "Corriere di Trieste zasačen na laži «FLRJ je priznala še prej žele ljudske demokracije K™ komunistično republiko funga». Kdo je napisal te be-j Večina vas bo mislila, da je * «Primorski dnevnik», ali slit°” , bilo titovcev v Jugoslaviji ■*j to napisalo trobilo titovcev, nedvomna resnica, vendar J trobilo bil «Corriere di Trie5 ^ S to vestjo poskuša "C9*9,); to vestjo poskuša «C01*!*!» postaviti Jugoslavijo kot 1,1 vodilno silo svetovnega denA ličnega tabora. Stvari so se Pa vijale bistveno drugače *n aL lile1' tem slučaju za otipljive . skih urednikov tega lista. °r ^ priznala Kitajsko ljudsko rep11^ Sovjetska zveza. Gromiko je f , diplomatsko noto s sovjetski® . nanjem 2. oktobra. Sovje'-*T priznanju sta sledili v P°n ) priznanji Bolgarije in Runu®1^ o vseh teh priznanjih Kitajske ^ ske republike je poročal i Rizba iumunskega karikaturista Doru. V 2*3 dneh po razvrednotenju sterlinga je bil razvrednoten denar v nadaljmh 23 državah. MLADINSKA Uvodna beseda Z današnjo številko «Dela »pričnemo izhajati z mladinsko rubriko pod imenom «Mladinska beseda». Vloga in naloga te rubrike je, prinašati glas slovenske m vse demokratične mladine Tržaškega ozemlja. Pomagati ji v njeni bor- ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE KviliboL in scLmohviliha Demokratičnega centralizma ne moremo ločiti od kritike in samokritike; nasprotno, to sta sredstvi, ki ga razvijata in izpopolnjujeta. Kritika in samokritika izhajata že iz samega bjstva komunistične partije. iz njenega revolucionarnega duha iz njene nestrpljivostt do pojavov samozadovoljitve do prevzetnosti in do prikrivanja lastnih napak. Kritiko in samokritiko je treba pravilno razumeti — pravi statut naše Partije morata jačiti disciplino a ne slabiti, morata izboljševati Partijo, a ne ji škodovati. Zato je neobhodno potrebno, da oni ki kritizira sebe ali druge, s svojim sodelovanjem pri partijskem delu daje koristen doprinos k izboljšanju in k odpravi napak. Lenin in Stalin učita, da so vestna analiza napak, proučevanje njihovih vzrokov ter ukrepi za njihovo odpravo zelo važna sredstva za vzgojo kadrov in delavskega razreda. Komunistična partija je edina, ki more dosledno uporabljati kritiko in samokritiko ter sez njima krepi s lem, da se otrese napak. V drugih strankah, kjer vladata laž in prevara proti članom in zlasti še proti delavskemu razredu, je ne morejo in je tudi ne uporabljajo. V preteklosti tudi naša Partija ni poznala kritike in samokritike. In morda je bil to eden glavnih ciljev agentov ki so se trudili da bi dali KP STO tak organizacijski ustroj, ideologijo in politično linijo, ki bi bili popolnoma tuji marksistično-le-ninistični partiji. V Partiji je bilo ustvarjeno takšno vzdušje, da je bila nemogoča kritika in samokritika, ker si nihče ni upal razpravljati o odločitvah višjih forumov; in to ne le, da bi jih kritiziral, če jih ni smatral za pravilne, temveč niti da bi s primernimi prijpombami omogočil boljši uspeh akciji Partije. Starejši partijci se spominjajo, da je bilo treba biti zelo previden pri razpravljanju zlasti še s konstruktivnimi predlogi o delovanju Partije ter pri kolektivni izdelavi partijske linije. To se je pokazalo naj-jočitneje posebno na obeh kongresih ki sta se vršila pod titovskim vodstvom. Do resolucije 1U je ti-tovcem uspelo natakniti Partiji nagobčnik s tem, da so s kapiarsko disciplino zadušili vsak smisel za kritiko in samokritiko, kar je onemogočalo odkrito in svobodno diskusijo tako na celicah, kakor tudi med tovariši, ki so se bali, da ete bi kdo napačno tolmačil. S takšnim načinom je babičevska tolpa zavestno vodila Partijo k razsulu in k notranjemu ustroju, ki se v ničemer ne razlikuje od onega v meščanskih strankah. Ce bi kaka meščanska stranka uporabljala kritiko in samokritiko, ne bi mogla obstajati. Titovski vodje so vedelj, da bi slej ali prej izgubili voostvena mesta, v e bi viaaai v Partiji aemokraticeci centralizem in ziasti, ce bi uporabljali kritiko io samokritiko. Za-i'dui preziranja kritike m samokritike v Partiji je pri slo skoro v na-vauo, da »e ;e o člankih «Lavoratura» in u akcijah Partije razpravljalo privatno in na sestankih izven Partije, dočim niso prinašali vprašanj v celico, kakor bi bilo treba. Takšen sistem se je ustvaril v Partiji, ki je izgubila eno bistvenih ufo mosti resnične komunistične v-rti,e. Velikansko zlo, ki ga je babičevska kliga prizadela na tem po-,ju, je v vsej njegovi tezi prikazala resolucija 1U. po resoluciji smo zaceli uporabljati kritiko in samokritiko. iz odpora proti popolnemu pomanjkanju kritike in samokritike v preteklosti so nekateri tovariši zašli v drugo skrajnost v prepričanju, da je načeloma treba kritizirati vsako akcijo partijskega vodstva. To je seveda zgršeno pojmovanje kritike in samokritike. Kritika mora biti predvsem konstruktivna. 'L njo je treba pi esoditi deio Partije, ugotoviti dobre strani in ne pasti po tovarišu, ker je napravil napake, temveč je treba preiskati te napake, ugotoviti njihov izvor in vzroke, da se ne bi ponavljali. Kdor kritizira, mora izhajali iz tega stališča: «Kaj morem in moram napraviti, da bo Partija uspevala; kaj morem napraviti, da Partija ne bo delala napak; kaj naj ukrenem, da se napaka v Partiji v čim krajšem času in na najboljši način odpravi». Pri tem je treba imeti pred očmi, da je za vsako akcijo in napako soodgovoren sleherni član. Samo s konstruktivno kritiko je možno doseči konstruktivno samokritiko. Da bo samokritika koristna, mora prihajati iz zavesti, da je napravil napako. Ne sme se obtoževati mehanično, ali zato, da se vda, ali iz junaštva, da bi dokazal, da «sprejme samokritiko». Jz kritike in samokritike moramo izločiti osebnosti, zamere, stare mržnje itd., ker to vede k zanikanju ali ponižanju istih v osebno borbo, ki povzroča prepire, naprotstva in frakcije, kateri so koristni edino le razrednemu sovražniku, ki jih često posredno ali neposredno pospešuje. Ni lahko pravilno postaviti kritiko in samokritiko, jjosebno še naši Partiji, ki je imela popolnoma zgrešeno ali netočno mnenje, kaj pravzaprav pomeni. V Partiji obstoji kot dediščina preteklosti velik strah izreči kritiko, tudi če je ta kritka pravilna in utemeljena ter bi koristila Partiji. Temu se pridružuje še strah, odkrivati pomanjkljivosti naše Partije. Glede tega pravi lov. Stalin: «Kar se tiče iznašanja nesnage izven doma, je neumnost. Nas ni in ne bo nikdar strah, odkrito kritizirati same sebe in svoje napake pred vso Partijo. Moč boljševizma je med drugim prav v tem, da se ne bojimo kritike in da najdemo v kritiki lastnih napak moč za nadaljnji napredek». Kritika in samokritika imata najvažnejšo nalogo pri vzgoji kadrov v vsegi sektorjih dela. Razčle-njenje vsake storjene akcije, tako da se prikaže vse dobre in slabe strani, da bi se v bodoče mogli ravnati, odkrito razpravljanje o napakah in pomanjkljivostih, ki nam kopičijo skupne izkušnje, pomaga najti pot, da ne bi delali napak, in dobiti druge oblike borbe za podobne primere v bodočnosti. Spominjajmo se končno besed tov. Stalina: «Kritika in samokritika ki usposobita kadre, da se vzgajajo na lastnih napakah ,sta duša boljševiške metode vzgoje kadrov». Pomnimo pa, da je najboljše sredstvo skrčiti napake na najmanjše število prav to, da jih poišče mo ter odpravimo, ko jih ugotovimo. Ce ne bomo tega napravili, na ša Partija ne bo mogla biti komunistična. bo za mir, pravice do dela in demokratične vzgoje, Pred letom dni je tržaška tito-va izdajalska agencija izvršila napad na našo mladinsko organizacijo; oropala je mladino njene imovine in n,enih glasil: «Glas mladih» in «Gioventù». Danes govore o novi ofenzivi katere namen naj bi bil razbiti mladinsko demokratično gibanje v notranjosti. V zvezi s tem, postajajo naloge vse demokratične mladine vedno bolj resne? Motna Federacija komunistične mladine ki smo jo- v polletnem de ovanju vzpostavili je najbol.ši pogoj in jamstvo, da se preko raznih mladinskih demokratičnih organizaciji povede v borbo najširše sloje tržaške mladine. vzgoja mladine s studjem >n vsakdanjo borno proti vsem njenim sovrazn.kom „e naša sedanja najvažnejša naioga. Pri vsem tem moramo znati iz-koriostin to naso mladinsko ru-brinko. iii.au.na ce zahvaljuje našemu slavnemu «ueiu», za pumuc ki ju »jej nuui. Obenem pa se uuve-zujc, ca bo napravila iz njega, ust vse Slovenske unauuie in s tem prispevata k njegovi razprodaji. rvtrebno je obenem sodelovanje vseh o»iio>n,n organizacij, nase ueiavsue m siuueiuesne m.a-u.ne s to rubriko, oa bo Gin prej portala na,ooijsi toitnac te.erij žalitev ter vazno orožje v ooroi j za njeno bouo in sigurno bouoc-nost. FED. KOMUM.sT.CNE MLADINE DA pripravljena in odločena, da odgo- n prednim mladinskim organizaci-vori tildi na nove provokacije raz- ! jam. bijačev in izdajalcev naše borbe. ' Pod krinko slovanstva hočejo da-Tržaška mladina se zaveda, da je nes na dan tisti ljudje, ki so zvesto borba 'proti lem provokatorjem služili nemškemu nacizmu takrat, obenem tudi borba proti imperia- ko se je vsa naša in slovanska mla-liz.mu in njegovim načrtom, borba dina borila za svoj obstoj. Današnji za mir in mladinske pravice. čas smatrajo, da je ugodne, da bi Angel Blazina. Odpadki izkoristili narodnostni čut naše mladine in bi jo tako povedli ob strani titovih fašistov, v sklopu impe-Pod imenom Organizacije narod- rialističnih sil v borbo proti zbrane demokratske mladine skuša vlm silam jugoslovanskih narodov Aanelettova dolarska zveza širiti ter proti mladini Sovjetske zveze svoj vpliv med slovensko mladino, im dežel ljudske demokracije. Upajo, odtrgati jo od naprednega ljudskega da bodo sedaj lahko razbili brat-gibanja in njenih organizacij. stvo med slovensko in italijansko Tako vidimo v program ON D M mladino Trsta, ki je pridobitev kot glavno nalogo organizacije bor-1 dolgoletnih borb našega ljudstva, bo proti komunizmu,1 oziroma'proti j Toda vse je ztiman! B. Mladina in titovci Nesramnost je zelo grda stvar. Tega se pa ne zavedajo nameščenci UivOiJA in urugih policijsko — ekonomskih ustanov Trsta ki so svoj vecaaevm izlet v Izolo imenovali kongres KP STO. Nobene mere nesramnosti »ima tudi «prvoborec» Habič, ki si upa govoriti o tržaški mladim. In še Kako govori! On besediči, da se ne sme zoziti njihove mladinske organizacije kot to delajo kominformisti, temveč da jo je treba razširiti. Očividno je bila v Babičevi organizaciji brihtna glavica, ki je predlagala, da bi organizacijo mladine zožili. Na svojem «kongresu» so skel-nili, da preidejo v ofenzivo in aa bodo razbili našo organizacijo od znotraj. Komunistična in demokratična mladina trsta in oolice pa je N A G R t k D N A K r i ; V Z A N K A ) ? 