167 2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 72.034.7:726.9(497.412Velika Nedelja) Prejeto: 16. 1. 2020 Metoda Kemperl red. prof. dr., Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, SI–1000 Ljubljana E-pošta: metoda.kemperl@pef.uni-lj.si Baročno župnišče v Veliki Nedelji Načrta Jožefa Hofferja za prezidavo IZVLEČEK V članku je obravnavano baročno župnišče v Veliki Nedelji, ki je najbolj razkošno in najbolj arhivsko dokumen- tirano baročno župnišče v Sloveniji. Obravnavana je baročna prezidava in nadzidava ter načrti zanjo. 4 x 8-osna enonadstropna stavba je ena od štirih stavb, ki oblikujejo urbani del naselbine ter stojijo zahodno od cerkve in gradu. Načrta zanjo je izdelal najpomembnejši poznobaročni spodnještajerski arhitekt Jožef Hoffer, gradili so jo med leto- ma 1749 in 1751, kmalu zatem (še v 18. stoletju) pa so nekatere sobe tudi poslikali. Ohranjena Hofferjeva načrta utrjujeta atribucije drugih njemu pripisanih posvetnih stavb, kot so Hofferjeva hiša v Mariboru in dvorci Gornja Bedekovčina, Zgornja Polskava ter Jareninski dvor. KLJUČNE BESEDE Velika Nedelja, poznobaročna arhitektura, župnišče, Jožef Hoffer, gradbeni načrti, profana arhitektura, nemški viteški red ABSTRACT BAROQUE PARISH HOUSE IN VELIKA NEDELJA. JOŽEF HOFFER’S REBUILDING PLANS The article discusses the Baroque parish house in Velika Nedelja, the most luxurious and archivally documented parish house in Slovenia. The discussion focuses on its Baroque rebuilding and extension as well as plans for it. The 4x8 axial single-storey architecture is one of the four buildings that form the urban part of the settlement standing to the west of the church and the castle. The plans for it were drawn by the most important late-Baroque architect from Lower Styria, Jožef Hoffer. The parish house was built between 1749 and 1751, and soon after that (still in the eight- eenth century), most rooms on the first floor were painted. Hoffer’s preserved designs reinforce the attributions made regarding other secular buildings that are attributed to him, such as Hoffer’s house in Maribor, the mansions Gornja Bedekovčina, Zgornja Polskava, and the Jarenina manor. KEY WORDS Velika Nedelja, late-Baroque architecture, parish house, Jožef Hoffer, construction designs, profane architecture, Teutonic Order 168 2020METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 Uvod Monumentalnih župnišč z izrazitejšimi baroč- nimi ali poznobaročnimi arhitekturnimi elementi oziroma dekoracijo je v Sloveniji izredno malo. To je razumljivo, saj so bivališča za duhovnike večino- ma prezidali ali na novo postavili po veliki reformi župnijske organizacije leta 1782, torej tik ob koncu 18. ali v prvi polovici 19. stoletja, ko so še vedno usta- navljali lokalije in vikariate. Pred tem so bila žup- nišča večinoma pritlična, manj prostorna, nekatera celo lesena. Redka so velika župnišča, ki so v jedru še srednjeveška, kot na primer v Radovljici, Laškem in Slovenskih Konjicah. Nekatera zanimiva baročna pa so že podrli, kot na primer v Dolnji Košani. V 19. stoletju sezidana oziroma povečana mogočna župni- šča danes neredko samevajo ali pa so jih preuredi- li v knjižnice, občinske upravne stavbe, domove za ostarele ali hotele, včasih pa v njih poteka tudi pouk, ko krajevno šolo bodisi prenavljajo ali je neuporab- na zaradi naravne nesreče. V 19. stoletju, ponekod še globoko v 20. stoletje, so bila župnišča poleg cerkve in šole