f. • • rtniške « in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr. in za četrt leta 90 kr., — po doSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za Četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 16 kr. — Dopisi naj se poSiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 15. septembra 1899. ftiA^ftÉAftM^Ê^ft^ftftftAftiitfiiiiftAftftA^ sprijaznil ž njo, ker vlada mej njim in voditelji nemško- i: SE Politiški oddelek. » WWWWWWWW W W W W WWW WWWWW* WW9WWWWWWW9 wwww Spravni poskusi. da Nemci onemogočijo izvolitev delegacije, ki jo zahtevata tako očitni neprijatelj sedanje vlade, grof Strah, Goluchowski, kakor tudi vladni tajni sovražnik » ogrski ministrski predsednik Szell, ta strah je napotil vlado, da se je začela baviti z vprašanjem, kako bi se doseglo vsaj začasno ustavljenje obstrukcije. Ko bi ne bila potrebna izvolitev delegacije, bi vlada živela brez vseh skrbi saj se da s § 14. tako prijetno vladati, da prijetnejše že ni mogoče. Toda delegacija! Sklep nemških strank, da preprečijo izvolitev delegacije, je dvignil vlado iz njene letargije in jo primoral, more iz zadrege. da je začela premišljevati, kako si po Najpoprej je poskušala razdreti nemško „Gemein-biirgerschaft" in pridobiti na svojo stran nemške krščanske socialiste. Ti bi se vladi kaj radi približali in i njih jih jo drage volje podpirali, zlasti če bi sankcionirala volilni red za dunajski občinski zastop, toda strah je. Njih stališče na Dunaji že davno ni več tako trdno, kaktr je bilo svoj čas. Nakopali so si najsrditejše nasprotsvo inteligence, ki je v taboru nemških nacional cev, ter socialne demokracije in vsled tega se ne morejo ločiti od drugih nemških opozicionalnih strank in se iz- postaviti takemu boju i kakor nemška katoliška ljudska stranka. tej se maje stališče, ko ima vender za seboj zgol politično nerazscdno maso kmetskega prebivalstva in ko disponira z velikanskim vplivom duhovščine na to maso. liberalnega veleposestva že od nekdaj tako nasprotje, da kavalirji niti osebno ne občujejo mej seboj, ali napo- sled ga je sila primorala, da se je udal. In ker sam ni mogel stopiti k svojim osebnim nasprotnikom, prevzel je to nalogo po cesarjevem naročilu baron Chlumecky. Tudi ta poskns se ni posrečil. Chlumeckega posre- dovanje ni imelo vspeha » kajti veleposestniki so po po svetovanju s cesarjevim pooblaščencem kategorično vili da se na noben način ne ločijo od ostalih nemških strank, in da bodo še nadalje vstrajali ob njihovi strani. In ta izjava je toliko pomembnejša, ker ni dvomov, da Chlumecky bil pooblaščen, staviti veleposestnikom kon ■ kretnih predlogov j s katerimi se bili v druzih raz merah gotovo zadovoljili. Sedaj j po tem drugem neuspehu » je ostala vladi odprta samo še jedna pot, da novič stopi pred coloskupno nemško opozicijo in jej ponudi spravo. Kakor znano, je grof Thun ta korak že jedenkrát storil. Takrat še ni bil izdal nagodbenih zakonov in še ni bilo prišlo do revolt v raznih nemških krajih Razmere so bile tedaj zanj dosti ugodnejše, kakor sedaj in če so takrat Nemci od- kako naj kdo njim klonili vsekako posvetovanje verjame, da sedaj tega ne store, da se bodo sedaj dali zvabiti v lopo in da bodo sedaj dali Wolfovi stranki orodje v roke, da jih politično ubije? Predsednik poslanske zbornice dr. Fuchs je brez dvoma razposlal svoja pisma, s katerimi vabi nemške vo- ditelje na dan 24. t. m. na spravno konferenco, s polno zavestjo, da tudi ta korak ne bo imel uspeha. In tudi ministrstvo samo je o tem popolnoma prepričano, da se Nemci spravnih pogajanj ne udeleže. Ker se ta prvi poskus ni posrečil, poskusila je renče posrečijo ali ne. Poglavitno vprašanje je Poglavitno vprašanje sedaj že ni več, če se konfe- : Kaj se na svojo stran nemškoliberalne veleposest- zgodi potem, ko se izjalove. V tem tiči pomen teh po vlada dobiti nike. Že Badeni je mislil na to, kako bi to skupino pri- gajanj, to je bistvo sedanje krize. klopil desnici in se je v to svrho tudi mnogo trudil. Za Ministrstvo samo ni jedino, kaj naj se zgodi. Mini- njim Gautsch gojil to isto misel. Thun se dolgo ni strski predsednik grof Thun in finančni minister dr. Kaizl 318 zastopata stališče naj se po izjalovljenju spravnih po- čim bo potisnen Marxov inteinacionalizem gajanj obnovi oktobrski diplom, da naj se državni zbor đanie nemškoradikalnih strank in socialne demokracij skupno nasto razpusti, za prve štiri kurije naj se nove volitve vrše po deželnih zborih, za peto kurijo pa direktno, a do izvršitve volitev naj se vlada s § 14. Napram ugovorom, da bi Nemci v koroškem in v štajerskem, ter morda tudi v nižjeavstrijskem dež. zboru v tem slučaju ne hoteli izvršiti volitev, pa opozarjata, da so tudi Čehi nekoč bili Socijalni demokratje proti volivam v delegacijo Wolf-Schonerer j klika demokratje ter Schonererj v delegacij v boj že dosegla s bodo Šli skupn speh. Socialni To je povedal dunajski odj proti volitvam žid dr. Adler pri nekem shodu v nedeljo. Parlament je vladi neobhodno po treben, ne za Avstrijo, ampak za celo državo Rekel je Za v abstinenci zmenila. a nemška vlada se ni za to čisto nič pomnite se dobro, tu se ne gre za to, da bi se parlament s obstrukcije storil nesposobnega za delo. Nasprotno pomočjo Druga skupščina v ministrstvu ni teh nazorov skupščina zahteva vspeha Ta naj se, ako spravna pogajanja nimajo parlament mora postati delaven. Da se pa ta namen doseže si mora opozicija pridržati volitve v delegacijo kot gl stavo pokazal za- j