7™ n H 4 5 H t 7 8 m 9 10 II m 12 T3 H H 14 IS 16 17 18 19 ■! 20 21 23 ■ 24 Hi 2Š ■ ■ 26 “ 27 28 29 U BI Rešitve križanke morajo biti poslane v roku enega tedna na uredništvo lista. Med pravilnimi rešitvami bo izžrebana nagrada: Knjiga «Sovražniku za hrbtom» (NADALJEVANJE) Vi,neznani ameriški državljan na katerega naslavljam svoje pismo, im boste morda renei, oa vas vse to maio briga, ker vi niste naročen na « limes tleraiua» \n mi Ooaie svetovali, oa si naj ne jemijeni preveč k srcu ta nesramni cianek ter naj skomuniznem z rameni : saj za ta ' članek se nihče ne meni. Toda v tem se ne strinjam z vami. Priznati moram da, vkljub-kriceci nesramnosti namenov in izrazom potnim sovraštva v tem članku, ta članek zame m pretveza, da bi vam pisal. «Times Meralu», kot vam je nedvomno znano, pripada trustu ameriškega tiska Mct-ormic-Patersori. Časopisi tega trusta se ne razlikujejo v ničemer od drugih; med njimi so tudi nekateri, ki so podobni «Times Meraldu», da bi se prav lahko zmotil, na primer «New York uaiiy News». Tekom oruge svetovne vojne so vodili časopisi tega trusta ogorčeno gonjo v prid nemškim lasistom V svoji borbi proti zunanji po iitiki Roosevelta se niso ustavili niti pred veleizdajstvom ter objavili dvakrat tajne vesti, ki so bile najveeje važnosti za fašiste; te vesti so se nanašale na mornarico m vojsko. Hillerjevci so se na veliko posluževali pomoči trusta McCormic-Patlerson v časopisih in radiju. Vlada je bila prisiljena sodnijsko zasledovati časopise trusta, med j njimi «Times Meralda». Toda trust je naredil vse, kar je bilo v nje-I govih močeh, da se ni šlo v stvari do konca. Časopisi trusta ne delajo nikaxe tajnosti o svojih simpatijah in vezeh s fašizmom. Vzemimo primer tega kaj je pisal «Times Heruld»; «vkljub vsem zanikanjem raznih odgovornih organov, smo mi izdelali načrte da bi dvignili moč nekaterih oklopnih divizij nemške >>č>, katerim smo dobavili hrano in prvovrstno ameriško opremo.» V skladu z obširnim, dobro premišljenim načrtom seje cela vrsta časopisov v Združenih državah fašizem, proti kateremu so se zavezniki borili v poslednji vojni in prelili morje krvi, da bi enkrat za vselej končali z njegovim nečloveškim režimom. A "sedaj se vam predlaga, vam Amerikancem, isti fašizem na političnem, moralnem in vsakem drugem polju. Rekli mi boste morda jionovno, da vam ni mar in da prezirate propagando trusta Me Cormic-Patersnn, da vi niste fašist, da ste pošten Amerikanec ki da kot tak nimate času čituli nacistične ameriške čašo- Pismo neznanemu Amerikancu piše, nego prebirate čisto kratke ameriške časopise (ki prinašajo le poročila), Strinjam se z vami, da ne pripadajo vsi ameriški časopisi trustu Me Comnc-Fa tersoli. Vendar nekaj čitatel Ali morda niste imeli v rokah revijo «United States News and World Report»? Se pred kratkim je ta revija ' objavila cianek z zemljevidom, kjer so bila naznačena vsa ruska mesta, «ki imajo luo.uoi) in več prebivalcev ter se nahajajo v dosegu ameriških bombnikov v oporiščih na Alaski», V tem članku so prepričevali čitatelje, da bo Sovjetski zvezi še potrebno nekaj let, «pretino bo ustvarila zalogo atomskih bomb». Revija je pisala, da imajo ZDA v tem trenutku zalogo «vsaj 200-250 atomskih bomb» in da jih bodo imele v dveh letih tisoč nadaljnih. Smatram, da imajo člamki te vrste namen, da ustvarijo pri vas Američanih mnenje, da morajo Združene države začeli vojno čim prej, da ne smejo izgubljati časa. Ponavlja se vam ponovno in ponovno, da bo vojna lahka, hitra, na nek način udobna za Amerikance in zalq v največji meri koristna. Da ne bi bili v skrbeh za usodo vaših sinov, za njih življenje, vam pripovedujejo najrazličnejše pravljice in se vam pripoveduje, oa bodo drugi vodili vojno za vas. Poglejte kako modruje o tein nek William Bradford Huie v «Na-tion's Business», glasilu trgovske zbornice Združenih držav. To je pisal začetkom tega leta: «Vsak narod, ki prevzame odgovornost za čuvanje določene civilizacije, je vedno uporabljal tuje armade, kakor da bi uporabljal svoje, liim Je zadrževal barbare ne samo s pomočjo rimskih legij, nego tudi s tujimi četami, ki so bile oborožene in izvežbane od F'imskega imperija. Anglija je naredila isto v svojem razdobju odgovornosti. Sedaj se pripravljajo Združene države, da bi zadržale Rusijo na ta način, da pripravijo nesovjetske armade svega svela.» «Corriere» v torek 4. t. j niso vedeli uredniki tega l's ■ bodo lagali soboto 15 °^*°all|1j oktobra so priznale Mao-Tse* U vo Kitajsko ostale dežele M i demokracije in sicer Poljs^^i žarska in Češkoslovaška. druščina v Jugoslaviji je &Jj Kitajsko šele 5. t. m. in ski dnevnik» prinaša ta do8 \ svoji izdaji z dne 6. t. m. ) vija je torej priznala Kitaj* jji vsemi deželami ljudske de rije. Ze v torek 4. oktobra, po sovjetskem priznanju so ^ donskih diplomatskih ^r0. jj8pi V , % "i«. Potre «k v Hk 10 irr Njo »ih e '«ti) s "N '»liiei i N“ ložaj s itila ÌìJ Vi «> Ni N»; »«ta, SH v*ji s s SU H, % Ko H, «Oliti mišljali tamkajšnji vodilni ^ listi, da je nastopil trenutek’ ^ treba Kitajsko ljudsko torej 118 priznati. Titovci so rePU kapitalisti že premišljali. kef Jy v to prisilil ukrep Sovjetske in dežel ljudske demokracij ■ stvari, o katerih so tudi aU “Ljudska pravica čltana "med vrstami« y V časih fašizma in naC*^reč^ časopisi pisali same dobro P ,j Ijene neumnosti in laži. Vej1 ^ bilo tudi v tistih časih nte“ mi marsikaj prebrati. ' V Jugoslaviji vlada d a11 j j i»1 fašističen režim in zato Us H "D ««sla !«sta. %, ' 0 Ha «Si '«• h U« H ■Nitij e° V] i* H' , . vrst»' lam mogoče samo «meh črtati. -#ji «Ljudska Pravica», ki |Z fj?’ Ljubljani je primer takeSU «ieo i, a;tufi J*1.. piša, kjer je tréba Citati ®' g» stami. Prave slike O deia .J stanju v deželi se iz površn tanja časopisa ne dobi. .Ji» rfreh1 »'h s JU v u, '•«lik o, Citati «med vrstami». 15. "O lit' prinesla «Ljudska Pravica* , pod naslovom na dva stolP' ja vlade LR Slovenije». lahko beremo: «Sprejeti jJ osnutki: 1. zakona o doPv i)1 zakona o volitvah odboru®9 yj skih odborov. 7. zakon'» membah in dopolnitvah odpoklicu ljudskih predst»v' / organih državne oblasti ® lju LRS.» . j|# Ustava Jugoslavije jf J težke in krvave antifašist* j(. be in njene zmage. Izdel»n ^ la pod pritiskom ljudski*' j,' po vzgledu ZSSR. Venda® krat Titova klika vnesla t® ,je manjkljivnsti. Danes jrf preminjajo in dopolnjuje), j/ slovanske zakone. Vsak sam zamišlja, da jih izpL|cS1 v «zapadni» smeri. P°s'^ prememb» so potem seved»^ klici» izvoljenih ljudskih^i/ nikov ,na katere se izpre"1'([.s|i Vodoravno: 1. Koditeljca - 4. divjačina - 7. Verdijeva opera - 8 struja - 9 po njej hodimo - 10. predlog - 11. pravi kuor ponuja - 12. soroonik - 13. il mesec židovskega leia - 14. okrožna oblast - 15. zastaret - 17. jed -19. mrčes - 20. pntrdnnik - 21. senena hišica - 22. krajevni prislov - zJ nikalnica - 24. sta ob morju - 20. poročevalska agencija v Trstu -27. lesena posoda za perice - 29. votivna skrinjica - 30 ostri konci. Navpično: 1. osebni zaimek - 2. žensko ime - 3. kazalni zaimek - 4. del sobe -5. učenje - 6. pračlovek - 7. parlament za časa NOB - 8. zvok - 9. poročevalska agencija ZVU - 10. uve - 12. kurir - 13. latinski pozdrav -14. pravi voznik, ko vstavlja vola - 15. kratica neke velesile - 16. žensko ime - 18. deli teiesa - 19. priimek neke pevke radia Trsta - 21 senena hišica - 23. reziio - 24 isto koi vodoravno - 25. v njem rastejo cvetice - 26. površinska mera - 27. del voza - 28. nikalnica. Tako se vas torej prepričuje, da vojna ne bo stala Amerikance velikih naporov ,mli trpljenja m celo niti kaplje krvi. Atomska bomba, tuje vojske m severni uoiaiji, aa so listi, ki boao dosegli zmago za Amerikance. Vi boste samo lahko rekli: «All righi!» (Vse v redu). Ko boste potegnili iz enega žepa oolarje, ki Jili Do zahteval od vas Truman, boste lahko posadili v drugi zepz mago. Zapeljive sanje! Oprostite, mi boste rekel. Zakaj misute, da moram jaz podpirati osebno mišljenje neznanega novinarja? V Ameriki se ne daje časopisom toliko važnosti, da bi se iz njih navdahnili določenega duha. Ameriški časopisi hočejo biti zanimivi m mikavni. Časopisi morajo pisati stvari te vrste, da se ne bi čitalci dolgočasili. F ra v tako kot stoji za «Times Meraldom» trust McCormic-Pater-son, stoji za «osebnim mišljenjem ameriškega novinarja popolnoma javna želja osebnosti, ki vodijo ameriško zunanjo jpolitiko. Najbrž niste pozabili, ah vsaj niste smeli pozabiti govor, ki ga je izrekel preteklo pomlad v predstavniški zbornici Mr. Canno», predsednik odbora za kredite poslanske zbornice, ki je izjavil: «Mi moramo v teku prvih treh tednov izprememti v prah in pepel vsa Vojaška središča Rusije.» Časopis «Christian Science Monitor» je pisal v tem razdobju, da se lahko sklepa iz izjave Cannona, da «se bo Amerika borila do zadnjega Francoza, do zadnjega Norvežana, Nizozemca ali Italijana.» Ali se ne strinja uradna želja Cannona popolnoma z «osebnim mišljenjem novinarja časopisu «Nation’s Business»? Koncem juliju je izjavil generai Bradley, vrhovni poveljnik glavnega stana ameriške vojske, washingtonskemu dopisniku «Sunday Timesa» iz Londona, da se morajo Združene države potruditi, da dobijo v Evropi nadzorstvo nad čim večjim ozemljem, da morajo biti vse njihove letalske sile usmerjene proti sovražniku in da morajo poslati v Evrojxi najvažnejša orožja. Ali ni ta uradna želja generala Bradleya temelj na katerem stoji «osebno» mišljenje pisca krvi željnega članka v «Times Heraldu» in to tembolj, ker je general Bradley dal svojo izjavo prav dan pred Izidom časopisa in članka v katerem le je predlagalo, da naj se ubijajo sovjetski otroci v zibelkah? (Nadaljevanje sledi.), K. FEPIN našajo. Znana je že cela. kih «odpoklicov», ki so flC zaporih OZNE (ministri .j|« Črni Gori, Makedoniji. pr, Z ■ «M69,/ vatski, Sloveniji itd.)