najbolj monumentalne stavbe v kraju, zato so še danes ponekod na podeželju pomembne urbani- stične dominante. O arhitektih oziroma gradbenih mojstrih, ki so gradili župnišča na Slovenskem, vemo izredno malo. Do leta 1782 je teh podatkov manj, po cerkveni re- formi pa jih je več, saj je za to obdobje ohranjenih precej več arhivskih virov. V tem času župnišča in cer- kve niso smele biti več okrašene, cene gradenj pa so bile strogo nadzorovane.1 Največ podatkov o gradnji župnišč smo doslej zbrali za slovensko Štajersko v drugi polovici 18. stoletja. Celjski mestni zidarski mojster Karel Lipuš (1715–1771) je leta 1766 prezi- dal beneficiatno hišo v Celju, leto pozneje pa župni- šče v Gotovljah.2 Njegov delavniški naslednik Leo- pold Tušinger (1735–1815), ki je prav tako opravljal službo celjskega mestnega zidarskega mojstra, je leta 1763 sezidal župnišče v Sv. Miklavžu nad Laškim, med letoma 1772 in 1776 je gradil cerkveno hišo pri cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, leta 1776 pa je s tesarjem Janezom Kruhom sezidal novo kaplanijo v Šmartnem v Rožni dolini.3 Po reformi je Leopold Tušinger med letoma 1787 in 1794 s prekinitvijo zgradil pritlično župnišče v Polju ob Sotli, leta 1797 pa je izdelal načrt in predračun za gradnjo župnišča na Vranskem, ki ga pozneje sicer niso gradili po njegovih načrtih. Leta 1807 je obnovil župnišče v Rečici ob Savinji, nasled- nje leto pa izdelal načrt in predračun za župnišče župnije Sv. Mihael pri Šoštanju in ga naslednje leto tudi postavil.4 Slovenjgraški mestni zidarski mojster Janez Franc Messiner (ok. 1745–1820) je leta 1775 1 Benedik, Organisierung, str. 22–25. 2 Kemperl, Korpus, str. 43. V seznam so vključeni mojstri, ki so živeli in delali pretežno v drugi polovici 18. stoletja. 3 Prav tam, str. 44. 4 Prav tam, str. 45. popravil župnišče v Šentjanžu pri Dravogradu ter med letoma 1786 in 1788 povečal župnišče v Šentilju pod Turjakom.5 Celjski okrožni inženir Andrej Jer- nitz (om. 1786–1803) je leta 1791 izdelal načrt za hišo kurata v Stopercah, leta 1794 pa izdal predra- čun za popravilo župnišča na Stražah pri Radmirju in 1801 za lokalno kaplanijo pri Sv. Jerneju.6 Vsa ta dela so bodisi precej utilitarnega značaja bodisi so bila prezidana ali pa niso več ohranjena. Župnišča sta načrtovala oziroma gradila tudi oba najpomembnejša mariborska arhitekta Jožef Hoffer in Janez Nepomuk Fuchs. Hoffer (1706?‒1762) je leta 1756 izdelal specifikacijo stroškov zidarskih in drugih del za prezidavo župnišča v Laporju,7 nasled- njega leta pa je izrisal načrt za dozidavo in prezidavo župnišča v Hočah ter izdelal specifikacijo zidarskih in drugih stroškov. Na tem načrtu je predvidel fasadira- nje z lizenami, dekorirane okenske okvirje in posebej bogato dekoriran portal. Župnišče je prezidal njegov naslednik Janez Nepomuk Fuchs (1727–1804), ki je načrte upošteval le delno, na okenskih okvirjih pa je uporabil zase značilno dekoracijo.8 Leta 1766 je nari- sal tudi povsem utilitaren načrt za vikariatno hišo na Vurberku.9 Med letoma 1774 in 1776 je popravljal župnišče v Rogatcu, ki pa je bilo pozneje še enkrat prezidano.10 Pripisano mu je leta 1780 zgrajeno žup- nišče v Šentjurju pri Celju, saj kaže zanj značilno drobno dekoracijo okenskih okvirjev.11 Po letu 1773 je izdelal predračun za prezidavo župnišča v Selnici ob Dravi,12 med letoma 1788 in 1791 pa je zgradil župnišče na Zgornji Velki. Leta 1787 je izdelal načrt za postavitev župnišča v