azveljavijo jezikovne naredbe brezpogojno Take izvrstnosti v ideal pa židovski vir. Adler še ni Delavnost parlamenta se dožene samo z razbijanjem m naj se — ker bi Čehi začeli obstrukcijo — razžene sedanja večina ter nadomesti z drugo, v kateri bi Nemci in Poljaki igrali prvo vlogo, po pultih, trganjem gl sednika vrže iz zbornice konečno s tem Krasna idej da se pred Poslanec Hochenburger in Schonererj h kateri pa bî se II orda Znani zatirani npmški po Hochenburger bo jc prikazal v pritegnile še nekatere druge stranke Takšen je sedanji položaj. Narisali smo ga, kakršen s katerim seveda Gradcu svojim volilcem ter jim razodel svoje misli o sedanjem najprej o vladnem zistemu grofa Thuna položaju Govoril zadovoljen ; nadalje pravi, da se zjedini je v resnici. V kombinacije o tem, katero stališče zmaga, VS(;. na Podlagi pametnega nacionalizma in svobode. Nemški se ne maramo spuščati. Trenotek je vsekako usodepoln a upati je, da zmaga pravična stvar slo- do in velekritičen vanskih narodov individuiizem je treba spraviti nazaj v one meje, kjer sedai zmagonosno deloval in bo imelo njegovo delo tudi v bo Če vedeli, Čehov podleže î bodo slovenski poslanci sedanjem doČe popoln uspeh Dejal je resnem da je njihovo stališče v vsakem slučaju ob strani času govornik, gorje je nam, ako v svoje lastne ljudi tranjega razdej razbojniškim četam jednako pobijamo nasprotniku podobo no- s tem kažemo njegove besede Politični pregled. vekoljublje temnita zavest nereda. Govornik želi konečno, da bite čuli tam, kjer osebna strast in pretirano člo- in nočeta priznati , da in da takozvano v se- V veljavo Cesarska naredba o prepisnih s oktobrom t pristojbinah stop stopi v veljavo še v slučajih smrti brom. 45 te naredbe je razvidno da „Volksthumliche" ni vedno „Volksnutzlicher danjih časih merodajno le geslo : „Ničfza me" in moje posebne terese, namreč vse za nemško ljudstvo kot tako. Iz navedenih dan po objavljenju. Pri prepisninah odstavkov se razvidi lahko so se, ali se bodo dogodil vsak da je Hochenburge program katerega ta naredba ne pride v poštev pred okto ' -------^v^ulu, auUCICgC pristen Nemec podpiše, kajti v tem je razvidno da se bori Hochenburger In za nemško celokupnost Odstop ministrstva obsoj Schonererjansko kliko t katera Strogo po njegovem mnenju Na prvem mestu govorimo Jako nevarna za avstrijsko vlado, Tudi nekaj nahujskanih ra- o sedanjem položaju v obče. Podrobnosti, katerih so dnevniki dikalcev Ie Prišlo na shod, ki so razbijali Hochenburgerjevim ajali Saj pokašlj tudi postranskega po prenapolnjeni, ne bomo mena, kako kihajo litiki. Iz vsega tega vega spravnega poskusa do odločitve. „PJzenski Listy načelom. Takih sodb nemški prvaki takorekoč iz lastnega ta posamezni ministri in po razvidno, da pride po ponesrečenj pred dobrim u nošo že tednom to da se odkriža svojega sporočili, da dela grof Goluchowski na bora niso navajeni. Položaj na Primorskem svoji zadnji številki od 1. Der Suden t. m piše v poslanika v Petrogradu amejšega rivala, strijskega o trplj slovensko-hrvatskega ljudstva Kdor hoče imeti pravo sliko tega opozarjamo barona Aerenthala. katerega hoče na- praviti za ministerskega predsednika. Iz zanesljivega vira ču- » da se res in še vedno računa v raznih jemo gih na odstop sedanje vJade. In političnih kro > mati Schwegel to da je kandidat za kar nas mora najbolj zani-trgovinski portefelj baron čita v Trstu izhajajočo „Edinost", ki je kakor glasilo politič nega društva istega imena postala najenergičneja in najžilavej braniteljica pravic tega kruto tlačenega plemena! Ta list vedno podpiral večino zbornice poslancev ter pritirjal načelom iste, zlasti glede narodne jednakopravnosti avstrijskih plemen Narodostna prašanja in socialna demokracija Pričakovati bi bilo torej, da bodo v nje opravičenem prizade- da zastopajo v an ju podpirali „Edinosta vsi oni listi načela veČine To pričakovanje se ne de ičuje niti v neka Neki graški list pravi, da je tudi za mednarodno socialno terih vodilnih glasilih desnice. Mesto da bi se na vseh črtah demokracijo Avstrije narodno vprašanj postalo važen predmet katerega mora rešiti pred vsem. Že strankarski shod delati koncesij potegnila za tlačene Hrvate in Slovence, jemljejo v „Edinosti moral je leta 1897. vršil na Dunaj tiskajočemu slovanskemu življ so morali odložiti isto tako iz narodnih vzrokov ki se pri še v zlo ker tako brezobzirno razkriva vse slučaje k m Shod v Brnu zadnje spomladi Po zahtevi zahteva tudi za Hrvate in Slovence narodno jednakopravnost zajamčeno v ustavnih zakonih razmer so morali nemščino le kakor „praktično potrebo iz česar pa ne sme izvirati „noben privilegij, ki bi izključeval SVOJO organizacijo Moralizirati in določiti sredstvo za občevanje, katero družujc krvni eksistenco ogorčenju radi krivice, s postopa ž njimi od strani državnih oblastev v sorodniki h Slovencev vsleil Ih^h št» bôl na tem, da pri in zavezniki nočejo pomagati v njih boj im za druge jezike dodatk Posl. A češko zastopstvo stranke pripravlj že sedaj tel jev da se indirektno celo postavljajo na stran tlači Lahko si je misliti so naperjeni proti nemškemu občevalnemu jeziku. bi™lstva. Žalost na tem je splošna kako to deluje na vse plasti pre Daszynski je rekel nekoč tako se bo glasilo Poljak Nemec in socialen demokrat da je socialen demokrat in meni graški list in dostavlja, da bo možno kmalu : lika pospeševatelj Pravda v Belemgradu vseh n Neue Freie Presse Celo slovanožrska in ve- podjetij, celo glasovita ne more