- ' "‘"àgA mi» pomenijo ti stavki < f naraščanje odpora P1"0 kliki.» T E D E N S* -BISTRA^ G L A V A - .cA V zadnjem času se i* di Trieste» nedvomno P® „(*» doseže in preseže največ) fi* sti kar so Jih kdaj nakl* ;l^ vse njegove manjše uši tipo Babič in kompanU ' 1 ( so «neodvisneži» «Corri* «ZJ ste» presegli tudi humor' Primorski in ostale šalJ1'^ ^ manjšega formata kot 5 ,, »copio itd. eoJlC Humor, ki ga je začel »V riere» in smeh, ki ga 'j ti, je čisto posebne vr |V „0: I morda smeh, ki ga na pri------------- - Je običajen humor iz r_ ntpLi duhovitost. Tak ftjj «Corriere» prlljubU*"^^ z vane neumnosti. Taka n ............... fM pričakovanja, humor «* ^0 J naaimnncži ® al li net* «' zadene kot blisk iz J*s ,e I uniči te naravnost, ^ i umu ic miiMviiuiiif ^ ti' Nekaj časa piše člana* ^ p1 bro, izgleda skoraj, p dravi pameti, in misli* domač z njim, a kar A K* 8 - . *l ti na široko zasmeji *n p be največjo neumnost. Smeh koristi zdravju pravijo. Tako obstojajo itr< ki mislijo, da hoče *^0t|i»|CV beti za zdravje svojih Resni ljudje P> *0,rier«'. I imajo uredniki «Corri® norca vsakega človeka, vo pamet in ki kupuj« .g L mišljenju, da gre za f[,Z, 14. oktobra je Pisa‘ da|l'U t Trieste» dobesedno: * |i, cjfy to abbiamo gli occident* , c abbiano più paura di S|(L Cremlino ...» (z UrU" ìITj, 1 Jmamo zapadne sile, ~ , X .■ gleda več strahu Pre A pred Kremljem .. •>• Takih neumnosti še nem «cuiuuvjH - a pv skl ni pisal. Pridni so » j,r) presegli so svojega i0* papeški so od pap«** > «** , s k' S H % «idi. «Uti % S s N «idi H ?" H 'Ofl S; % k* u H dtj Sj S l v, *‘91, \ t l6i( It V S \ . h it Ui 6» u «til it, 'h u k S U dt8 k : U S ‘«tl s % k \ \ ? K? ««i S k. ( k tl» '». ■k M liti 1 d AIO®, bes": 'pbi! .eno w* .pa v, i" ir J* ieste* :orri^ ne^1 [eW°kj e pa' 18rL a < Pr«, 'M e Pr" ietskt(: ii V i., lis» P toW* M tiioi pri^ :S JU! ajsP ntr glh i# eVJ na". a»*5 er J* ke^ ciie' 1« j vrš*- zh3i> "X i=nlii Š"e i r5 *> la V' p V el"6 » 3' oktobra 1949 «DELO» Stian 3 OB OBLETNICI OSVOBODITVE BEOGRADA Tipična gradiščanska hiša Poletju 1944 gj„j Prodiranje proti Padski raV-P°treK zvez‘ s tem ni bilo večje si|. e’ da bi vzdrževali močnejše ZaPadnem delu dežele. Parti- S:,:dinice v Primorju in Istri (,j0 -t Predvsem nalogo, da :ovi-Jih M^riTla'lu Prnmet nacifašistič-'tni 5 nic- Preko tega ozemlja. S 0 z®dajale prav te edinice po-lalu j“e udarce sovražniku na fron- >bne bojišču' |r,ja. Vzhodni fronti pa je bil po-irtn Popodnoma drugačen. Rdeča a je v poletnih borbah prete, n”a široki fronti netnške linije i in i-1*? « napredovala proti zapa-V v tORozapadu. ti M so izdajalski kvislingov-t-edgT'ó’ Ljotič in Mihajlovič, za-te,J^. $e skorajšnjega propada 'San° terorizirali patriotski živelj. Četudi je zavzelo '°dilno lem . In domače izdajalske tolpe, ki e|' kukt.r tudi domači izdajal-^•nenti sn se dobro zavedali jetrno gibanje v Srbiji vse razmah, je bilo vendar težko !orsl!a vedno naraščajoče okupa-*■ 'n dom siti «i‘‘ bnkcr tudi domači izdajal •«ho-61111 50 VžtrajaV' Po*ožaja; zato 50 trmasto (t),l||ncern avgusta 1944. se je na r°nti dogodil • važen vojno- k ~M i Pnlitični . ni dogodek. Zmagovita Rde „a ada je zlomila nemško frcniti u “alkanu ter vrgla Bolgarsko „TU|nunijo a°vala iz boja in hitro na-'4 u '"‘a Proti Madžarski. Južno e ]f, Posredna borba za .Beograd !e je začela 14.. oktobra. Boriti t4|rijaP*lo treba za vsak sovražni tej borbi so imele glav- v ^«rnunije so bila t>dprta vra b 0 *tuinu Niia*>ar'°nsko nižino, kamor je %(e 8 avna smer odrešilnih sil vi- ,*1 Snartna,lc. Kljub temu se je r'hali1. Vr>iih' stiskih edinic odcepil od •not ter pripomogel k čim- jS i'z i i % fi V •fi e. 4 A »v <"V A* fti “Jr»1 *y 4 f4 fij ■z, 4 zastalo zavez- prejšnji osvoboditvi jugoslovanskega ozemlja. Rdeča armada je vedela za junaško borbo jugoslovanskih narodov, vedela je za živo bojišče, ki je skozi štiri leta vezalo nase znatne sovražnikove sile. Na jugoslovanskih tleh v ’ Srbiji’, na beograjskih ulicah, v Sremu je bila prelita bratska kri sovjetskih vojakov. Iz skupnega trpljenja in prelite krvi je vzklilo večno bratstvo in enotnost slovanskih narodov. S tem je bila ustvarjena edina pravilna zunanjepolitična usmeritev, ki ustreza stoletnim težnjam, političnemu, kulturnemu in zgodovinskemu razvoju sovietskih in jugoslovanskih narodov. To je edino jamstvo, da se i jugoslovanski i sovjetski narodi rešijo katastrof, ki jih ni bilo malo v teku zgodovine. Takrat je Tito imel polna usta hinavske hvale za Rdečo armado. Med drugim je Tito takrat poročal naslednje; «Sovjetska zveza nam je nudila velike količine vseh vrst orožja in vojnih sredstev, od pušk do tankov in letalstva za jugoslovanske partizane, s čemer so zmogli oborožiti mnogo divizij in jih usposobiti, da izvrše svojo težko nalogo, ki je bila pred njimi. S pomočjo slavne Rdeče armade sta bila naglo osvobojena Beograd in vsa Srbija izpod nacizma in njegovih satelitov, s pomočjo bolgarske vojske je bila osvobojena Makedonija. Z osvoboditvijo Beograda, je bilo mogoče izvršiti vse večje priprave za vojaške operacije večjega obsega, ker je bila tedaj JA zaradi pomoči Sovjetske zveze tehnično zelo okrepljena in je bilo obenem možno mobilizirati novo moštvo. Razem zgoraj navedene pomoči, je Sovjetska zveza s svojim rečnim ladjevjem omogočila preskrbo Beograda z živ-ljenskjmi potrebščinami in gorivom, tako da je bila zagotovljena Beogradu razsvetljava, voda in prehrana. Razen tega je dala takrat Sovjetska zveza iiO.OOO ton žita za prehrano ne s:.m 1 Beograda, tem več tudi drugih krajev». «Sele 26. let po nastanku Jugoslavije, šele po katastrofi, ki je doletela jugoslovanske dežele leta 1914, šele potem, ko so jugoslovanski narodi dosegli s vojim osvobodil nom bojem to, da vzamejo usodo v svoje roke in odstranijo vse -one, ki so ovirali zbližan e z bratskim sovjetskim ljudstvom, šele potem so bile končn i uresničene stoletne težnje jugoslovanskega ljudstva, šele tedaj je bilo vzpostavljena ne-razdružljiva zveza s Sovjetsko zvezo, ki bo jamstvo varnosti in zelo koristna za razvoj Jugoslavije». Tako je torej govoril Tito takrat. In poglejmo kako govori danes, torej niti pet let po osvoboditvi Beograda. «Voditelji Sovjetske zveze teptajo s svojim ravnanjem našo (jugoslovansko) državo. «,. . Mi smo polnoletno ljudstvo. Vemo samo eno: Kako se bomo držali in vseeno je kakšna preiz-" »sv iTV vse*1 narodov. In prav j kušnja bi prišla . . . Držali se bo-^ °ditev jugoslovanskih na- nič ne bomo spremenili svojega stališča». Tito in njegovi pomočniki so pozabili na vse žrtve, ki jih je za skupno stvar doprineslo i jugoslovansko i sovjetsko ljudstvo. Pozabili so, da se je predvsem in samo Sovjetski zvezi in njeni slavni in nepremagljivi armadi zahvaliti za osvoboditev izpod nacilašističnega jarma. Na herojsko kri, ki je bila prelita za skrupni ideal od jugoslovanskih in sovjetskih borcev, so Tito in njegovi oprode pljunili ter tako oskrunili sveta mučeniška tla. Jugoslavija se ponovno vrača v obdobje osvobodilne borbe. Ponovno vstajajo zdrave sile, ki se trudijo in žrtvujejo za ponovno in dokončno osvoboditev dežele izpod krvi-željnih trinogov. Jugoslovansko ljudstvo pa ne bo nikoli pozabilo na slavene sovjetske heroje, ki so za osvobojenje jugoslovanske domovine prelili svojo kri. Propad Kocljeve države Madžari razdelijo Slovane 1 Leta 870 so bavarski škofje sklicali cerkveni zbor tnajbrže v Regensburgu), da bodo razpravljali o panonskih cerkvenih zadevah, čeprav se jih niso prav nič tikale, saj je papež postavil Metoda za morav-sko-p; nunskega nadškofa in s tem seveda tudi vsako pravico salzburškega nadškofa do teh dežel razveljavil. Tega sbora se je udeležil tudi Metod Nekateri zgodovinarji so mnenji, da je prišel tja po pova-oilu, medtem ko trde drugi da so ga nemški škofi nasilno ugrabili, ko je bil na službenem potovanju na Moravskem, kamor je ravno tedaj vdrla nemška vojska, da ukloni Rastlslava. Celo sam papež Janez Vlil. piše v nekem svojem pismu eta 873: «Kakor so (nemški škofje!) pozneje nasilno ravnali z njim, tako so ga s silo vlekli na svoj zbor». Cerkveni zbor je bil seveda Nekdanji in današnji Devin Stari "Puccinum, poznejši Devin - važna trgovska postojanka - danes mala vasica - Le stari grad priča o nekdanji slavi in bogastvu 'fiv lij lice' ip,° inkovske in topniške edi-1 ie h;, deče armade. 20. oktobra pa bik, Uh si| _Vse mesto po zaslugi skup- r,ih |j'(‘ “Evohojeno. V teh neposred-%, „ir°ah za Beograd je bilo ubi- -, b°rb H^nlh m zajetih nad 30.000 'eblt(i *’ ,v°jak:iv in zaplenjeno 0«v„KVtV.ne*a materiala. ''kf v 1 aditev Beograda je bila ve-V z azru,sti tudi za n idaljenje bor-'1 m ®°P°Ino uničenje nacistične %7'h satelitskih vojska. Tudi ■h ' 'o.borbah je nudila JA glav-S; bodisi moralno, kakor k 1 a|6rialno edino Rdeča arma-,Uskariovity i jo strateške lron-^ Pojfh za Beograd je bil usta-fl« 11 znaten zavarovan teritorij, se je polagoma upel- za izgradnjo ljudske narodi so bili vedno iivilnlerem < del« kiStski Jtrod °kx,ra vseh jugooslovanskih Sn‘V' Vera v njihovo moč in klitij 1 zmago je bila odločilni či-SanVu‘ežk. večletni borbi jugo-narodov. Poleg veljke ^bsitj6 Odpore, ki jo je nudila , Vanskim borcem za časa kr-Silj «rbe Rdeča armada, jim je Nii» tudi velikanske pomoč s Nbn'fj- nadčloveškimi napori za. Devin je znan že izza časa starega veka. Iz zgodovinskih virov je razvidno, da so tamkajšnjo trdnjavo zgradili Rimljani za časa cesarja Diokleciana, ki je vladal v letih 284-305. Trdnjavo so zgradili na strmi pečini, ki štrli navpično iz morja in na katero je dostop iz morske strani nemogoč. Od tu so lahko odbijali morebitne napade takratnih «barbarov» ter ščitili Oglej, tam cvetela. Takrat so Devin prištevali mestom in je nekaj časa bil večje zažnosti nego sam Trst. Na devinskem tržišču je bila živahna izmenjava med trgovci iz Italije, predvsem Benečani in trgovci. ki so prihajali iz številnih avstrijskih pokrajin. I? Italije so vozili sol, vino, olje. okraske itd., do-čim so iz avstrijskih dežel dovažali žito, volno, železno rudo in druge pridelke. s>a glavarja. Leta 1463 so namreč I jugoslovanskim trinogom Titom to pristaši Benečanov uprizorili v J takratnim zavezniškim sredozem- Razvaline stare trdnjave '"d j dal bratski sovjetski na-Ns d nie8ova slavna Rdeča ar-% Hut^°Cene ^rkve- Z osvobodit- pLI V*s 1 i^Skico tUrn‘ svel Praznuje te dni s" C 'Vg^thik Ibr. blizi smrti velikega poljskeg srnrti velikega poljskega Ja in pianista friderik-a Se je rodil v Zelazowi-j *0. N(j'Zu Varšave 22. lebruarja v b‘l n S°v oče’ P° r°du Francoz, lì.Nfšn *°les°r irancoskega jezika Nlnjy ”5*^ pa mu je bila Po-Fr'n ^^ka se je čutil tudi erik. j? Sr,dr'asa bivanja v Varšavi se 6'6rhu rul^il naprednemu uporni->1 c ®‘baniu poljskega ljudstva i« tretii Neniu absolutizmu v dobi tl,bi| sta blitvi Poljske dežele. Ko c SvUjor lti' let je za vedno zapu-, y . r°dno zemljo. Nastanil se È- Vsak'£U’ *t^er 50 se takrat zbi-•’I« ,“ hiu ; °Vrst’ni umetniki. Vendar ^ «fi li'*'sPoL^0lislla ostala v najdraž-j; 80 vga lllU' ^)e80va poznejša de-je PreP°jena z ljubeznijo do k ‘klej p ®°ljske dežele. V Parizu ,rZvije °®ln veliko možnost, da ‘ n»iSVoi° umetnost, toda ne61‘ dveVe6^ega dela sta ea do-QiL^tia . Vel*ki in usodni oviri: iNtge s bubezen s Francozinjo M 11 kjer je bilo izhodišče za vse vojne pohode proti vzhodu. Pozneje so dogradili tudi mam pristanišče, ki je služilo predvsem v trgovske svr-he. Atilov divji pohod, pa ni prizanesel niti Devinu in njegovi utrdbi; pokončal je oboje leta 452. Star Devin so nazivali «Puc- mo kot smo se doslej držali in prav j einum». Tako so v tistem času nazivali tudi izborno vino (teran), katero so pridelovali v okolici Devina. Ze tedaj so Rimljani pripisovali kraškemu vinu izredne lastnosti, med drugimi tudi to, da podaljša življenje. Ni čuda potem, da so ga ba.