Ožbaltu ob Dravi, naslednje leto pa načrt za novogradnjo župnišča v Framu,13 ki so ga zgradili leta 1797. Zanimivo je, da je načrt po- polnoma brez dekoracije, izvedena stavba ima lizene, okni v mansardnem delu pa imata drobno štukirano dekoracijo. Leta 1790 je izrisal načrt za postavitev župnišča v Svetinju pri Ljutomeru,14 naslednje leto pa je izdelal načrt za hišo kurata v Stopercah.15 Hofferjev načrt za nadzidavo in prezidavo župni- šča v Hočah je torej edini do sedaj znan baročni načrt župnišča z izrazitejšo členitvijo in dekoracijo. Ta je bil pri prezidavi tudi deloma upoštevan. Po velikosti, členitvi in dekoraciji fasade in za- radi fresk v notranjščini med še baročnimi gotovo izstopa župnišče v Veliki Nedelji, ki še ni doživelo umetnostnozgodovinske obravnave. Jože Curk ga je opisal v topografskem gradivu občine Ormož, kjer je 5 Prav tam, str. 46. 6 Prav tam, str. 47. 7 Prav tam, str. 52; StLA, GSTA, Fasc. 541. 8 Kemperl, Korpus, str. 52; Kemperl, Načrt, str. 279–286. 9 Kemperl, Korpus, str. 53; StLA, GSTA, Fasc. 418/9. 10 Kemperl, Korpus, str. 53. 11 Prav tam, str. 54. 12 Prav tam, str. 118. 13 Prav tam, str. 54. 14 Prav tam. 15 Prav tam. 169 2020 METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 tudi zapisal, da je bilo župnišče zgrajeno med letoma 1749 in 1751 ter leta 1838 v notranjščini popravlje- no.16 Na kratko je omenjeno v Korpusu poznobaroč- 16 Curk, Kulturni spomeniki, str. 23. Curk je podatek o času gradnje črpal iz kratkega zapisa v župnijski kroniki. Kratki zapis je ponovil še večkrat, s tem da je navedel napačno loka- cijo fresk z upodobitvijo grških bogov (Curk, Ormož, str. 22; Curk, Razvoj urbanih naselbin, str. 65; Curk, O samostanih, str. 143). Po Curku sta letnico nastanka ponovila še Me- tod Krajnc (Krajnc, Velika Nedelja, str. 8) in Emilijan Cevc (Cevc, Umetnostnozgodovinska pričevalnost, str. 60). Župni- šče je omenjeno tudi v umetnostnem vodniku po Sloveniji (Šumi, Slovenija, str. 118). ne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem leta 2007 kot možno delo ptujskega mestnega zidarskega mojstra Simona Janeza Plimmicha,17 istega leta pa je Igor Sapač župnišče postavil v bližino mariborskega arhitekta Jožefa Hofferja.18 Omenjeno je še v knji- gi Prepovedane freske iz leta 2014, v kateri je Janko Štampar predstavil vse odkrite in restavrirane freske, saj je bila večina od njih to tedaj skrita pod beležem.19 17 Kemperl, Korpus, str. 59, 60, brez slogovne analize. 18 Sapač, Baročni arhitekti, str. 242, brez slogovne analize. 19 Štampar, Prepovedane freske. Pogled na glavno fasado župnišča v Veliki Nedelji (foto: M. Kemperl). Pogled na stransko fasado župnišča v Veliki Nedelji (foto: M. Kemperl). 170 2020METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 V Centralnem arhivu Nemškega reda na Dunaju (Deutschordenszentralarchiv) je o gradnji župnišča ohranjene nekaj dokumentacije in načrtov, tako da lahko kar dobro rekonstruiramo baročno fazo grad- nje.20 Velikonedeljsko župnišče je ena od štirih stavb, ki oblikujejo urbani del naselbine ter stojijo zahodno od cerkve in gradu. Poleg župnišča so to velika enaj- stosna dvonadstropna šola iz leta 1895, ki stoji na isti strani ceste kot župnišče, ter dve malenkost manjši enonadstropni trgovski hiši na drugi strani.21 Zgodovina velikonedeljske župnije Župnija v Veliki Nedelji je povezana s prihodom vitezov nemškega viteškega reda na to območje, ki je bilo pred tem neposeljeno. Salzburški