drugače, nego da konstatuje, Milanovih % 319 da prvi trije dnevi so napravili najnepo razprave radi utis. n atentata da pričem veleiziaje" ogniti razgovorom, s dati kake kakim našim človekom, kateri je vere, in da je veliko verjetneje to, kar trde obtoženci, ki vsi izpovedujejo lepo, dosledno prepričevalne ! ! Sploh da tam najštevilnejši, to je od onih, kateri so tam delavci v pravem pomenu besede. Drugače se zelo přese- ti trije prvi dnevi napravljajo utis, da ni nikake zveze med netite, vžijete neprijetnosti, često vas celo kruto razža- r> atentatom" Kneževića veleizdajo" Pašiéa tovarišev to lijo i o čemur da ti niso naročili atentata, ampak da se hoče vam mogli svedočiti poslušniki ptujih rabiti prilika, da uniřij po zaprte radikalce. Jedina obtoževalna » i o našencib. Op. prev.) priča prav za prav napadalec Knežević, a še ta že » i v trikrat premenil svoje izpovedi. In na podlagi takega pričanj hočejo uničiti ekzistenco poštenjakov in njih rodbin ! O uboga justica srbska, kako žalostno ulogo imraš igrati pred svetom, temi ljudmi pak moramo na vsak način narodov. (To vse se more reči Cinizem v zadržanju, nedostojnost v govorjenju, no samem glasu ... to so vsekakor preje odporujoče nego vas vale e lastnosti. Vzrok: vrlo nezadostna vzgoja. S računati, ako spremembi v pruškem ministrstvu, o ka hočemo kaj doseči Ti so kateri vse zapravijo, kar za teri poročajo vsi listi, je naslednje razvidno, da sta dala svoji služijo in torej prvi zdravi češki izvoz je določen k njim ministrski službi slovo moža, ki sta ravno najbolj vplivala na Seveda s takimi, kakor so danes, ne-le nebrižnimi za na- neubogljive uradnike, da bi jih pridobila za kanalsko predlogo mej tem. ko » ostane storil svoje dolžnosti. na krmilu minister Miquel, ki baje ni Nova ministra sta konservativca, in s rodne stvari, temveč i celo odmetajočimi slehern čut narodnega jedinstva ter narodne vkupnosti, s takimi seveda tem se ]e upllv konservativne stranke še bolj utrdil pri vladi. raCunati ne moremo. V ptujini delajo (t. j. produkuiejoj Liberalci pišejo v svojih listih ter skušajo prepričati svoje verne sodruge, da je vpliv konservativcev postal pri vladi jako velik. Dosegli so konservativci pri vladi, da je ista odslovila moža, sta pritiskala na uradnike. Revolucija na San Domingu. Iz San Dominga pri za ptujca, v ptujini zapravljajo in vse tam drago plačujejo, ne prinašajo pa domov prav nič druzega kot uprav najbornejša sredstva za ženo in deco, ki jedva zadoščajo, da se le ti najedo in napijejo slabe kave. In predno bodo Lajajo poročila o novih resnih nemirih. Ko bilo namreč znano da so odposlali člani Fingerijovega kabineta orožj strelivo, ki bilo določeno za Azna, zbrale so se neštevilne mej množica ljudij pred guvernerjevo palačo in brezobzirno, nepopisnim kričanjem, zahtevale, da odstopi celo ministerstvo. v vladno poslopje, razbila tam sliko nedavno ti ljudje koristili domovini svoji, še preteče mnogo vode. Nam je možnejše računati s slehernim ptujcem, vsedlim se v krajih, odkazanih na dovoz, kakor ravno Orijent.. Množica udrla Inmi žalibog moramo računati le na te ptujce, vidijo svoj prospeh v vpojenju z nami in ki umorjenega predsednika Heureuxa, potem stanovanja posamnih ministrov ter razbila pa kar drla pred prišlo pod roke. Vlada je bila brez vse moči. Nič drugega ni pre ostajalo, nego takoj izročiti ljudstvu vso oblast. Ker pa upor uprav zato od nas kupujejo ter nas plačujejo. Izvoz je trgovina in kakor trgovina, tako mora i izvoz dosežen biti s svobodnimi, prirodnim! sredstvi, ka- takošon uspeh neži niso bili priprav štiri može v varnostni odsek tako dolgo vladali, dokler se ne snidej izvolili najprej tere pa tudi kakor narod zmožen življenja v resnici bodo v sporazumu z Mejiom imamo. člani vlade. Seňor Vasquez provizorične predsednik, naznanja, da bo vlado izročil protendentu Jimenezu, ako bo tako Uporneži so ljudstvo strmoglavili vlado in predsednika, toda vkljub Pogoj uspeha v trgovini je zadovoljstvo odjemalca, Odjemalec, katere koli narodnosti pri tem stopanju okusa in pri temu je še prav malo upanja, da zavlada kmalu zaželjeni mir ker tiče namreč za tem uporom američanski intrigentje. množitvi sredstev, zamore se danes zadovoljiti z blagom čim dalje lepšim in čim dalje dovršenejšim. Cena cdločuje na drugem mestu. Francija Po dolgih bojih je naposled končana afera I z radi izdajstva obtoženega židovskega kapitana Dreyfussa Vojno tega sledi > da ne smemo, naj se li zadovoljuje sedišče v Eennesu je Dreyfussa obsodilo na deset let v ječo. Židovsko časopisje je radi tega zagnalo strahovit vihar in dolži slapajočemu vkusu, gledati na produkcijo niti v smeru obrtnem niti v tovarniškem, temveč v smeru umet- vojno sodišče, da je Dreyfussa po krivem obsodilo, Je-li ta niš k e m. Vzemimo n. pr. češke vinjetke '). Vinjetke v dolžitev resnična? Mi ne moremo verjeti, da bi pošteni možje Pragi izgotovljene, ne glede na velikansko konkurenco sodniki zamogli nedolžnega človeka obsoditi. Je li Dreyfuss kriv ali nekriv. to vedo samo tisti, obravnavah vojnega sodišča. so bili navzoČni pri f •*jnih » V «r Trr'ftwrrTTiriifl'n? = ' " ri'î " ! "a. j ' ' ' ' ' ' ' ^^ ^ ^ ' l^i V '=? mnogokrat na visoko ceno (ceste so tri, štirikrat dražji kakor druge) zmagoslavno prodirajo v sami Nemčiji zemlji, kjer je nadprodukcija vinjetek in cene teh neobično nizke. Nemški zastopnik neke praške prekupoval-ske firme, katere izvaža vinjetke skoro v vse kraje sveta dobiva preko 3000 gld. provizije