š rimski dvorjani tako visoko cenili. . . Nedaleč od nekdanje trdnjave «Puccinum» pa je bila že takrat velika java v kateri je stotine, ali morda celo tisoče sužnjev v največji vročini in žeji ter pomanjkanju na splošno, delalo kol živina od ranega do jutra do poznega večera. Na ruševinah prvotne trdnjave je ukazal oglejski patrijarh pozidati nov grad. Pozneje, v srednjem veku zabeležimo mogočno Devinsko gospodo, ki je posedovala poleg utrjenega devinskega gradu tudi Premski in Predjamski grad. Iz te dobe je posebno znan Erazem Predjamski,'ki se je upal postaviti po robu celo takrat mogočnim Habsburžanom. Zadnja Devinska plemiška rodbina je izumrla leta ; '35 nakar sta prišla grad in posestvo v last Habsburžanov. V srednjem veku je bil Devin s svojim «portičem» znan daleč naokoli radi živahne trgovine, ki je Friderik ciiopiii Wiki poljski skladatelj svojih del spada med najgenialnej-še tvorce dasi njegov romantični subjetivizem močno prekriva njegovo pravo vrednost. Bolestna čustvenost njegove glasbe izvira iz občutja tragične usode njegove poljske domovine ter v prvi vrsti pa seveda iz njegove telesne bolehnosti. Vendar pa je njegova umetnost v bistvu zdrava, ognjevita in iskrena, tako, da ne pade nanjo senca «bolnih duš» takozvanega civiliziranega sveta. Bogata kupčija je porodila v de-vinsKih vitezih ven«, pobiep po bogastvu, ki jih je gnal teio tako da-jec da so postali roparski vitezi. Takratni gozdovi po Krasu so bili nalašč primerni za roparske napade. Napadali so predvsem trgovce, Katere so čestokrat pobili, blago pa zaplenili. Toda niti s tem se niso zadovoljili pohlepni in strastni vitezi. ' čestokrat so napadali tudi ženske, predvsem iepa dekleta. Navadno so jih ugrabili po Krasu in jih odvedli na devinski grad, Kjer so jih posiljevali. Dekleta, ki so se vdala njihovim strastem so ostala nekaj casa na gradu, tista pa, ki so pokazala svojo krepost in se postavila v bran, so nasilni vitezi strmoglavili z gradu v morje. *■ Se vedno je živa pripovedka o •nekem Devinskem vitezu ki je vrgel pestunjo svojih otrok z grada ki pa je obvisela na neki skan. Da bi plemič zakril svoj greh, je pogrnil žrtev z beio odejo nakar je i žena i odeja okamenela. . . in je še danes vidna. Potem so sicer pravili, da se je čestokrat vračala na grad in da je strašila po noči. . . Kar pa je neverjetno, ker je še vedno na istem mestu bela skala ki jo tudi tu na sliki lahko vidimo. Dasiravno so bili Devinski"gospodje prosluli ljudje so vendar uživali pri dunajskem cesarju velik vpliv. Posebno znan je bil Hugon Devinski ki je bil v petnajstem sto- stvo Trstu večje nemire. Nikolaj, ki je bil takrat upravitelj graščin v Vipavi in Pordenonu, je pridrvel s svojo posadko po noči v tržaško mesto, ujel več intrigantov in jih odpeljal v devinske ječe. In prav zaradi te zasluge, ga je imenoval cesar Friderik za glavarja v uporniškem mestu. Vladal je zelo strogo; radi česar so se pritožili nekateri vidnejši meščani pri cesarju, ki ga je naposled odstavil. Ze v starem veku so ob «čudoviti reki» Tim a v gojili konje. V srednjem veku so upeljali velike konjske sejme v Stivami, katere so pozneje prenesli v Devin, kjer so se ohranili do začeta prve svetovne vojne. Omenjeni sejmi so bili vsako leto o sv. Ivanu in so trajali šest dni. V sejme so prihajali trgovci ne le s Krasa in bližnje Furlanije, marveč celo iz Kranjske in Hrvat-ske. Ugodne razmere in pospeševanje trgovine s strani cesarske oblasti, so silno dobro vplivale na razvoj Devinu. Tega pa niso mogli trpeti tržačani. Zgodilo se je celo, da so pridrveli oboroženi v Devin naTtan velikega sejma, razpodili trgovce in kupje, blago in konje zaplenili ter upuslošili vas. Mirovali niso toliko časa, dokler ni njihova veljala. Kakšna je razlika med današnjim Devinom in Trstom. Medtem, do se je Trst v poznejših stoletjih razvil v veliko in moderno mesto, je Devin zaostal daleč ozadju in je danes le majhna vasica, ki sanja o svoji nekdanji veliki slavi in moči. O Devinu je ostala le zgodovina, ki pa je več ali manj osredotočena v gradu in nekdanji Devinski gospodi. skim poveljnikom Aleksandrom. Na podlagi te pogodbe so morale par tizanske edinice, zapustili del naše dežele. Gorico in Trst tei ju odstopiti zapadnim silam. V tem gradu je prišla do življenja nova razmejitvena črta, ki je neusmiljeno slekla po naši dragi Primorski, za našem kršnem Krasu, in ga razdvojila . . Bila je to «Morganova črta». Nastala je tako «nova kupčija» na račun naših ljudi, k Vhod v grad so se borili za svojo popolno osvoboditev in svojo samostojnost. Razpadajoči ostanki prastare utrdbe, kakor tudi ponosni grad sta bila priča neštetim dejanjem žalost- le komedija, da só mogli Metoda svojevoljno soditi, obsoditi, ga dostaviti in vreči v ječo. Se:e na papeževo zahtevo in grožnjo so ga go skoro lmetnem mučenju v ječah teta 8/3 izpustili. Medtem so se na Moravskem in v Panoniji izvršili usodni dogodki. Leta 8/0 je Svetopolk izdal svojega sirka hastisiava in se zvezal z Nemci. Kastislav je nastopil proti njemu, a ga je Svetopolk ujel in izroča Nemcem, Ki so ga ciato oslepili in vrgli v ječo, Kjer je žalostno poginil. Rastislavova usoda je bil zgovoren opomin Koclju kot pokrovitelju Metoda. Bilo mu je torej iz-uirati med zvestobo do Metoda in meu uklonitvijo Nemcem. Kocetj m omanoval: saj vemo, ua je bila njegova država gotovo pribežališče od Nemcev zasledovanim Metodovim ucencem, a pri rimskem papežu se je živo zavzemal za Metoda. To pa mu je postalo usodno. Vse izg.eda namreč, da je šel Kocelj sam na Nemško, ko je bi! Metod izpuščen iz ječe; v «Zitju Melodija» moremo Citati, da so nemški duhovni-I ki zagrozili Koclju: «Ako imaš tega (Metoda!) pri sebi, ti ne bomo prizanesli». Oatej zgodovicia ne omenja več Koclja, niti njegov sodobni življenjepise« v «Zitju Melodija», iz česar moremo sklepati le, da so nemški škotje Ze tedaj izvršili svojo grožnjo nad Kocljem in ga odstranili za večno. Metod se je vrnil v Panonijo: koliko časa je stal tu, ni znano. Odtod je odpotoval na Moravsko. Nemški skoije so še nadalje rovarili proti njemu, izgieda pa, da mu tudi sam Svetopolk ni bil prijatelj. Zaradi stalnih tožb je Metod leta 879 ponovno odpotoval v Rim, toda zopet je zmagal Metod in papež je ponovno potrdil uvedbo slovanskega bogoslužja. Leta 882 je Metod na željo bizantinskega tesarja potoval v Carigrad, kjer je bil slovesno sprejet. Venki napori so pa kontno le strli neumornega moža, ki je kmalu po v imi tv / na Moravsko dne 6. aprila 08» umrl. Z Metodovo smrtjo je doletela usoda tudi vse njegovo delo na Moravskem. Z lažnimi list.nami in poročili se je nenizko-iaiinski stranki od podpori Svetopolka doseči pri papežu razveljavljenje vsega Metodovega cieiovanja; njegove učence so j)H z vojaško siiu izgnali iz Moravske. Knia.u so navali Madžarov do dobra zabrisali skoro vsako sleci ogromnega dela veakega Metoda. izgnani iz Moravske, so Metodovi učenci ciašll varno zavetje v doiganji in Hr,ats.vem t-r.morju, k.er je staros.ovansga književnost pono.no vzcveicia in ou kocer se je pozneje prenesla med Srbe in Ruse. Ze zadnjič-- smo ornemu nastoj novega nomadskega naroda v Evropi — Madžarov; Sloveno! jim pra-v.mo tudi Ogri, ne smemo jih pa zamenjati z Obri, o katerih smo govorili v prejšnjih odstavkih in ki So bili za časa madžarskih navalov že močno v zatonu. Madžari so narod ugro-frnskega porekla. Iz svoje pradomovine, nekje med Volgo in Uralom so se v 5. stoletju podali na pot proti zapadu in za- sedli v 9. stoletju pokrajine onstran Karpatov ob Prutu, od kooer so hodili na pieniine pohode v dr žele ob Donavi. Leta 881 so pridrli celo do Dunaja. Tedanje sovražnosti me.t veli k o-moravskim knezom Svetopolkum na eni to vzhodnnfrankovskim lesarjem Karlom ter karantanskim knezom Arnulfom na drugi strani so omogočile Madžarom vgnezditi se v obrsko-panonskih ravnicah ter vedno pogostejše vpade v moravske n karantanske dežele; obenem jih najdemo včasih kot zaveznike v enem. drugič v drugem nasprotnem taboru, dobro izkoriščajoč dani položaj sebi v korist. Leta 892 vde-rejo v Panonijo, kjer so «moške 111 stare žene pomorili, mlade devi/ e pa kot vprežno živino vlekli s seboj, da bi služile njihovi jpohoti; vso Panonijo so pa opustošili do uničenja», kakor piše sodoben kronist. Ta usodni vpad v Panonijo je Madžare ojunačil: leta 898 jih je občutila tudi že Italija, kamor so pridrveli preko slovenskih dežel; pozneje so napadali Karantanijo in celo Bavarsko, a po zmagi nad Nemci pri Bratislavi leta 907 jim je bila tudi pot v Nemčijo široko odprta. Panonijo so Madžari zasedli do Aniže, Pohorja in Karavank, od koder so pogosto vpadali v Nemčijo in v Italijo. V poslednjo so prihajali po starorimski cesti preko Ptuja, Celja, Ljubljane, Hrušice, Vipavske doline in Gorice vse do Furlanije. Vas Vogrsko pri Gor» i nas še danes spominja Ogrov. a v Furlaniji je bila nekdanja rimska Cesta po furlanskih ravnicah zaradi ogrskih napadov in pustošenj pozneje imenovana «ogrska cesta» ali celo «ogrska pustinja». Slo ven Ske dežele so tedaj strašno trpele, le gorati deli Karantanije niso bili neposredno prizadeti. Obenem je pa prenehala germanska kolonizacija slovenskih pokrajin. Usodno e bilo za nadaljni ršUVoJ Slovanov dejstvo, da so se Madžari kot široka zagozda vrinili med Slovane, jih razdelili in za vedno onemogočili vs 'ko teritorialno in polit čno enotnost severnih in južnih Slovanov, kakor je obstojala prvič za Sama, drugič za Koclja. Tudi so Madžari popolnoma iztrebili panonske Slovence, ki so se ■hranili samo še v ozkem pasu vzdolž avstrijskn-madžarske meje, kjer žive še dandanes pod imenom «Gradiščanski Hrvati» (nem.