ministerial Friderik Ptujski, ki je to mejno območje varoval pred Ogri, je leta 1190 na pomoč poklical nemški viteški red. Na griču, kjer se Pesnica izliva v Dravo, naj bi vitezi na veliko noč leta 1199 premagali Ogre, zato so kraj poimenovali Velika Nedelja. V zahvalo za pomoč je Friderik Ptujski naslednje leto tu ustano- vil zemljiško gospostvo in dal na griču postaviti ko- mendo nemškega viteškega reda s hospitalom Device Marije. Ustanovi je podaril pol desetine ter ji predal cerkev in patronat nad župnijo. Leta 1236 je salzbur- ški škof Eberhard II. ta patronat tudi potrdil. Že leta 1219 je imela komenda svojega komturja in župnika Ditriha. Posest vitezov je v srednjem veku narašča- la in tako je v osemdesetih letih 15. stoletja merila skoraj 20.000 oralov. Poleg gospodov Ptujskih in nji- hovih sorodnikov so komendi bogate posesti pokla- njale tudi druge štajerske viteške družine. Tako je fevdalna posest obsegala skoraj celoten del vzhodnih Slovenskih goric ter ravninske predele ob Dravi in Pesnici.22 Točnega leta ustanovitve cerkve v Veliki Nede- lji ne poznamo, vsekakor pa je to bila zadnja praž- upnija med Dravo in Muro, ki je nastala okrog leta 1200 in je prvotno obsegala celoten nekdanji ormo- ški sodni okraj. Že v srednjem veku so se od nje osa- mosvojile župnije Ormož, Središče in Sv. Miklavž, v novem veku pa Polenšak, Sv. Lenart, Svetinje in Sv. Tomaž.23 Dušnopastirsko delo so tu križniki iz 20 DOZA, Ballei Österreich, Großsontag, 201/1. Župnišče na- mreč med letoma 1749 in 1750 ni bilo sezidano, kot je zapisal Curk (gl. opombo 16), ampak so starejšo stavbo na tem mestu prezidali in nadzidali. 21 V večji od njiju je bila na začetku 20. stoletja gostilna Mikl (Curk, Kulturni spomeniki, str. 23). Hiši sta lepo vidni na do- pisnici iz leta 1916, ki jo hrani Muzej krščanstva na Sloven- skem (inv. št. 510:STI;0005280). Dostopno na https://mu- seu.ms/collection/object/233027/velika-nedelja-grossontag, 20. 6. 2019. 22 Mlinarič, Križniške župnije, str. 81, 82; Mavrič Žižek, Velika Nedelja, str. 210. 23 Za natančnejši obseg župnije gl. Mlinarič, Križniške župnije, str. 83. Velike Nedelje opravljali sami ali s pomočjo svetne duhovščine.24 Nekaj podatkov o duhovnikih in njihovih zadol- žitvah v 18. stoletju lahko razberemo iz poročila in vizitacij arhidiakonata v Strassgangu, kamor je takrat spadala Velika Nedelja.25 Leta 1739 je v velikone- deljski župniji živelo 4485 ljudi,26 zato je imela poleg župnika še dva kaplana. To so bili župnik Anton Ta- dej Miklaus, doma s Prevalj na Koroškem, ki je bil križnik, in kaplana Pankracij Rebernik iz Kamnice pri Mariboru ter Jožef Perne iz Sevnice, ki je bil prav tako križnik. Maševali so ob nedeljah in praznikih s pridigo, zvečer pa so imeli tudi večernice. Katehezo so v zimskem času opravljali ob nedeljah pred mašo ali v popoldanskem času, poleti pa po raznih krajih v župniji.27 Leta 1760 je bilo stanje podobno: v župniji je živelo 4445 ljudi, na župniji sta prebivala župnik Karel Perne, križnik, doma iz Krškega, in kaplan Frančišek Žagar, doma iz Kamnika, pomagal pa jima je še eden od miklavških kaplanov. Maše so opravlja- li ob nedeljah in praznikih, in sicer tako, da je bila zjutraj ob sedmih ali osmih tiha maša, ob devetih pa peta s pridigo. Veronauk je bil ob nedeljah popoldne. Župnik je vodil matične knjige, skrbeti pa je moral še za pet revežev, saj je k župniji sodila tudi oskrbni- šnica.28 Leta 1773 so bili na župniji