samo v Nemčiji na Raznoterosti izvozu. Napisal A. Stiller j pre vel Anton Kristan. (Konec) leto za prodane vinjetke. In tako vinjetko je možno pregledati celo z lupo 2.) (lupa ; die Lupe) pa še ne zapazite kakega najmanjšega pogreška ; to velja posebno za one, katere so tzv. graverno delo (rytecká prace). Kakšen je našinec izvan domovine? Osamljen je, pa naj bo, kar že hoče. Njegova vzgoja taka, da moram reči, kadarkoli 3e pobližujete z daljšega potovanja domov, ter ko so prestopili mejo ter prišli Vinjetke (od francoskega vignettes) so okraski bodi na lesu, papirju, ali na zidu. Op. prev. 2. Lupa, (fran. la loupe) se imenuje v opitiki posvečalno na Štajersko ali na Ogersko, da se morate naravnost iz na- i teklo za (linsenfôrmig ; čočko vito) podobe v daljini 1 sprotno se steklo z manjšo daljino imenuje drobnogled. Op. prev 320 Plakati Muchovi (Alfons Mucha, znameriti češki sli veliko dôbo ugodnega vpli kar živi v Parizu. (Op. prev.) ne zavzemajo samo prvo leži še celó vsa pred nami mesto v tem novem žanru umetniške obrti, temveč so priznava naravnost za nedosežne. vseh strokah vidimo isto. Češki krojači in čev- ljarji v istini mej dovednimi najdovednejši Čimdalj e m čimboljše dovršujoči svoje okraske in reze so tudi umetniki. Pogrešek je samo, da se mej nami živeti ne morejo, mej nami, katerim nedostaja sredstev in kateri v denarjih nezadostno strokovno 78L ljudske šole, in ta dôba ne pa za nami. Pustimo za danes nastrani tudi gmotno stanje našega kmeta in kme- tiča, kajti neovrgljiva istina je, da si v tem obziru lahko marsikdo pomaga, ako le hoče. Danes oglejmo si le tretji vzrok, katerega smo tukaj kakor tistega navedli, kateri kar plavamo. Kako to? Mi imam v rokah trg vine. jedine prave ceste k blagostanju, ž teli > in vzgojevalca vse humanitete napredovanje novega vinogradstva v krogu naših manjših in najmanjših vinogradskih posestnikov ovira, namreč: # razumenje stvari same, nezadostno razumenje načina novega vinogradstva. tem obziru ljudstvo pouči, storilo se je že Da se nekaj Primeri so nam pokazali, da ni nič lažjega nego zborov osobito od strani deželnih ustanoviti in zavesti trgovino. In zato ni treba, se dalie pri tem zadrževati Tako je kranjski dež zastopov deželnih odbor osnoval na Grmu Naš pogled na izvoz je torej sedaj še zelo mal kmetijsko sadjarsko šolo šolo j štajarski pa v Mariboru vinorejsko in In ter ponekod tr«ne poskuševalnice žal naj se zveča » m naj pridemo tja, kamor težimo, predmet teh šol moramo se množiti in deco svojo tako vzgojevati, da se bodo mogli, kadar bodo pripuščeni samim sebi, pošteno preživeti in se braniti. In ta deca, dobro vzgojena, imela bo v sebi čut narodne ima danes deca druzih narodov skoraj povsod le z nemškim poučnim jezikom. Poglaviti poglavita panoga v gospodarstvu njih vinarstvo Izdal se je že ponovljeni tiskani pouk vzajemnosti, v isti meri kot ga v njih poslu tudi državni kako gre nove vinograde nasajati. Nastavili so se za po uče vanje v novem vinogradarstvu posebni učitelji, katere nas i česar bo potrebovala > j ter kupovala pod pogojem bo od da delilo riških strokovnjaki podpirajo se trt je že med vinogradnike na stotisoče Pri bodemo mogli ustrezati z dobrimi, vkusnimi vsem tem lotijo se naši mali Raz-ame- vino- w ] eprest In ker je se dovršujočimi produkti treba reči, vse uredi. Previdnost sama Ne trdno verujem, da ostalo majhnim razumom stvari glede na vse izoliranje kar čuditi gradski posestniki novega vinogradstva v veliko premali in kjer se ga lotijo, polotujejo se ga z veliko pre- Strokovnjak se mora čestokrat men w — ------------J w «MA vuuitj, aaau na se bode gotovo našlo manj ali več številnejših pojedinčev, postopajo. Čestokrat kako napačno pri napravi novih vinogradov različnih narodov ki se bodo trgovsko zbliževali in me mora kar brez ovinkov izjaviti se njavanje mej narodi, to je izvoz, bo trajal dalje. ostalem » česar ni, to se nadomesti. To limo, da bi bila naša obča last, je že izjema. Trgovski popotniki, katere pošiljamo f kar že iz vsega tega ne bode nič dostikrat se strokovnjaku » vse je zabadavo delo. Da vidi i kakor da » se marsika do krajev i kateri nam bodo nas bodo zbližali z raznimi zamejnimi pojedinci teri mali vinogradnik naprave novega vinograda le za to s ka-ampak lotil, da pride do državnega ali deželnega posojila raznih terim si skusi opomoči, toda ne v vinogradstvu » i Rigola marsikdo komaj dobri dve pedi globoko videči in nahajajoči prospeh v trgovski Trte zasaja tako gosto, kakor da bi sadil koruzo Pa kaj spojitvi z nami, pokazali z časoma pot tjakaj, kamor zasaja? Vse, kar mu ravno v roke pride, še celo izabelo spemo in katera nas povede cilju » govarjala našemu karakteru in naši sposobnosti ki bode pa tudi od- divjo riparijo itd Kako gre pa še s cepljenjem in gro banjem i kako z gnojenjem in izgojevanjem mladih trt? Tako, da mora, vse to delo opazujoži strokovnjak, izjaviti « ■ ■■■■■■■■■■■■■i■■■■■■■■■■■■■■■■■■■mm,a,,,,,,,...................................i■■■■■■■■■■■ ^ J f ° da je vse ravno tako izvršeno » kakor ne smelo izvr Novo vinogradstvo in ljudska šola. Novo vinogradstvo v splošnem lepo Tukaj je treba pač pomoči, nujne in izdatne pomoči, ker sicer utegne priti še do tega, da se bode vsled nepovoljnih slabih uspehov v takih popolnoma nepravilnih napreduje, novih vinogradskih zasaditvah sklepalo, da ni cela nova Manjši posestniki, recimo navadni kmetje, še celó pa naši ta stvar nič vredna, zavrgljiva neka takozvani kmetiči, so