-k o Burgen). Današnje Gradišče (nemško Burgenland) je leta 1923 štelo 286.179 prebivalcev, od teh 42.011 gradiščanskih Hrvatov, ki govore neko svojstveno, hrvaščini podobno narečje; središče Gradišča j e mesto železno (nem. F.isenstadt), kakih 70 km zračne črte južno od Dunaja. Tako 30 torej uničili Madžari r n rov.ke vzhodne mejne krajine, od kater h ?e je ohranila le Karantanija. To stanje je trajalo v::e dotlej, da so začeli Nemci z vojaško in politično ofenzivo zaustavljati nadaljnje madžarsko prodiranje, o čemer bomo pa govorili prihodnjič, da se moremo danes jio-svetiti najvažnejšim dogajanjem tedanje dobe v naši ožji domovine Dogodki v Slovenskem Primorju Devinski gra in «Dante» čer Kolo zgodovine se vrti naprej in nega spomina, ki so jih izvršili s svojim vrtenjem pr »naša nove zgo- nekdanji gospodovale! in mogotci, ki dovinske dogodke. Devinski grad je gfi jZKini,i stopil ponovno v obeležje po zad- „ nji svetovni vojni. Vrhovno povelj- e sP°mln na _ oboroženih sil stran* zgodovine, katere se naš de- in jih ni več. Ostal nje in pa temne zavezniških letju tržaški glavar. Tudi Nikolaj si ga je izbralo za svoj sedež. In Logar (Lueger) je bil od cesarja v tem «čarobnem» gradu je bila zaradi zaslug imenovan za tržaške- ; podpisana pogodba med današnjim lovni človek z žalostnim srcem spo minja. DOLANC MILIVOJ Da so bili naši kraji obljudeni že v najstarejših časih po pračloveku, smo že omenili (glej Delo od 20. m 27. Vlil. t. L). Čeprav doslej se niso bili najdeni ostanki pračloveka samega, nam o njegovem bivanju ze v diluviju pričajo od njega napravljeni in uporabljani predmeti, najdeni v naših jamah, bivališčih tedanjega človeka. Posebno bogata najdišča iz prazgodovinske dobe naših krajev nam nudijo jame okoli Nabrežine, Uabrovice, Opčin, v dolini Glinščice in drugod. Tekom hallstatske dobe je tod živelo ilirsko pleme Karnov, ki so si ga podvrgli Kelti ter uvedli novi, latensko dobo, nekako štiri stoletja pred našim štetjem. Toda že tekom drugega stoletja pred n. št. so bili naši kraji izpostavljeni močnemu sovražnemu pritisku in sicer germanskemu s severne .romanskemu pa z južne strani. Rimljani so spoznali važnost teh pokrajin kot prehodno točko jfjroti vzhodu in na Balkan. Od leta 178 pred n. št., ko so se polastili naših krajev, so tekom dveh stoletij popolnoma zagospodarili daleč tja Jo Donave in bili bi šli še preko Pa jetika. Zelo ga y«H - je Videl, da ga po- j( ^ huj-. Cozin)a ne mara zaradi vs»Se ^«'ezni. Prizadeval si C" ,al je ! na*ine, da bi ozdravil, Oa An na otoku Majorca C* a vse zaman. torej imel komaj “ v Dv tumuli/ tL' «tob ,,n 83 je spravila v pre-:,9 , sto I-,.' oktobra 1849 Met leti *- ko lla.V*4j| i1® bil poleg Moniuszka Kom°re° Poljske narodne Za ki»60111®81 pa je Predvsem Iti», Dozn Vir in je v svetovnem 6| **!■ f>t( , n *e kot klavirski skla-*l°*. p„ avi,'ju je ustvaril last-Pristnt samonikli lepoti Meta bi se v naš nagon ne mogla vživeti. Njena kri ni in ni za Karnice. Ožbej! —» okoraj proseče je izzvenel Karničnikov glas. Sinu se je zdelo, da razkriva oče neko doslej se nepoznano nežnost. Zato je tudi on hitro razkril svoje srce: «Oče, meni se zdi, da bi bil srečen Je z Meto, Meta pa z menoj. Ze dvoje otrok imava, ker se je tako zgodilo. Jaz bi bil rad srečen, ali s svojo s reco bi ne bil rad napoti sreči Karme. C e mi dovoute vzeti Meto, se Karnicam odpovem; dajte jih Volbenku, mojemu bratu, meni pa prepustite bajto na Malih Karmcah ali pa bajto na Pušči, če ne gre drugače, pa vsaj v dosmrtni užitek. —» «Sin!» ga je prekinil Karmčnik z votlim, skoraj otožnim glasom. «Kar si zdaj spregovoril ,je mnogo huje, ko pa to, kar si rekel malo poprej, da bi rad pripeljal Meto na Karnice. Tu pred menoj si s» odpovedal Karnicam. To moram slišati od lastnega sina! Ne, ne! Tako čebezijo (govoričijo) slabiči. Mi pa, Karničniki, nismo slabiči. Ne dovolim ti, da postaneš zezej! tneodlučnež). Vidim, da te je strup, ki ti je bil zavdan, že daleč podlezel. Toda še je čas, da ozdraviš, da spregledaš, da se vzbudi v tebi karniški duh! Bridko je, Ožbej, ko moram slišati, da hočeš pobegniti s Karnic, da jih hočeš zamenjati za janko. Ali nisi iz prahu, ki ga že stoletja nosi veter okrog Karnic, ali ne čuješ v sebi krvi, ki je tekla v naš rod po nevidnih žlebovih iz osrčja samega Obirja? — Ne vidiš tega, ne čutiš tega! Joj meni, joj Kai-nicaml ! .. .» Karničnik se je popolnoma vdal težki, notranji tugi. Njegov obraz je postal jioln skrbi, njegove oči vlažne in žalostne. To je Ožbej a zrušilo; očetov srd je laže prenašal kot pa njegovo tugo. «Oče, napravite kakor hočete!» Karničnik je sprevidel da je treba nitro odločiti, kajti iz svojega poslednjega razgovora s sinom se je prepričal, da je njegov najstarejši otrok res neodločen, mehak slabič. To je pripisoval strupu, ki mu ga je po njegovem in po mnenju vseh Karnic zavdala Meta in pa vsa hudabiška žvot. Zato je sklenil, da Ožbeja oženi. Sicer je bilo proti šegi Karnic, ženiti sinove, preden se jim je izročilo posestvo, toda sodaj je oil pri roki dober izgovor, da jv Ožbej $e mladoleten. Ožbeju so poiskali nevesto na oni struni bele, na Janmicah pri neki hiši katere rod je že od pamtiveka razkopaval oplaze po brežinah svojih rodnih njiv in ki je veljala za bogato hišo. Dečva, ki mu je bila namenjena je bila lepa, pa so vsi mislili, da ga bo mogla odvrniti od lfudabivnikov. Ožbej se je spočetka branil, potem pa se je vdal v svojo usodo. Ni mu bilo lahko; odkar je poznal Meto, je bil v kleščah; na eni strani pritisk domačih, oziri na očeta, na drugi strani pa ga je nepiestano grizla ljubezen do Mete. Odkar je bila Meta pregnana s Karnic, jo je le nekaj barti videl in še to z veliko tveganostjo. Ta duševni precep ga je stalno stiskal in mu lomil njegovo samostojnost; postal je neodločen, prikrit in nezaupliv. Ko je Meta zvedela, da se Ožbej ženi, je dan na dan nestrpno čakala da se bo oglasil in ji vsaj razkril vse težke okoljiosti, ki so ga pritirale do tega koraka in ki jih je tudi ona dobro slutila. Zdelo se ji je, da bi ji Ožbejev prihod mnogo olajšal muke, ki jih je zategadelj morala prenašati. Toda čakala je zaman. Ožbeja ni bilo od nikoder. Da bi šla sama d onjega, pa ji je branil skriti dekliški ponos, neka hudabiška trma, ki j>a ni mogla posušiti solz, katere je pretakala rnnogo svetlih noči. Karničniki so pripravljali velikansko svatbo; klali so živino, Karničnik je šel sam po vino na Štajersko, camar je navabil skoraj sto parov svatov. Čeprav je to ustrezalo starim šegam, je soseska vendarle zapazila neko pretirano, mrzlično napuhnjenost pri tem. Huda-bivniki so jo potuhnili. Tedaj se je zgodilo nekaj nezaslišanegaI ^ Na dan poroke, tako zgodaj, da sta Drava in Podjuna še ležali v somračni meglenosti in se je komaj na Karnicah začelo rahlo svitati, je prišel camar z godci pod Ožbejevo okno, da ga po stari šegi slovesno prebudi iz spanja poslednje noči njegovega fantovskega stanu. Vstajanje so prebujajočemu se svetu naznanili možnarji, ki so zagrmeli doli za gorico. Godci so zagodli že tri podokence, toda Ožbeja še ni bilo na spregled. Ko je camar odprl njegovo kamro, je našel tam nedotaknjeno postelj. . . ženina pa nikjer na vseh Karnicah. . . Nezaslišana sramota! Ženinovi svati so se zbirali na Karnicah. Ko so zvedeli da ženina ni, da se je skril, so se osramočeni razbežali na vse strani. Stari Karničnik se je skril, ker ni mogel prenesti sramote. ICarniška hiša je imela tudi ogromno škodo, ker je morala plačati vse priprave. Toda ta škoda ni bila še nič proti veliki sramoti, ki je padla na to staro domačijo. Ožbeja ni bilo osem dni na spregled. Vrnil se je nekega dne, ko je sedela družina ravno pri obedu. Po zalitih očeh in zabuhlem licu se mu je poznalo, da je preživel dolgo pijanost. Ko pa je vstopil v dimnico, ni bil več pijan .temveč je prišel tako vdano in tako mirno ter smelo da je vsej družini zastala sapa. Ni bil več sredi izbe, ko se je stari Karničnik kakor ris zakadil vanj. Vsa družina je s pridržno sapo pričakovala najkrutejši obračun, kajti Karničnik je bil vsem dobro znan kot človek, ki ne zna krotiti svoje jeze. Toda namesto nepričakovane tepežke se je zgodilo nekaj drugega; Ožbej je kakor ukopan obstal na mestu, pokleknil sredi dimnice, sklenil roke k prošnji in mirno ter odločno zaprosil: «Oče — zaradi tega me ne boste tepli!» Nato se je obrnil proti družini pogledal po vseh obrazih in nadaljeval prav tako mirno in prevdarno: «Oče in mati, brat in sestra, vsa družina, vse Karnice, odpustite mi sramoto, katero sem vam nakopal s svojim dejanjem. (Nadaljevanje »ledi) n e, da jih niso zaustavili navali vzhodnih narodov, selečih se na zapad in na jug. Ventar je n.manizirunje novih krajev napredovalo le počasi in se je omejevalo predvsem na utrjene postojanke, ki so se tekom časa razvile v manjša in večja naselja, kakor Pietas Julia (Pulj), Ruvignami (Rovinj), Julia Purentium (Poreč), Humugum (Umag), Capris (Koper), Piranom ( Piran) 1 Pinquentum Buzet) itd. Keltsko-ilirska naselbina tergeste se je sicer z vso silo uprla rimskemu napadu, silne premoči urejene rimske vojske pa ni mogla odbiti in je plačala svoj junaški odpor proti zavojevalcu s strahovitim pokoljem, ki ga je v mestu izvršil rimski konzul Claudius Pul-her. Nekako leta 130 pred 11. št. so Rimljani zgradili na griču Sv. Justa trdnjavo in imenovali mest«» in okolico «Ager Tergestinus». V dobi preseljevanja narodov je Trst delil seveda usodo Krasa, svojega okolja. Leta 489 so Goti premagali Rimljane in zavzeli trdnjavo, bili pa leta 568 pregnani od Langobardov, ki so navalili na Trst preko Alp in mu gospodovali do ipta 590, ko so se morali umaknili Bizantincem. Ko so torej okoli leta 600 navalili Sloveni na Trst, so zadeli na odpor bizantinske vojske. «... le lotte si combatterono, a quanto pare, nel territorio triestino» (borbe so se vršile kakor izgieda na tržaških tleh), piše A Tamaro («Storia di Trieste»), mestne trdnjave pa se nikakor niso mogli polastiti, četudi je ugotovljeno, da so često zmagovali in so doživeli leta 611 Bizantinci hud poraz neposredno pod zidovi trdnjave. Leta 774 je zagospodoval nad Trstom frankovski kralj, ki je mesto vključil najprej v Furlanijo, pozneje pa k Istrski grofiji. Do večjega razmaha so Sloveni v Trstu in Istri prišli pod Franki zaradi pri njih u-vedenega fevdalnega sistema, ki je pospeševal kolonizacijo slovenskega kmečkega življa. V Istro so Slovenci prodirali okoli leta 800 «iz okoliša Rodika in Kozine v miljsko-koprsko zaledje in naselili proti jugu rodovitno ozemlje ob obeh straneh ceste, ki pelje v Buzet» (Kos). Tu so pa zadeli na Hrvate, ki so prodirali proti severu. BREJSK1. (Nadaljevanje sledi.) Nova zvezda — Titofašisti