že trije pomoč- niki. Župnijo je upravljal križnik Jurij Gojmerec iz Metlike, kaplana sta bila Jurij Hoblaj iz Čakovca in Matija Karin iz Vinice, supernumerarij pa Jožef Re- isberger iz Ljutomera.29 Ob preureditvi župnij leta 1782 je vanjo spadalo 49 vasi s 1185 družinami in 5919 prebivalci.30 Dva velikonedeljska župnika iz 18. stoletja poznamo celo po portretih, ki sta nekdaj vi- sela v cerkvi v Veliki Nedelji. Maksimilijan Kreiner, ki je bil tu župnik med letoma 1694 in 1719,31 se je dal portretirati leta 1706, ko je bil star 46 let,32 nad- župnika in križnika Tomaža Hrovatina (1719– 1730)33 pa je slikar Jakob Michl portretiral leta 1727.34 Torej je že vsaj leta 1739 v župnišču prebivalo 24 Prav tam, str. 82. 25 Prav tam, str. 87. Seznam župnikov in kaplanov od leta 1644 do leta 1987 je pripravil Anton Ožinger (Ožinger, Križniška župnija, str. 30–44). 26 Upoštevani niso otroci, ki še niso prejemali obhajila. 27 Mlinarič, Križniške župnije, str. 87; Mlinarič, Župnije na slo- venskem Štajerskem, str. 377. 28 Mlinarič, Križniške župnije, str. 88; Mlinarič, Župnije na slo- venskem Štajerskem, str. 203, 204. 29 Mlinarič, Križniške župnije, str. 91, 92; Mlinarič, Župnije na slovenskem Štajerskem, str. 317. 30 Ljubša, Preureditev župnijskih mej, 1925, str. 36, 37. 31 Ožinger, Križniška župnija, str. 38. 32 Mesesnel, Razstava portretnega slikarstva, str. 8. 33 Ožinger, Križniška župnija, str. 38. 34 Mesesnel, Razstava portretnega slikarstva, str. 16. Oba portre- ta hrani Pokrajinski muzej Ptuj Ormož (za podatek se zahva- ljujem dr. Branku Vnuku, kustosu muzeja). Tretji portret, ki je nekdaj visel v cerkvi v Veliki Nedelji in kaže dekana Janeza Nepomuka Reitza (1779–1806) (Ožinger, Križniška župnija, str. 38) pri 55 letih in je nastal leta 1792 (Mesesnel, Razstava portretnega slikarstva, str. 17), pa trenutno ni v razvidu. 171 2020 METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 več duhovnikov, gotovo skupaj s kuharico in služin- čadjo. Če je bil župnik križnik, bi lahko celo domne- vali, da je stanoval v gradu, ne glede na to pa sta v žu- pnišču morala prebivati kaplana. Zato je razumljivo, da so leta 1749 obstoječe župnišče znatno povečali in prezidali. Večje župnišče je upravičilo potrebo tudi leta 1785, ko je bila tu ustanovljena dekanija.35 Opis župnišča Župnišče v Veliki Nedelji je velika, delno podkle- tena enonadstropna stavba z zelo visoko štirikapnico. 35 Mavrič Žižek, Velika Nedelja, str. 210. Glavna (vzhodna) fasada je osemosna.36 Pritličje je členjeno s petimi (na desni strani) oziroma šestimi (na levi strani) rahlo izstopajočimi horizontalnimi pasovi. V tretji osi z leve je kamnit konzolast pravo- koten portal, v prvi osi z desne pa preprost pravoko- ten portal. Okna imajo štukirane ušesaste okvirje s temenskimi kamni. V nadstropju so med okni po en ali po dva stilizirana pilastra. Ti imajo namreč baze in kapitele le nakazane, pod kapiteli pa imajo traka- 36 Zahvaljujem se priorju Janku Štamparju, ki mi je velikodušno razkazal župnišče in mi priskrbel skenirane načrte iz arhiva, ter Luki Vidmarju za skrbno pregledano besedilo in dobro- došle pripombe. Detajl glavne fasade župnišča v Veliki Nedelji (foto: M. Kemperl). 