v tem obziru še v zastanku teri niso še niti v pričetku napredovanja. Komu ali čemu Kje naj se pa ta nujna in izdatna pomoč išče? gre to pripisovati? Pred našem mnenju v ljudski šoli Na Grmu obrazbi vsem gotovo mali splošni iz- v mesecu osnuje naj Po se dotičnikov, saj je pač po celem svetu tako je omika prvi pogoj vsakemu i da avgustu posebni tečaj za ljudske učitelje napredovanju To pnpi sovati gre pa tudi slabemu gmotnemu stanju dotičnikov, in gotovo ne v poslednji vrsti tudi nezadostnemu strokovnemu razumenju načina novega vinogradstva. Pustimo vinorodnih krajev. V tem tečaju naj se učitelji temeljito praktično v vseh, prav v vseh delih novega vi- 1 toda nograd8tva poučé. Potem naf pa dežela s pomočjo vlade občinam takih učiteljev dala » toda splošno izobrazbo našega i skega ljudstva za danes na strani vinogradstvo goječega kmetij i kajti ona zahteva celo ali kupi njem tičnjak, y ali pa vse malo primerna zemljišča v najem vzame, da si napravijo na seveda na deželne stroške mali ma t trtnico, vinogradič tak matičnjak » 321 trtni c » ogra d i 6 sklical naj učitelj za časa Zlato mašo praznoval dne posameznih del vsako leto vinogradnike svoje občine, in vikarii v Pazinu, častiti gospod Julij Bru v kočevskem mestu Duhovnih t m. frančiškanski Poroj je bil tam naj bi jim vsako leto praktično pokazal ter razložil Tako bi imel vsak vinogradnik najlepšo in najbližjo priliko, pravilnega novega vinogradstva priučiti se. Vsi, tak vaj pri čč. Uršulinkah se je udeleževalo te dni 45 gospč. učiteljic. Vodil jih je č. g, P. Karol Fink pouk izvršujoči učitelji morali pa po popolnoma enot- odbora za nemu načrtu, katerega bi od slavnega deželnega sprejeli, postopati. Vsi, tak pcuk izvršujoči učitelji, bili praznik P. Hugolin Sattner učitelje, katerih je bilo 20, vodil je duh. vaje Jubilej škofa dr. Mahniča. Dne t. m. na M. bi naj pod nadzorstvom deželnega popotnega učitelja za l^nico mašništva je obhajal na Krku premil. škof Mahnič 25 vinarstvo Vsi tudi za svoj tak pouk izvršujoči učitelji sprejemali naj Obrtniški shod v Ljubljani se se vršil na Vi trud primerno nagrado, tako da radi z veseljem vršili, ne pa da bi jim bil le v že tako težavnem, pa slabo plačanem poslu ga breme učite- ljevanja. Tako bi postala lahko ljudska šola prav mogočna jako izdetna pospeševateljica vinogradskega napredovanja » rantovem vrtu ob prav obilni udeležbi. Razpravljalo se važnih točkah za obrt Iz Radovice. Občinsko starešinstvo radoviško izvolilo svojim častnim občanom mnogozasluženega gosp, Schweigerja, bivšega svojega župnika. o ie Fr Možje, katerim je skrb sa blagor našega prebivalstva izročena kmetujočega čuje se, da je zadnji Istrska duhovščina „Slovanskemu svetu u cas da napačna vzemite to misel v pretres mogoče svečenika Veprincu Zato parola lahonov r» se pise Udrite (P se je pred meseci streljalo na kapelana v sinjori sami kupnjejo agitatorjem mo- da ±±±žtititititítitíííttitititA±± itikikitiki&ititítikŘL Q&it .................................................................................................................. rilno orožje po receptu „osar tutto"); dne 30 lahoni kapelana v Krkavcih skoro ubili julija bili €= Novice. vidnost božj « Kaj se pravi ? da ga ni spasila pre-Nasprotniki znajo, da je za- £ stonj njih trud, dokler je ljudstvo pošteno. Zato proč z duhov Zavoljo tega je čuva zapuščeni Maše zadušnice 11 za pokojno cesarico so se dne t m. darovale po vseh cerkvah V Ljubljani so maši v stolni cerkvi prisestvovali načelniki vseh državnih in avtonomnih uradov. Na javnih poslopjih so bile razobešene Črne zastave. niki, ki je vadijo morale in značajnosti „šjorom" slovanska duhovškina trn v peti istrski raji dvojen dragocen zaklad: vero in narodnost jih grozno peče In to Osebne vesti Zdravnik gosp Fr Fôdransperg je imenovan sekundarijem v ljubljanski dež Konstantin vit . bol Slovanska duhovščina pa gre sigurno po poti do svojega cilja, ne boječa se zasramovanja, trpljenja in pregananja. Upamo, da jo bode v hudem boju krepilo novo utegne postati primorskim duhovnikom društvo sv. Pavla nov „antemurale niči A vit Dež. šol. nadzornik za ljudske šole na Primorskem verskim in narodnim klevetnikom Celovški župan v zadregi Iz Celo se nam Klodič-Sabladoski stopi v Profesor na ljubljanski nižji gimnaziji gosp kratkem v pokoj poroča: Dobernikov list je povodom zadnjih izgredov trdil da dr dobil kot vodja višje dekliške šole za šolsko leto 1899 dopust Lovro Požar 1900 tajnik c. kr dež vlaie in bodoči okrajni glavar velikovški Mayerhofer tirjal od žup Zdravnik v Kostnicah na Češkem g. dr veny, je imenovan okrožnim zdravnikom v Cerknici Cer Defi stvar je bila nična in naj ukaže Mayerhofer ljudi streljati poslal popra- nitivni učitelj Fr. Zupančič v Radovici naki lastnosti na Blagajnik pri c. kr dež. plač. uradu v Ljublj je premeščen v jed vek Dobernikovemu listu ter zahteval od župana pojasnila se oba sklicujeta na mestnega odbornika Hollmaverj ljudsko šolo v Skomarji na Štajerskem zdaj ta odgo da ima priče za svojo trditev Frid Laschan je povodom svojega umi gosp vitez ne ve, kaj je tedaj govoril A a sedaj več in morda dob;l naslov delal Žup tudi ne ve, kaj je in značaj plačevalca bij uai piauevaica. — Grlavni učitelj na učiteljišču v Anton Černivec je povišan v osmi činovni razred. Telefon iz Celovca v Beljak kr. trgovinsko ministrstvo jp dovolilo napravo telefonske zveze med Celovcem odlokom se razdeli občina Potrjen dež zakon. Presvetli cesar je potrdil z