so postali posebno v zadnjem času zelo napredni in njihova fantazija se bliskovito naglo razvija. Rekli boste, da so morda iznašli nove metode hitrejše gradnje socializma. Se na misel jim ne pride. Njihova bujna fantazija se razvija v smislu poveličevanja davnih koritarjev. Za cirkuško predstavo, ki so jo štiri dni uprizarjali v Izoli so si izmislili najboljšo reklamo ameriškega kova. Ni jim bila dovolj radijska in časopisna reklama in mnogobarvni lepaki in letaki. Vse to je za take cirkuške pajace premalo in po obliki že zastarelo Za to burko in glavnega «junaka» je pač bilo treba modernejše reklame. Na gradu so postavili veliko in razkošno razsvetljeno zvezdo z velikim napisom — Babič. Tako je zablestela nova zvezda — Babič, ki je postal kar čez noč — junak dneva in novi Mesija, ki bo odrešil delavski razred in ga povedel v borbo proti. . . Kominformu. Po vseh koncih in krajih je tiste dni odmevalo ime slavnega cirkuškega klovna Babiča in njegovega veje mojstra Titlerja. Tito - Babič, Tito - Babič, Babič - Tito, kot bi kvakale žabe. je odmevalo iz 350 grl «delegatov». Režija je bila vsestransko brezhibna in vsak je lahko oddrdral svojo cirkuško vlogo. Pod veščo taktiko UDB-e je šlo vse gladko kot bi bilo z najboljšim oljem namazano. Dobro rejeni Bebičev vamp se je kar iresel od zadovoljstva in veselja. Titler in njegovi VVall-Streetski bankirji so kimali od zadovoljstva. Komedija je bila sijajna. Plačilo ne sme izostati. Ameriški bankirji bodo globoko posegli v svoje žepe in primerno nagradili svoje klovne. Babič lahko z gotovostjo pričakuje, da bo za dolgotrajno opletanje z jezikom in možgansko napenjanje prejel v dar še en luksuzen avtomobil prvovrstne ameriške firme. Revček si je to v resnici zaslužil! Potipal je po mošnjičkih. Zanimiva točka cirkuškega sporeda v Izoli je bil tudi «slavni» Giordano Sorta, ki je s svojimi vratolomnimi in napornimi izvajanji brez dvoma veliko pripomogel k uspešnemu zehanju vsega «povabljenega» občinstva. Nadebudni Sorta je v svojih zaključnih potegovščinah pritisnil na dokaj delikatno mesto vseh zbranih titofašistov. Po domače povedano «potipal» je po mošnjžkih. Ali veste kaj je ta žepar «ugotovil?» Brez denarja smo revčki, je dejal. Povečati je treba finančna sredstva intenzificirati prostovoljne prispevke, ojačiti finančne komisije. V coni A gre slabo, zanemarja se progressivno odmerjanje «partijskih» prispevkov. Da se zanemarjajo prispevki n tem smo popolnoma prepričani. Ko pa govori žepai o povečanju denarnih sredstev je ta potegavščina tako gorostasna. da se ji morejo še kure na gnoju smejati. Torej reveži so, nimajo denarja? Kaj pa milijončki, s katerimi jih zalaga Titler & Co. Ali so že vse požrli? Njihove čeljusti so pa res močne in dobro prežvekujejo, njihovi vampi pa kažejo isredno dobre prebavne zmožnosti in možnosti. Titler mora uslišati glas svojih «lačnih» iti «žejnih» kompanjonov. Nujno je treba povišati mesečne prispevke za trdo priborjeni kruh tem nenasitnežem, da ne bodo opešali pod težo novega dela, ki jih čaka in da ne bodo poginili v pomanjkanju. Posebno mršavi Bortolo Petronio je res potreben nujne pomoči. Ta ducejev špijon je za druščino Titler - Babič Co. preveč drugačen, da bi ga še nadalje pustili V tako mršavem stanju. Torej firme U1VOD, ADBX, ADRIA - EXPRESS, INKO RIT, RUPENA in druge le urno na delo, odprite svoje blagajne in usmilite se revežev, ki pri vseh svojih avtomobilih in mastnih plačah še vedno. . . stradajo. Oči so odpirali. — Slovenski «Piccolo» je v 247 številki prinesel res «neprecenljive ugotovitve». Ali veste kaj piše to ti-tofašistično trobilo? Njihov «kongres» je bil za kominformiste nad udarec. Kominformisti, ki so poslušali radijsko oddajo kongresu so pričeli razmišljati in odpirati oči. To so «nove» vesti tržaškega «Piccola». Brez dvoma je, da so vsi. ki so jKislušali radijsko oddajo cirkuške predstave, na široko odpirali oči. Ljudem se je zdelo neverjetno, da je to radijska oddaja v letu milosti 1949. Nečloveško tuljenje dresiranih papig in rjovenje Tito - Babič je poslušalce nehote povedlo v dobo prosluiega režima in huronskih vzklikov rimskemu krvniku, ki je zaključil svoje umazano življenje z glavo navzdol. Nič čudnega če so jposlušalci debelo gledali, o so slišali, da se duceje-va komedija v Izoli dosledno ponavlja. To je res vzrok za resno razmišljanje. Ker že govorijo o razmišljanju pa jim svetujemo, da se nekoliko zamislijo na 30. april 1945 in na «priveske», ki so bingljali nu trgu Loreto v Milanu Za nove fašiste bo to brez dvoma zelo koristlo. TUDI ONI SO SE PREPRIČALI — Titofašistični «Primorski» je vico o prihodu v Beograd skupine prinesel te dni «velevažno» nolo (reci in piši deset) divših italijanskih partizanov. Ti partizani so prišli v Jugoslavijo, da se «na lastne oči prepričajo», kako se v Jugoslaviji resnično gradi socializem. Obiskali so mladinsko taborišče, kjer jih je pozdravil sam komandant (brez dvoma je bil to udbovec), Njemu je dal vodju MOČ DEMOKRATIČNEGA POKRETA JIH STRAŠI DEMOKRATOM HOČEJO ZABRANITI VSAKO KULTURNO UDEJSTOVANJE Odbor P. D. «Škamperle» in Športni krožek Sv. Ivana sta prejela pretekli teden sodnijski poziv za izpraznitev društvenih prostorov. Sodni postopek je namreč u-vedla tukajšnja finančna intenda-turaf, ki se smatra kot legalna lastnica poslopja Ljudskega doma pri šv. Ivanu. Na podlagi navedenega poziva bi morale naše organizacije, ki imajo svoj sedež v Ljudskem domu, zapustiti prostore v roku 20 dni. To je že drugi primer, da si hoče finančna oblast v svojstvu državne upraviteljice imovine, ki so jo ljudstvu ugrabili fašisti, prisvojiti nesporno pravico do lastnine. Sličen primer je Športni klub v Bar-kovljah, kjer sta, bodisi finančna oblast kakor tudi tržaška občina uvedli sodne korake za izpraznitev društvenih prostorov. O nesporni lastninski pravici Svetoivancev do Ljudskega doma smo že večkrat pisali. Na podlagi dokumentov in prič je dokazano, da si je poslopje Ljudskega doma pri Sv. Ivanu zgradilo ljudstvo z lastnimi sredstvi. Istotako je dokazano, da SO si takratne fašistične oblasti z nasiljem osvojile to zgradbo, ki so jo uporabili za sedež svojih fašističnih organizacij. Današnje oblasti pa, kakor izgleda .nočejo upoštevati teh konkretnih dejstev, marveč se poslužujejo neke vrste legalnosti, da bi na ta način odvzeli ljudstvu njegove kulturne in prosvetne domove in sedeže. Brez dvoma pa spadajo ti tako-zvani iegalni postopki v širši okvir splošne ofenzive proti demokratičnemu pokretu in njegovim organizacijam. Isto se namreč dogaja s P. D. «Cebulec» in v VOM. Istočasno se hoče sodnjskim potom izseliti uredništva «Delo», «Lavoratore» in «Unità». Demokratom se onemogočajo javna zborovanja, ki jih hočejo oblasti omejevati na zaprte prostore V te j ofenzivi so združene vse reakcionarne sile od imperialistov, degasperijevih nacionalistov pa do zagrizenih titofašistov. Te proti-Ijudske struje so pač razjarjene, ker je naš demokratični pokret do golega razgalil njihovo mešetarsko politiko, ki jo vodijo v pogledu dokončne rešitve vprašanja STO. Naša borba jih iz dneva v dan straši in prav zaradi tega se tesno povezujejo med seboj in na vse načine pomagajo anglo-ameriški imperialistični "ofenzivi. IZ PLAVIJ: Razkrinkani titovci Preteklo soboto se je vršilo v Plavjah, ob številni udeležbi vaščanov, prvo ljudsko posvetovanje kateremu je prisostvoval komunistični župan miljske občine tov. Giordano Pacco. Tov. Pacco je podal izčrpno poročilo o dvomesečnem delovanju komunističniti občinskih svetovalcev. Poročilu je sledila živahna in plodovita diskusija, ki so se je udeležili vaščani v velikem številu. Vaščani so povedali županu stanje in potrebe vasi. Na vsa vprašanja in predloge so prejeli izčrpne odgovore in pojasnila. Tako jim je župan zagotovil, da bo imel Rabu-jez svojo vodno pipo. Občinski odbor je tudi že pripravil načrt za napeljavo vodovoda na Badiho. Popravila ceste Beloglav — Plavje so se že pričela. CESTA ŠTIVAN-MEDJAVAS 11 MILIJONOV STROŠKOV POPRAVILA PA TAKA... Naši «zaupni upravitelji», ki polagajo veliko važnost in skrb za gradnjo novih strateških cest, oči-vidno ne vidijo ali jih sploh ne briga, kako se vršijo popravila tistih cest, ki so v splošno korist vseh okoliških občin Dokaz temu so popravila ceste, ki pelje iz Stivana v Medjo vas. To cesto, ki je bila potrebna temeljitega popravila so maja in junija meseca dejansko tudi «popravili». Ce si pa danes ogledamo cesto, moramo pač ugotoviti, da so bila ta popravila izvršena zelo površno in malomarno, ker je cesta ponovno pokvarjena in v takem stanju, da ogruža osebno varnost bodisi pešcev in kolesarjev. Za popravila se je potrošilo preko 11 milijonov lir. Za tako visoko vsoto bi moralo gradbeno podjetje, ki je popravila izvršilo tudi dati jamstvo za izvršeni cestna dela. Ker niso še popolnoma dokončana vsa pomožna dela, je gradbeno podjetje se vedno odgovorno za malomarno izvršena javnih del pa smatra prizadeto ljudstvo za enostavno krajo ljudskega dosedanja dela. Tak način izvedbe denarja. 2e pred pričetkom popravil so zainteresirani vaščani prosili, da bi se trasirala nova cesta brez ovinkov, ki bi bila krajša in bi pojpol-noma odgovarjala njihovim j?otre-bam. Z vsoto 1 milijonov lir, ki so bili izdani za popravila bi se lahko krili skoro vsi stroški za novo cesto. Zaradi tega je ljudstvo povsem upravičeno ogorčeno in zahteva, da »e ugodi njegovim stvarnim predlogom. Občinski svetovalci bodo obiskali vse vasi Preteklo nedeljo se je vršil v Nabrežini sestanek kandidatov in izmoljenih občinskih svetovalcev S. I. A. U. Prisotni so podali pregled izvršenega dela v pogledu potreb na-brežinske občine in številnih bodočih nalog, ki čakajo demokratične občinske svetovalce. V zvezi z bodočimi občinskimi nalogami so svetovalci in kandidati SIAU sprejeli važen sklep na podlagi katerega bodo posamezni svetovalci in kandidati obiskali vse vasi nabrežinskega okraja in stopili v tesne stike z ljudstvom, da vidijo njegove potrebe in težnje. Obenem bodo pozvali vse prebivalstvo, da naj se obrača do njih za vse svoje probleme. Vsi prebivalci nabrežinskega o-kraja bodo brez dvoma z veseljem italijanske delsg.cije zelo «zanimivo» izjavo. Izpavil je, da niso mogli najti nobenega kapitalizma, pač pa so videli jugoslovanske narode, ki gradijo socializem. Zelo zanimivo, kajne? Sam članek Primerskega piše, da je vodja delegacije prispel iz Ljubljane z letalom Ta človek ima očividno nadnaravne možganske sposobnosti, da je že v par urah vožnje in celo z letalom lahko «ugotovil» da ni kapitalizma marveč, da se gradi socializem Ali pa mu je do tega «spoznanja» pomagala vse-gavedna UDBa, ki je poskrbela, da je dobil pravočasno v roke že pripravljen pozdrav. Pri slovenskem Titlerjevcm «Piccolu» pa so prav res «kampelel», pozdravili to pobudo naših svetovalcev. S tem bodo pt-ižla "3o konkretnega izraza resnična ljudska posvetovanja in bo ustvarjena trdna povezava med ljudstvom in njegovimi predstavniki v občini. I Vsi vaščani so bili s tem posvetovanjem zelo zadovoljim in so obenem jasno uvideli, kdo v resnici brani intere.