172 2020METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 sto ornamentiko z zvončkom spodaj. Pilastri slonijo na gredi, ki ločuje pritličje od nadstropja, podpirajo pa rahlo profilirano ogredje. Vsako okno ima zgo- raj profilirano ravno čelo, spodaj pa visoko blazina- sto ploščo, na kateri je simetrična trakasta in vitiča- sta ornamentika z zvončki. Na strehi je na tej strani preprosto strešno okno. Prav tako kot glavna fasada je členjena in dekorirana tudi 4-osna južna fasada, ki gleda proti cerkvi oziroma pozneje zgrajeni šoli. Zahodna in severna fasada nista ne členjeni ne de- korirani. Na desni strani od glavne fasade je zid, ki zamejuje cesto in dvorišče. Na dvorišču so danes ga- raže in večnamenska dvorana. Vhodna veža župnišča je obokana z visokim zrcalnim obokom. Ravni del stropa je zamejen s paličasto profiliranim štukiranim okvirjem. Po stenah teče prav tak profiliran zidec, ki se prilagaja vratnim odprtinam. Levo od veže je pre- prosta ravno stropana soba, kjer je danes župnikova pisarna, za njo pa je še ena preprosta soba. Desno od veže je soba z visokim zrcalnim obokom, ki služi za jedilnico. Usločeni del oboka je na vseh straneh okrašen s plitvo trakasto štukaturo. Za jedilnico je kuhinja, v katero je dostop s hodnika in ki je banjasto obokana, poleg nje in poleg jedilnice pa sta banjasto obokani shrambi. Na zadnji strani veže je stopnišče, ki vodi v klet in nadstropje, poleg je stranišče. Na skrajni desni je enoosni prizidek, ki ima v pritličju poseben vhod s stopniščem, ki vodi v bivšo kaplano- vo sobo v nadstropju, za njim pa hodnik, ki vodi na dvorišče. Klet je sestavljena iz velike kleti na desni strani in treh manjših prostorov na levi. V nadstropju po stopnišču najprej pridemo v dvorano, ki danes slu- ži kot knjižnica. Ta ima banjast strop. Stene od stropa loči profiliran štukiran zidec. Na temenu je razgiban profiliran štukiran okvir s fresko, ki kaže predajo tabel postave Mojzesu. Okrog tega večjega okvirja je deset manjših profiliranih okroglih okvirjev z upodobitva- mi starozaveznih zgodb, ki kažejo deset božjih zapo- vedi. Med njimi je 13 posameznih plitvih štukiranih baročnih ornamentov. Njihov vzorec se ponavlja. Iz dvorane na desni pridemo v najrazkošneje oblikova- no dvorano, ki ji danes rečejo viteška dvorana. Obo- kana je z nizkim zrcalnim obokom, ki ga od sten loči profiliran zidec. Na ravnem delu oboka je velik raz- giban profiliran štukiran medaljon nepravilne oblike s fresko, na kateri so upodobljeni grški bogovi Atena, Apolon in Hermes.37 Ostali del ravnega stropa je po- krit s plitvo trakasto štukaturo. Usločeni del stropa je od ravnega ločen s tankim profiliranim zidcem. V tem delu so štirje pravokotni profilirani okvirji s freskami, v vogalih pa okvirji zvončastih oblik, prav tako izpolnjeni s freskami. V pravokotnih okvirjih so 37 Večino poslikav so nemški vojaki med drugo svetovno vojno prebelili in tako je ostalo do leta 2008. Odkrili in restavrirali so jih pred letom 2014, ko jih je prior Janko Štampar objavil in poskusil ikonografsko opredeliti (Štampar, Prepovedane freske). Ikonografija fresk v t. i. župnikovem stanovanju še ni razrešena, eden od treh olimpijskih bogov na stropu t. i. vite- ške dvorane pa je Apolon in ne Orfej, kot je zapisal Štampar (Štampar, Prepovedane freske, str. 26). Najbolje so ohranjene freske v t. i. viteški dvorani, ki niso bile prebeljene in so sodeč po slogu nastale kmalu po dograditvi župnišča, morda proti koncu petdesetih let 18. stoletja. Slog fresk kaže nekatere po- dobnosti s ptujskim slikarjem Francem Antonom Pachma- yerjem. Ta je sicer leta 1747 umrl, a je imel naslednika, posi- novljenca Franca Jožefa Fellnerja (Mirković, Slika ormoške Sočutne, str. 50–62), o katerem pa žal vemo tako malo, da bi bile vsakršne atribucije preuranjene. Pogled v vogal t. i. viteške dvorane v prvem nadstropju župnišča v Veliki Nedelji (foto: M. Kemperl). 