iQ Beljakom in treh govornih postaj mej obema mestoma. Rob. od 1. septembra sklep zbora kranjskega, s katerim Turjak v dve samostojni občini, Turjak in jablin Frans Jablanin cvet cvet katerega je utrgal Medvod nam je poslal prijatelj 10 t m na vrtu gospoda Jarca v Medvodah na Gorenjskem. Dotično drevo Odlikovan Mizarski pomočnik Jos Zupan iz Lju- imelo več cvetov, katere pa so ljudj bljane je izdelal letošnji drugi mojstrski tečaj za stavbne mi- v se zarje v tehnologičnem jelen že potrgali nahaj pa se muzeju učiteljev in strokovnjakov komitej na Dunaju in je po priznanji sadovi prikazali popolnoma odcvetel cvet, na katerem so se že redbi sokega c kr. trgovinskega ministrstva za splošna dela in po od- dobil in premijo 20 kron v zlatu diplomo v Celj Sudmark v Celju Minoli teden je imela „Sudmark U občni zbor. Siiimarkovci napovedanih Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Č. zobnih tri tisoč popolnoma pogoreli : mesto A. Ribar, župnik v Št Vidu pri Planini je imenovan knez duhovnim svetnikom Eferl iz Hočja v Premeščeni so kapi čč , šk Mat dijakov Zborovanje došlo jih je trideset in nekaj mlečno Ruperta nad Laškim na Rečico, Martin Roškar Slavnost Mesto je bilo natlačeno s pruskimi bilo radi tega zelo klavemo parku se je vršila v senci bajonetov žendarmerij zastavami. Odhod po mestu Leskovec Lovr. Sehlamberg Zuzmu v Hočje in Melhior Zorko z Rečice od Sv Štef je radi prepičle udeležbe izostal v ana pri peni so bili zopet Slovenci. Mestna policij Blamaža je bila grozna Laškim Novonameščeni gg novomašniki : Al. Kramaršič Rupert nad hišnika Narodnega doma ker pri sv. Kunigund na Pohorj da Lovrenko na Muti Malajner pri Mariji Snežni in Al. Musi v Laščah Karol Nemci ne vdrli v slovenski dom Te- aretovala celo stal pri vratih in pazil, Slavnost slovenskih Umrl jvan P je v v starosti 55 let Novem mestu gimnazijski profesor g prvikrat v Ljublj gasilcev. Dne slovenske organizacije. Troboj nastopilo slovensko gasilstvo t. m. je kot del raz slovenskš hiše so v velikem številu vihrale Kakor znano, je hotela imeti Avstrijska gasilna zveza" svoj shod v Ljubljani, kar to ji pa preprečili nemški nacionalci, a vsejedno se je vršila ta slavnost z največjim sijajem. Kakor vse slavnosti zadnji čas,"j pokazala se je tudi pri tej slavnosti slovanska vzajemnost. Čehi so poslali deputacijo treh rnož, Hrvatje so prišli po svojih zastopnikih „na pomoč" slovenskim gasilcem. Dne 7. septembra popoludne je imela „Zveza kranjskih gasilnih društev" svoj zbor, pri katerem so se spremenile nekatere točke pravil; na predlog g. Ivana Dachsa se bode tiskalo društveno glasilo „Gasilec" samo v slovenščini. Tajnik „Zveze44 gospod Trošt stavil je posredovalni predlog, naj se naznanila nemških ognjegasnih društev tiskajo v nemščini brez prevoda, potem je pa še načelnik „Zveze" g Doberlet z veliko vnemo omenil velik dobiček nemških inseratov, a zmagal je predlog g Dachsa. Zbor je izvolil g. Achtschina častnim členom zveze. Predlog, da bi se društveniki zavarovali, je propadel. Zbor je z navdušenimi klici pozdravil navzoče češke in hrvatske odposlance ter za-klical cesarju „Slava !" Zvečer je bila serenada, katere se je udeležilo na tisoče občinstva. Pred županovim stanovanjem so zapeli pevci dve pesmi, istotako pred hišo g. Doberleta Za tem je bil sestanek na FerlinČevem vrtu, kjer je svirala novomeška godba in so se prepevale slovenske pesmi Govorili so gg. : Doberlet, Mayer, Absac, Trošt, Murnik in Nolli. Dne 8. septembra se je zbralo v Ljubljani 1206 slovenskih ognje- gascev. Slavnostni sprevod je bil impozanten Na čelu sprevoda so se vozili kolesarji „Ilirije" z okrašenimi kolesi in potem druga društva. Ob 10 uri dopoludne je bral mašo kanonik Erker in je potem blagostovil gasilno orodje. Po maši je izročil župan Hribar „Mestni Dom" v oskrbo g. Štricelju, za kar se je ta v imenu ljublj. gas društva prav prisrčno zahvalil Z deiilovanjem navzočih društev končana ja bila do-poludnevna slavnost Obedi so se vršili zarad velike množice gostov v raznih gostilnah. Po obedu so imeli gasilci svoje velike vaje, ki so privabile prav obilo otČinstva na VodniKov trg, potem pa se je slavnost zaključila z ljudsko veseliso na Koslerjevem vrtu. — Slovenska šola v Gorici. V min. ponedeljek je posebna komisija preiskovala prostore v bivši Catinllijevi vojašnici v Gorici, da bi dognala, ali je to poslopje primerno za slovensko ljudsko šolo. Kot zastopniki slovenskih starišev so bili v komisiji dr. Rojic, svetnik Vodopivec in šolski voditelj Hrovatin, dalje so bili navioči vižji inžener Wojtichowsky, svetnik Chermach iz Trsta, dež šol. nadzornik vitez KlodiČ, okr. zdravnik dr. Zeneovich, goriški župan in mestna svetovalca. Komisija je po več ur pregledavala poslopje ter končno izpre-videla, da je poslopje neprimerno za šolo Vprašanje je sedaj, kako komisija poroča ministrstvu in kaj to ukrene. Gotovo pa je, da slovenski stariši svojih otrok ne bodo pošiljali v to šolo. — Osnovalno in ob enem letno občno zborovanje »Zaveze kmetijskih in gospodarskih zadrug za Spodnje Štajersko", bo dne 21. septembra 1899 1. v gostilni g. Fr. Robleka v Žalci. Začetek ob 9. uri dopoludne. — Korajžo so poskušali fantje v Tacnu pod Šmarno goro. Pri tem je bil nekdo iz Pirnic tako neroden, da je Ka-rolu Novaku zasadil nož v levo roko. — Ruski koledar. Da bi se na Ruskem sprejel gre-gorianski koledar, priobčila je med drugimi projekti predlog tudi kneginje Barclayde Tolly Weimarn v „Petěrburskemu