- e in koristi vaščanov. To pa seveda m bilo po godu Babičevim podrepnikom kot Sabini, Dorotu, Lazarju in sličnim. Na,vse načine so skusali sabotirati to prvo ljudstvo posvetovanje, bodisi s nacionalističnimi izpadi in šovinističnim obrekovanjem italijanskih tovarišev. O poteku tega posvetovanja se je tudi Titov «Piccolo» na dolgo m široko razpisal. Toda niti z besedico ni omenil problemov, ki so jih vaščani obravnavali; Za njega to ni važno, kot ni važna za Babičevega občinskega svetovalca obramba dvojezičnosti. Ljudske koristi so za titolai iste postranska stvar. Za njih je glavno, da so v svojem papirnatem trooilu na dolgo in široko blatili in klevetali komunističnega župana in komunistične svetovalce. Dejstvo pa je, da je bila vsa njihova nesramna politična špekulacija razkrinkana na tem zborovanju prav od tistih ljudi, ki v dobri veri še sledijo demagoškim in praznim lrazam titofašistične politiche. Ti lpudje so se lahko osebno prepričali kamvod i vsa politika Babičeve klike, ki deluje proti narodnim in socialnim interesom vsega ljudstva. Tako je za Babičevce neslavno propadla špekulacija s katero so do zadnjega upali, da jim bo uspelo onemogočiti ljudsko posvetovanje v Plavjah. To pa tem bolj, ker so smatrali Plavje za nekako trdnjavo babičanščine. Opozorilo kadrovske komisije KP STO Kadrovska komisija Izvršnega ko-miteta Komunistične partije STO javlja, da je celica Dimitrov» v Lonjerju marca meseca 1949 enoglasno izključila iz svojih vrst Cač Marjana in sicer zaradi trockizma. Omenjeni je v posesti partijske izkaznice št 3347, ki je ja noče izročiti, kar je dokaz njegove popolne zlonamernosti. Kadrovska komisija P. D. «Simon Jenko» bo imelo v četrtek 27. t. m. v društvenih prostorih (Pristaniški dom I. nadstr.) svoj redni članski sestanek s predavanjem: O zgodovini Slovencev. NI JIM MAR ZA REVNE SLOJE Stanovanjskega urada nikakor ne smejo ukiniti Odbor za zaščito brezdomcev je poslal VU, conskemu predsedstvu in tržaškemu županu pismu v katerem povdarja nujno potrebo, v zvezi z reorganizacijo. Stanovanjskega urada, da sc v komisijo za dodeljevanja novih stanovanji vključijo tudi predstavniki zainteresiranih slojev prebivalstva. Odbor vztraja na zahtevi, da se Stapovanjski urad ne ije vršiti svojo funkcijo in vse dosine ukiniti, marveč mora še nada-kler ne bo povoljno rešen problem stanovanjske krize. Pripomniti je treba, da so o potrebi nadaljnega obstoja Stanovanjskega urada že večkrat pisali de-mokrščanski časopisi, ki pa od svoje strani zagovarjajo stališče, da bi treba ta urad ukiniti, ker je po njihovem mnenju nepotreben. V svoji pristranski in zlonamerni težnji skušajo celo prikazati, da obstoj Stanovanjskega urada ovira vsako nadaljno pobudo v pogledu gradnje novih hiš. Hišni lastniki so namreč v strahu da bi jim ta urad zasegel nova stanovanja in jih dobelil strankam, ki si jih lastniki hiš ne če-iijo. Ta demokrščanska logika je zelo značilna in poučna. Vsi dobro vemo, da Stanovanjski urad ne posluje povsem vzorno in nepristransko. Vendar pa služi vsaj do gotove mere, da se zajezi vsaka špekulacija s stanovanji, ki bi bila v danem primeru v izključno korist bogatim slojem in hišnim lastnikom. Z ukinitvijo tega urada bi začelo prosvitat ičrnoborzjanstvo s stanovanji, ki bi našlo posebno v našem mestu ugodna tla. Seveda bi s tem še bolj prizadeli delovne sloje, ki bi izgubili vsako možnost, da pridejo do človeka vrednega bivališča. Demokrščanski časopisi pa nočejo povedati kdo je danes dejansko odgovoren, da se ne gradijo nove stanovanjske hiše. Namenoma poza- V četrtek je umrla tovarišica Nives Selhaus roj. Jenko, žena našega sodelavca fotoreporterja Edija Sel-hausa ter hčerka kandidata komunistične liste Egidija Jenka. Pogreb bo danes popoldne. VI. okraj in celica «Rumič» KP STO se pridružujeta v žalosti težko prizadetemu možu ter družini in jima izrekata najt lob je sožalje. Uredništvo našega lista izreka svojemu zvestemu sodelavcu tovarišu Ediju ter vsej družini naj-prisrčnejše sočustvovanje ob tej nad vse hudi izgubi. Proslava obletnice osvoboditve Beograda O priliki V. obletnice osvoboditve Beograda te bodo vršile sledeče konference: V torek 25. t. m. v Sv. Barbari, govoril bo tov Goombač. V torek 25. t. m. v Plavjah govoril, bo tov. Blašina V torek 25. t. m. v Stramarju, govoril, bo tov. Gerlanc. «Ljudski oder" za žrtve poplave LJUDSKI ODER opozarja že danes, da bo v nedeljo 30. t. m. ob 10 uri dopoldne v gledališču fenice uprizoritev «zaromila». Ker gre ves dobiček v korist poplavljencev v Kampanji, zanesljivo pričakujemo, da se bodo Slovenci odzvali v častnem številu. LJUDSTVO PODPIRA SVOJ TISK Sv. Jakob še vedno prvi -Ali bodo Milje zmagale? Zveza komunistične mladine organizira za soboto 29. oktobra, ob pri-l.ki razdeliti e izkaznic novim članom VELIK PLES ki bo v dvorani D.S.Z. (U.S.O.), ulica Conti 11 od 21 do 4 ure zjutraj. Od 19 do 21 ure se bo vršila kulturna prireditev s sodelovanjem mladinskega baleta, ki Je nastopil na le.l.valu v Budimpešti. Nastopili bodo tudi harmonikarji, mandolini iti in pevci. V tem tednu so vsote, ki so jih posamezni okraji nabrani za demokratični tisk, znatno narasle. To nam dokazuje, da na tem polju ni delo zamrlo marveč se vstrajno in požrtvovalno nadaljuje. To je odgovor naših organizacij in demokratov na raznovrstne provokacije titofašistov in njihovih pajdašev Degasperijevih nacionalistov. Borbeni «Stalingrand» je še vedno na prvem mestu s vsoto 465.791 lir. Sledijo rdeče Milje, ki s svolo 330.26 lire so ostale na pozicijah prejšnjega tedna. Toda stem še ni rečeno, da Milje spijo. Nasprotno, njihiv molk pomeni, da pripravljajo iznenadenja. Na splošno so skoro vsi okraji znatno povečali svoje prispevke. Na tretjem mestu je IV. | okraj s 211.505 lire,sledi II. okraj s 206.709 lire, VI. okraj s 198.937 lir, I. okraj 186.358 lire. Nadalje III. I okraj 99.666, VII. okraj 91.603, VIII. 52.374. Med podeželskimi okraj je, izključivši Milje, na prvem mestu dolinski okraj s 39.314 lir, z malo razliko pa sledi openski okraj, ki je ostal pri 39.000 lirah. Korajžno openci, ali boste dopustili, da vas dolinčani prekosijo? Tudi nabrežin-ski okraj, ki je dal do sedaj 25.727 lir očividno ne bo hotel ostati zadnji. Omenjamo le bežno nekatere vasi dolinskega okraja, ki so prispevale kakor sledi: Dolina 6.560, Mačkovlje 2.629, Boljunc 2.465, Krogle 1.430. Na pobudo okrajnega komiteta KP 23.380. V Vili, okraju ženska celica «Bonito» lir 1.170, ženska celica «Mi-sigoj» lir 1.500. Opčinski nameščenci (tl. okraj) lire 28.239, društveni bar P.D. «Kralič» 1.913 V V. okraju — Sv. Jakob so prispevali poe-dini Tovariši in tovarišice: Costa Remigio 2.456, Dujmovič Rina 1.000, Rakič Anton 1.000, Miras Illario 2.000, Sodomacco 1.000, tvrdka Cerniti 1.080, tvrdka Macorig 3.120. Izkupiček veselice, ki jo je priredila celica II. okraja «Oktobrska revalucija» znaša lir 18.703. ASIiaZ z OP »IN za počitniške kolonije Za preskrbo počitniških kolonij ASIZZ je tudi okrajni odbor ASiZZ z Opčin izvedel obširno akcijo, ki je dala zelo dobre uspehe. Opčine: 3200 lir, 52 I mleka, 18 kg maslenega kruha, 92 kg testenin, 6.50 kg fižola, 7.50 kg marmelade, 1.20 kg sira, 10 kg zelenjave, 2 kg svinjne, 65 kg krompirja. Bane: 100 lir, 35 I mleka, 10 kg testenin, 35 kg krompirja, 3 kg iižola. 2 kg riža, 7 kg moke. Koniovel: 800 lir, 8 1 mleka, 3 kg testenin, 3 kg Slanine 30 dkg oiškotov, 1.50 kg moke, 7 kg maslenega kruha. Prosek: 3130 lir, 18.50 kg testenin, 2.90 kg riža, 57.50 kg krompirja, 9.50 kg moke, 1 kg kakava, T kg masti, 5.50 kg zelenjave. 19 I mleka, 1 škatlo mesa, Briščiki: 22 mleka, mleka. Veliki Ite,»tre 12 I mleka, 12 kg testenin, 24 kg krompirja, 2 kg riža. Mali Repe-t: 190 lir, 29 1 mleka, 35 kg krurp'i ji Trebče: 620 lir, 2 I mleki , 12 kg testenin. 3.20 kg moke, :i kg zeleniave. Pa-drice: 350 lir. 44 1 mleka, 15 kg testenin, 6 kg moke, 4 kg Iižola, 115 k« krompirja. Gropada: 30 I mleku, 60 kg krompirja. Konkonel: 1370 lir. Staviš! otrok iz Skednja ki so bili deležni počitniške gostoljubnosti dveh družin v Saležu ‘c tem potom izkreno zahvaljujejo za postrežbo in izredno skrb, ki je bila izkazan^ njihovim otrokom. ZGODOVINSKI DNtV/ . 22. 19. 1111 se je rodil Franz Lisi1 TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Jutri bodo zborovali upokojenci Sporazum za enotno akcijo kovinarjev - Grafiki ukinili nadurno delo - Agitacija delavcev v tovarnah testenin bljajo, da je prav Vojaška uprava odgovorna da so po štirih letih kar je koončala vojna še vedno tisoče družin brez strehe. Ta odgovornost pa pade tudi na demokrščanske in druge, njim podrejene svetovalce. O tem njihovo časopisje seveda previdno molči. Protesti demokratičnih organizacij Mestni odbor ASIZZ je. v zvezi s krutim in nečloveškim postopanjem policije v Iranu, poslal te dni vladi Irana in tajništvu OZN ostro protestno resolucijo, v kateri zahteva, da se policijske metode na-pram mladoletnim in mladini na splošno ukinejo, ker so sramotne in nepojmljive za vsako vlado. V Iranu je namreč policija aretirala večje število mladincev in celo otrok, ki jih dolžijo, da so trosili nedovoljene letake. V policijskih ječah pa jih na vse mogoče načine mučijo in trpinčijo, bodisi s kratenjem spanja, pretepanjem do krvi in lakoto. Drugi dogodek ki je istotako ogorčil vse demokrate je skdunitev grobišč nacističnih žrtev v Dachavu, ki so jih izvršili nacistični elementi. Zveza bivših političnih preganjancev in Demokratična solidarnost sta poslali vladi Belgije protestno resolucijo zaradi teh skrunitev. Tukajšnji demokratični organizacij zahtevata intervencijo belgijske vlade pri tamkajšnjih zavezniških okupacijskih oblasteh, ki so zaradi teli dogodkov odgovorne pred svetovno javnostjo. Zahtevajo nadalje, da se imenuje posebna komisija z nalogom, da izvrši preiskavo in izsledi krivce, ki se morajo naj-strožie kaznovati. V Gabrovici bo v nedeljo 23. I. m. gostovalo prosvetno društvo iz Opčin s Finžgarjevo