Li-stoku". Po tem predlogu bi trajal 1. januvarij 1, 1900 od 12. ure po noči do 12, ure opoldne, 2. januvarij od 12. ure opoldne do 12. ure po noči itd. šestkrat, vsled česar bode v teku 6 dni imela Rusija koledar, tako kakor ga ima vsa druga Evropa. — Umrl je dne 8. t. m. opoludne po daljši bolezni č. g. Fran Petrovčič, župnik na Trati nad Poljanami. Bil je rojen leta 1837, 25. sušca, posvečen v mašnika 1870. Vzorni duhovnik naj v miru počiva. — Porotne obravnave. Včeraj vršila se je pri tu-kajšnem porotnem sodišču obravnava proti 25 let staremu dosestnikovemu sinu Francu Čibašku iz Kijanca zaradi hudodelstva ražiga. Dne 28. decembra zvečer imeli so fantje in dekleta v biši Jerneja Kerna na Kljancu zabavo s plesom. Okolo desetih pritekla je soseda Katarina Vavpotič navzoče klicat, češ, da pri Sršenu gori. Vkljub napornemu gašenju pogorel je hlev, hišna streha in nekaj žita. Škode je bilo čez 700 gld Prve poizvedbe o tem, kako je nastai požar, niso imele pozitivnega uspeha. Pozneje pa so se širile govorice, da je provzročil požar Franc čibašek, fant sicer božjasti podvržen, a zdravega uma, nagle jeze in silovitega značaja, kakor pravi obtožnica. Orožnik Anton Vatovec, kateremu se je zdel sum opravičen, aretoval je čibaška, kateri mu je pri odgonu v Kamnik baje priznal, da je bil dotičen večer jezen, ker ga fantje niso pustili na plesišče in da je vsled trga z žvepljenko zažgal Sršenov hlev. V preiskavi in pri obravnavi pa je Čibašek odločno tajil, da bi bil on kedaj priznal zažig in trdil, da je on že ob pol sedmih šel spat na Pogačarjev hlev. To trditev potrdilo je tudi več poklicanih prič, dočim je priča Frančiška Koritnik baje še okolo pol osmih z obdolžencem govorila. Porotniki zanikali so vprašanje glede krivde Franca Čibaška, vsled česar je bil obtoženec od obtožbe oproščen. — Otroka je umorila prejšnji ponedeljek 181etna Ivana Žvan iz Srednje vasi v radovljiškem okraju Na planini Konjšca je povila žensko dete ter je tako trdo povila v oblačila, da je je udušila, potem pa skrila v neko skrinjo. — Nevaren tat ušel. Andrej Kralj iz Suhadola v sežanskem okraju, ki je na glasu, da je nevaren vlomitelj, je ušel iz bolnice usmiljenih bratov v Gorici. Ušel je v sami srajci, ki je zaznamovana s črkami, „K. Ž." Bolan je na ušesih. Isti je 1 68 m visok, močan, sivoplave brke in govori slovenski in italijanski. Na životu ima vtetovirane črke A. K. Ponesrečili. Mej postajama Mirna peč in Novomesto sta prekladala 5. t. m žel delavca Fr Parkelj in A Ned-vešek žel preproge. Jeden teh je padel prvemu na nogo in mu jo močno poškodoval. Predzadnji dan m. m. je padla Hel. Rakovec s Strmec pri Šelcah tako nesrečno s hruške, da je vsled notranjih bolečin drugi dan umrla — V soboto se je ponesrečil pri zgradbi Staudacherjeve vile v Ljubljani 14ietni Al. Novak, Padajoča opeka ga je ranila na obeh rokah. Novak je pričel delati šele v soboto zjutraj. p _ _ — H ' — Obesil se je 7. t. m. zvečer v Gorjah na kozolcu kovača Ulčarja neznan človek, pri katerem se je našla bele-žnica z imenom Franca Ozbiča — Istega dne so našli 201et-nega Jos. Kronarja iz Polhovice (okraj Novomesto) v bližnjem gozdu mrtvega Vrvica, s katero se je obesil, se je utrgala in truplo je padlo na tla Vzrok obema samomoroma je nezan. — V vrelo vodo oziroma za prašiče pripravljeno pičo je v Bezuljaku padel dveletni Ivan Škrlj in se tako opekel, da je kmalu na to umrl. — Povozil je hlapec posestnika E, Schmarda, Franc Oražem 6. t m. pop. v Domžalah 61etnega dečka P. Majdiča z Gor, Domžal. Voz mu je stri prsi in je deček po preteku pol ure umrl — Strela je dne 3. t. m. v Lesnajkah ubila 81etnega pastirčka Matevža Kocjančiča. « — Utonil je v Nalesku posestnika sin Jožef Mulec. — Obesil se je v noči od 1. na 3. t. m.53 let star slaboumni kočar Anton Kocijančič z Vel. Otoka — Požar. Pri Beljaku sta zgorela dva Kozolca polna sena. Sumi se, da je zažgala zlobna roka, 323 Ogenj je nastal v šupi Jurij logu. Šupa, ki se ceni na 800 gld ter 200 popolnoma pogo&elo. Škoda znaša 1000 Habeta v mestnem Čudež V neki vasi pri centov sena je nekaj časa sem pri jednemu tamošnjih kmetov Hamburgu postaj Toča je dne 11. čila veliko škodo. m. v litijskem okraju provzro- tekom treh dnij rdeči ter mokri ostanki jedi polil, voriti IV O se čudežu kakor da jih je kdo s krvju Toča je pobila t m v Babinem polju pri Sta dognal, da so ta kr to pojavilo, je začelo ljudstvo seveda takoj go no, botanik Ehrenberg je sredi tega stoletji tvarina mikro3kopično majhne gobe rem trgu. V komaj četrt ure je provzročila 1000 goldinarjev katere se íako bitro razširjajo. Veliko strahu in boja so vzbu škode. . dile te rudeče gobice v 13. stoletju, ko so se vsled vlažnostt pojavile v neki cerkvi na hostijah Duhovniki so namreč tr- dili da so hostij zakleli. Radi tega Guérin II godek : Neki mali obrtnik v ulici žensko, ii Pariza poroča te dni naslednj Latin se je spri do- z neko preganjanje Židov, in marsikatero človeŠKo življ takrat žrtev ljudske nevednosti začelo strastno oje je postalo zadal nekaj sunkov z nožem ter jo pahnil po stop Zastruplj častniki. Častniki 37 pešpolka ki njicah. Na to se je dobro zaprl stanovanj svojo sobo in izjavil, da zapusti ima sedaj velike vaje na meji bihaškega in aradskega komi mrtev ali prost. Službujoči policijski komisar je bil pa mnenja, da vladi že preseda jeden sam Fort Chabrol ter je velel strežnikom rina II premišlj sedaj razbijeje vrata in se polaste Gué ječi ne mrtev ne prost tata, niko^ juho. Polk