dramo «Naša kri». Začetek predstave točno ob 17.30. V četrtek so se ponovno sestali predstavniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Skupno so preučiti sindikalni položaj v zvezi z bednimi življenskimi pogoji v katerih sc nahajajo poedine delovne stroke in sindikalno akcijo, ki morata jo povzeti obe sindikalni organizacij v zašilo zahtev, ki so jih postavile zainteresirane stroke. Na tem sestanku je prišlo do važnega sklepa, da bosta oba sindikata skupno nadaljevala bodoče akcije in pospešila nadaljne stike v svrho sporazumne enotne akcije posebno še glebe zahtev za zvišanje plač, ki so jih postavili kovinarji Grafiki so v tem tednu povzeli nove oblike sindikalne borbe. S torkom 16. t. m. so v vseh podjetjih in tiskarnah ukinili vsako nadurno delo. Delodajalci nikakor nočejo od-stipiti od svojega prvotnega stališča. Od svoje strani pa so trafiki enotni in odločni v svojih povsem upravtšenih zahtevah. V Italiji se jiadaljujejo stavke, ki iz dneva v dan zajemajo posamezne province. Glasom sprejetih sklepov bodo stavkali tudi v Trstu, vendar pa ni bil še določen dan stavke. Prihodnji teden sc bo verjetno vršil sindikalni plenum te stroke. V kolikor ne bo prišlo do sporazuma med delavci in delodajalci, bodo grafiki brez dvoma povzeli še ostrejše oblike borbe. V y’rstu so nekateri lastniki tiskarn poskušali zatreti odločno borbo delavcev grafične stroke. Z raznimi podtalnimi grožnjami in pritiski so hoteli prisiliti delavce, da bi zopet pričeli nadurno delo. Toda povsod so naleteli na odločen odpor. Enotni stavkovni odbor je odločno nastopil proti tem manevrom, V tem tednu je prišla vnovič na dnevni red stroka delavcev tovarn za testenine. Delavci te stroke še vedno čakajo nakazilo testenin, ki so jih svoječasno prejemali brezplačno. Tc nakazilo so jim delodajalci odtegnili in sicer z neutemeljenim izgovorom, da se tovarne nahajajo v finanznih potežkočah. Sestanek med delodajalci in zastopniki sindikatov, ki se je vršil na Uradu za delo ni obrodil zaželjene-ga dne svoj dokončni odgovor. Jutri, 23. t. m. od 9.30 uri bo v dvorani DSZ v ulici Conti 11 skup-i ščina vseh tržaških upokojencev; Dnevni red skupščine je sledeči: I) poročilo o preteklem delovanju in bodoše naloge; 2) organizacijsko in finančno poročilo; 3) diskusija o sindikalnem statutu; 4) iizvolitev glavnega sveta; 5) razno. IZ SALLŽA : Titovec - fluzmovič" Tatvina, ki se je dogodila pred 14 dnevi v gostilni Grilanc-Požar v Saležu je zelo ogorčila vse vaščane. Dogodek je še posebno značilen ker v tem primeru ne gre za navadnega «uzmoviča» marveč je to eden izmed najzvestejših podrepnikov Babičevega «glavnega štaba» v Saležu. V soboto 8. t. m. zvečer je sedelo v omenjeni gostilni več vaščanov, med lemi 19-lelni Milič Ivan iz Sa-leža št. 16, ki je nenadoma sumljivo izginil iz sobe. Slučajno se je eden izmed članov družine nahajal na dvorišču in opazil, da je spalna pazil je tudi, da je neka oseba sple-soba gostilničarke razsvetljena. O-zala skozi okno in izginila v temi. Takoj je bila lastnica opozorjena, odšla je v spalnico in ugotovila, da ji je zmanjkalo 142.000 lir. Tatvina je bila takoj prijavljena policiji, kjer je gostilničarka povedala svoje sumr.je proti 19-letnemu Miliču-, ki se je v gostilni dokaj sumljivo obnašal. Po nekaj urah je policija aretirala osumljenega Miliča, ki je tatvino takoj priznal Aietirani Milič Ivan je poznan vaščanom že iz dobe volivne kampanje, ko je v svoji gorečnosti za Babičevo kliko nasilno ustavil propagandni avto SIAU, ki je prišel v Salež. Ti varišu Abramu, ki se je nahajal v avtu je celo grezil in ga psoval z nesramnimi izrazi. Omembe vredno je tudi da je ta «uzmovič» in zvesti pristaš Babičeve klike obenem dober prijatelj Babičevega podrepnika Milana Hu-suja. «Revolocionar» Husu je brez dvoma lahko ponosen na take prijatelje in «aktiviste». Res lepa druščina titofašistov v kateri so se patentiranim lažnjivcem, špijonom in izdajalcem pridružili še — tatovi. PO DIREKTIVAH KONGRESA TROCKISTOV TITOFAŠISTI KRADEJO LJUDSKO IMOVINO skladatelj in nedosegljiv' nist. Po rodu je bil Umrl je 31. 7. 1886. , ^ 23. 10. 1944 je zmagovita Rdeč” mada prestopila mejo vžl« Prusije. ». 24. 10. 1825 je umrl skladatelj A sandro Scarlati. a# 25. 10. 1864 se je rodil Aleks»” .: T. Gračaninov, ruski skled» 26. 10. 1787 se je rodil Vuk Stel» vič Karadžič, oblikovalec ^ dernega srbskega jezika. j je narodne pesmi ter ses slovar srbskega jezika. P”' lu ga je vodil Slovenec “ Kopitar. jii- 26. 10. 1850 se je rodil slovenil» kar Janez Šubic. 27. 10. 1835 se je rodil v Podre?' Sorškem polju pesnik *■' ,i Jenko. Med drugim je ,s^e,! himno «Naprej zastava sl* Umrl je leta 1869 in je Poltor v Kranju blizu Prešerna. 28. 10. 1874 se je rodil pisatelj ” ver Meško. \ 28. 10. 1918 je bilo pro8laše”jc Ljubljani in v Zagrebu . nje vseh avstrijskih JugnS nov v samostojno državo. ^ 28 oktobra praznujeta bratsk' , ški in Slovaški narod ob|e ^ osvoboditve. Na ta dan j* .p proglašena samostojna c"„ slovaška republika. RADO £1 TRST II. > Sobota: 13.40 Slovenski ll3rjri(; motivi; 18 Skladbe za štiri k!»v 18.30 Oddaja za najmlajše: “ fll, Ijica «Kralj Grom»; 19 Iz °Perk|)lj-skih skladateljev; 20.10 Peste* cerini spored; 21 Sobotni veče”^.. Večerni kooncert; 22.30 Plesna» Nedelja: *8.30 Slovenske *ŠU, - 1 sve« po željah; 14.30 Iz opernega 5' 16 Sprehodi po našem P°dy, j 17 To, kar vsakdo rad P°s'u ?! ]l Z rarodn pesmijo po Slovet») ' Radijski oder. f Ponedeljek: 13 Iz franeodsk**^, španskega glasbenega sveta: 18 $ morna glasba; 19 Gospodinjska (j daja; 20 Odlomki iz koncert»' > violino; 21 Opera: Humpei" «Janko in Metka». >■ Torek: 13 Slovenske narodi* mi; 18 Glasbeni impresionistu. Klavirski koncert Devetaka' VL0r> jela; 2030 Okno v svet; 21 mladini; 21.30 Capkovskii- K?,- , za violino v D duru. ., ,|l Sreda: 13 Glasbo po Žeiif^i Mamica pripoveduje; 19 2dr»V )(,ji vedež; 20 Koncert skladb -r pel bo tenorist TO nrpd ^ pesmi igra na harmoniki MarU ^ cin: 9 Kmetijiska oddaja; 13 Beetho^ Pertot; 21 Razgovori pred ,|fl' f fonom; 22 Evropski obnov j načrt; 22.10 Sinfonični koncert-j Četrtek: 13 Slovenske ; n8. j/ pesmi igra na harmoniki Mdril , 1* cin; 18 Glasbeno predavi*')*'^ Slovenščina za Slovence; 3° »js*1 ki iz francoskih oper; 21 MrJj oder; nato Lahka večerna 81»* vo-Petek: 13 Glasba po željah; j J morna glasba; 18.40 Igra;1 je* kvintet pod vodstvom Oskarja V 19 Tržaški kulturni ca; m v torek zvečer se je zglasila pri oskrbnici prosvetnega društva v Sempolaju skupina Babičevih privržencev, ki so jo vprašali, naj jim izroči ključe društvenih prostorov, češ da bodo imeli pevske vaje. Nič hudega sluteč, jim je oskrbnica izročila ključe. Cim so prišli v društvene prostore, so se takoj spravili nad društveno imovino in jo enostavno odnesli iz društvenih prostorov, ne glede na odločne proteste prisotne, ki se je zgražala nad takim zločinskim početjem. Tega ponočnega ropanja društvene imovine so se «junaško» udeležili dobro znani titovci: Stubelj Milan, Kuzmina Mirko, Peric Pavel, Milič Marij, Lupine Zvonko, Kante Karel (Luci) in bivši predsednik društva Gruden Anton. Odnesli so harmonij, notni material. knjige in ves društveni arhiv. Po izvršeni oplenitvi društvenih Ena izmed mnogih delegacij pozdr avlja občni zbor SHPZ prostorov, kjer so pustili edino dva stola, so j otitofašisti naglo popihali. To zločinsko dejanje je društveni odbor prijavil policiji, ker gre v tem primeru za navadno tatvino ljudske imovine. S tem kriminalom po so titofašisti pokazali, da- so v svoji izdajalski politiki zmožni katere koli akcije in to od prevare pa do tatvine. To roparsko dejanje, podobno ameriškim gangsterjem, je očividno direktiva njihovega tito-fašističnega «kongresa» v Izoli, kjer so na vse grlo kričali o «ofenzivi proti kominformistom». Naše ljudstvo pa ne bo dopuščalo, da si ti politični banditi in izdajalci prisvajajo imovino, ki je ljudska last in do katere nimajo niti najmanjše pravice, ker nimajo s poštenim ljudstvom ničesar skupnega. Prijavite pridelek vina Kmetijska strokovna zveza Enotnih sindikatov opozarja vse kmetovalce, da morajo pripaviti uradu «Dazio consumo» količino pridelanega vina. V nasprotnem primeru so podvrženi plačilu visoke denarne globe. Kmetijska zveza ES je na razpolago vsem zainteresiranim za potrebna pojasnila in ureditev prijave. V četrtek 27 t. m. ob 20. uri v dvorani prosvetnega društva «Ravbar» na Greti se bo vršil sestanek vseh staršev šoloobveznih otrok. Vabimo starše, da se tega sestanka udeležijo. Prosvetno društvo Haas-Vrdela organizira v torek 23 t. m. ob 20. uri sestanek vseh staršev šoloobveznih otrok. 20 Koncert baritonista M*1” j^T Kosa; 21 Mojstri bpsede; 221, no-ameriška plesna glasba. MOSKVA _ v»1' (V srbohrvaščini) čas; 6.06 y dol. 19.72; 25.08; čas 16.00 V*'- J 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; SO» ji val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; č«s val. dol. 25,08; 30,80; 30,90) 280,9; čas 21.30 val. dol. 25,08. %|, 30,96; 280,9; 377,4; čas 22.30 V»' f»i 25.08; 30,80; 30,96; 280,9; 23.30 vat. dol. 25.08; 30,80; ^ 280,9; 377,4; čas 01, val. dol. 30.96; 280,9; 377,4. Razen tega vsako nedelj0 11.30 val. dol. 19.78; 26.08. v»1 (V slovenščini) čas: 18.1® V)1 dol. 19.78; 25.08; 30.96; čas: M.rfI dol. 25.08; 30.80; 30.96; 280.9) y čas: 24.00 val. dol. 30.80; 30.96) y 377.4; čas; 01,30 val. dol. 30,80) 280.9; 377.4. ti>; (V makedonskem jeziku' 21.00 val. dol. 25.08; 30.80) č,i 25.08; 30.80; 30.96; 280.9; 377.«y, 00.30 val. dol. 30.80; 30.96) 377.4. SOFIJA (V srbohrvaščini) čas: 1®, , dol. 39,11; čas: 2,45 val. dol zen op sredah in nedeljah'- yi (V makedonskem jeziku' ^ 20,45 val. dol. 391 (samo ob in nedeljah). PRAGA , 7 v»j (V srbohrvaščini) čas ^ 'gll dol. 3.1,4; čas 16,30-17 val d° I * V slovenščini) čas 17-17. 8 ^(#' 49,92; čas 17,15-17,45 val. do» ^ (V srbohrvaščini) čas *0. j« val. dol. 49,92; čas 0,30-0,45 v 31,41. BUKAREŠTA - V1 V srbohrvaščini čas; 20. dol. 48,30. j BUDIMPEŠTA V (V srbohrvaščini) čas: 7. . # val. do. 288,5; čas; 17 do , (K dol. 549,5; čas: 17,45 do 18. v 54^ 288,5; čas: 19,40 do 20 val. do»^ i (V slovenščini) čas: 20,* val. dol. 288,5. ' jJ.1 (V srbohrvaščini) čas: 22 val. dol. 288,5. „ ju 1 (V slovenščini) čas: 22,* 24 val. dol. 288,5, (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 549,6. VARŠAVA H) * V sibahrvaščini) čas: *»> dol. 48,25. TIRANA ^ (V srbohrvaščini) čas: 2 > dol. 38.22. Odgov. urednik DUŠAN ^ Založništvo «DEI.A* «j1 Tiska Tip. Adriatica - RI»"? Dovoljenje A, 1- *’