so videli v nekem je izjavil, da so gobe jedilne gozdu prav lepe gobe a ubar Čast ter je apravil Častnikom Toda vsi častniki so oboleli. Nekateri so ležali dva dni Epidemična steklina je nastala na Pruškem ral čakati mogel vsled tega en dan sploh na vajo, nego mo Starem Gradu. Od začetka so stekli na tudi takoj psi druge živali Zbolela sta za steklino dva vola, mačke, sedaj pa ubili bili precej to bolezen in razkosali. Vsi ljudj so ju so jedli meso, so do- da so častniki vsaj večinoma ozdravili Najdaljša železnica na svetu Američanski inže- nerji so izdelali nacrt za železnico, ki bo zvezala severno in južno Ameriko po panamski ožini. Proga bode merila 10.600 milj in bode 250oletnico svojega obstanka bode praznovalo dne 24. oktobra ter naslednje dni francosko mesto z velikimi slovesnostmi, kazal zgodovinski razvoj tega starega mesta Glavna točka bo velik sprevod Marseille bo Buenos-Aires Železnica najdaljša na svetu. Tekla bo iz Newyorka v Od teh 10.600 milj jih je že 4770 žegotovih. bode menda veljala 875 milij Predilnice v Bulgariji. V velike nove predilnice Na Čelu )v dolarjev. Bulgariji se snujejo Luccheni nedeljo umrla naša cesarica v Gene bilo -leto dnij, odkar je tem bodo izgubile tudi avstrijske predil akcijski družbi stoje Angleži pod bodalom italijanskega jega izvoza, ki je znašal doslej 521.000 gld nekaj od svo- hista Luccheni j a Moiilec dela v samotni svoji celici škatlje iz trdega papirja. Baje je len, neroden in nečeden. Za zabavo ime nekaj italijanskih starih knjig. Večkrat je že prosil, naj ništvom Skandali v Hebu Predrzne nererjancev v Hebu so provzročile demonstracij Scho mej tamošnjim ljudstvom veliko reakcijo. Četrtek se je zbralo več sto ljudij pred ured mu dajo kak dnevnik, a prošnj cheni sprašuje svojo stražnike mu ali zpolnijo nikdar. Luc „Egerer Nachrichten ter so demonstroval klici na poslanca Ira ter Hoferja. Prišlo s Fej njem, a odgovora ne dobi. Luccheni je še vedno jako ničeven se kaj piše in govori o nemškimi nacionalci ter socialnimi demokrati do pretepa mej ter se veseli svoje „slave". Obiskala sta ga doslej le njegov spovednik in predsednik društva ječarstva. Pisem je dobil šestero, a izročili so mu jih samo pet. Sam ni pisal še ničesar nikomur. Rudeča barva njegovega obraza je čisto zginila. Po- bil ranjen z nožem nemški pri katerem je ljudstvo razkropilo, a kmalu nalec Frank. Zatem se je potem zopet zbralo pred hišo načelnika veteranskega društva Kammmererja, kojemu je isto prirejalo ovacije ter vpilo neprenehoma „Hoch se končno stal je bled Menda ni zdrav. Vedenj razšlo. Posl Ira Zamena otrok katero plača vsaka rodbina mark na leto. njegovo je dostoj v neki gostilni kmalu linčali ako se Berolinu so osnovali društvo hoče postati člen društva, v ne bil precej odstranil Ljubezen i vešala. Porotno sodišče žele pridej i, šest To društvo pa potem skrbi, da družine z de- obsodilo tovarnega delavca F češki Lipi šala, ker ustrelil H e g e n b a r t a na ve- lahko svojo pocitnicah zamenjajo svoje otroke z otroci Micl in sicer z nieno privolitvij šestnajstletno ljubico F v • volili ko mestnih rodbin in obratno. Otroci z dežele pridejo na ta z malimi stroški v mesto, kjer vidijo mnogo lepega i ristcega, mestni otroci pa pridejo v naravo, kar je za nje nekaj novega. Prvi in drugi pa se priuče lahko kakega tujega na Grškem Začel ker niso njeni stariši pri da se poročita. Z drugim strelom se je hotel na vešala obsojeni še samega usmrtiti, a revolver se sprožil Najmanjši časopis sveta imajo vsekako v Larisi jezika, kar ga so ajvečje vrednosti vpokojeni Makrister Oporto Kuga in ljubezen. Kakor znano, razsaja v mestu naša politične izdajati na dveh četrtinskih listih neki ter ga imenoval MIRPA (mali). List pri- dnevne vesti ter notriva tudi filozoiična na Portugalskem strašna kuga že dlje časa. Antonijo Rodrigeus de Santos je srečno živel soprogo s svojo mlado v ulici Eskura v Oportu. Nekega dne pa oboli Antonio. Zdravnik je konštatoval, da je obolel na kugi. Rodrigues Slikar verska> gospodarska, obrtna, medicinska in pedagogiška vpra- "i. Časopis izhaja po enkrat na teden ter stane za vse šanj leto samo dve drahmi v vseh svojih mukah misl na svojo soprogo Prva žena gova misel je bila, da te žena reši te strašne bolezni Sedemkrat vdova se ni nič manj kakor sedemkrat omožila in sicer V Meksiki živi še precej mlada ne Zaprl rata svoje sobe, da ni mogla njegova soproga priti k njemu omožila civilno, temveč vselej po cerkvenem obredu 1880 v sobo. Zastonj ga je prosila. Na njegovo prošnjo je bil od Vsi možj so kočij pomrli Prvikrat se je prvi padel govor le težak kašelj, a vrata se niso odprla malo časa in se ubil, drugi se je zastrupil, tretji je bil ubit na v sobi je postalo tiho lovu, četrti se je utopil Antonio s črnimi obrazi in črno obleko umrl. In prišli so ljudje a sedmega je ona sama petega so linčali ustrelila. šesti tudi utonil vratih pa stala Anita da odneso mrtvo truplo Na milega Antonia v rakev in ko so ljudje spravljali njenega Odvetnik dr. Cui Napad na zagovornika Antonio 1 u in padla zakričala : „Samo še na telo svojega moža ter poljubila jeden poljub pri obravnavi neko stranko je prišel v sodno dvorano Neapolja se poroča da astopal Kar plane proti njemu nasprotnik začrnelo njegovo lice. Drugi dan pa so priôli zopet oni črni vetnik njegove stranke in mu zasadi z vso silo nož v trebuh Od možj ter so odnesli v zaboju mrtvo truplo lepe Anite mestu najbrže ne bode okreval. Napadovalca so seveda na