173 2020 METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 prizori: Davidov boj z Goljatom, David seka Goljatu glavo, Samson in lev ter putta s trombo in lovorjevim vencem. V zvončastih okvirjih so naslikana cvetlična tihožitja. Stene jedilnice so členjene s po štirimi pi- lastri. Ti imajo stilizirane kapitele in izvotljeno deblo z zvončasto dekoracijo zgoraj. Iz te jedilnice pridemo v zadnjo, preprosto sobo. Na drugi strani dvorane sta t. i. župnikovi sobi; obe imata zrcalni štukiran in po- slikan strop. V prvi je na ravnem delu v profiliranem štukiranem okvirju upodobljena personifikacija Pra- vice, okrog okvirja pa poteka plitva trakasta štukirana ornamentika. V drugi sobi so poleg centralnega štu- kiranega okvirja še štirje manjši taki okvirji, med nji- mi pa plitva trakasta ornamentika. V glavnem okvirju je upodobljena oseba, ki še najbolj spominja na evan- gelista Janeza z vizijo jezdecev apokalipse. V štirih okvirjih so prizori s še nepojasnjeno vsebino. Skrajno desno sta kaplanovi sobi s straniščem, ki imata prej omenjeni svoj dostop. Vse pomembnejše sobe imajo bledo rumene stene in stropove, zidci, okvirji in štu- kature so beli, pilastri pa rožnati.38 Predstavitev načrtov Ohranjeni arhivski dokumenti kažejo, da je pred- račun za prezidavo in povečanje župnišča pripravil mariborski arhitekt Jožef Hoffer.39 Po njegovem predračunu bi stroški znašali 2.195 goldinarjev in 15 krajcarjev.40 Hoffer je predračunu predložil načrta 38 Ni znano, ali gre za prvotne barve. 39 DOZA, Ballei Österreich, Großsontag, 201/1. 40 Gl. Prilogo. prezidave in dozidave. Prvi načrt je levo spodaj signi- ran, drugi pa ne, a je glede na pisavo in detajle deko- racije gotovo tudi ta njegov. Ne predračun ne načrta sicer niso datirani, a so vloženi v arhivsko mapo, ki je bila pozneje datirana z letom 1750. Najverjetneje pa so tako načrta kot predračun nastali vsaj na začetku leta 1749, saj so v isti mapi ohranjeni tudi podatki o izdatkih za gradnjo. Iz njih je razvidno, da so gradnjo začeli vsaj že aprila 1749, saj se prvi obračun nanaša na čas med 18. aprilom in koncem avgusta tega leta. Hofferjev signirani načrt obsega tlorise kleti, pri- tličja in nadstropja, naris glavne fasade in prečni pre- rez z narisom portala, ki vodi na dvorišče. Iz načrta najprej razberemo prvotno velikost župnišča, ki so ga želeli povečati. Župnišče je bilo prvotno pritlično in je obsegalo 2 x 7 osi. Osi že prvotno niso bile ena- komerno razporejene, torej lahko domnevamo, da je bila stavba že prej vsaj enkrat prezidana oziroma po- večana. Vhod je vodil v vežo, ki se je na levi odpirala v večjo sobo, na desni pa v dve manjši. Stavba je bila v desnem delu podkletena. Hofferjev načrt predvi- deva razširitev celotne stavbe v zadnjem in desnem delu ter povišanje za eno nadstropje s podstrešjem. Na desni je dodana še ena os – tako je arhitekt pri- dobil prostor za poseben vhod in stopnišče, ki vodi v zgornje nadstropje, kjer je samostojno kaplanovo stanovanje z dvema sobama. V zadnjem delu je stav- ba razširjena za skoraj še eno širino oziroma dve osi. Tako je veža podaljšana s stopniščem, ki vodi v nad- stropje oziroma podstrešje in klet. Levo od njega je večja soba, desno od stopnišča pa dve manjši sobi. Razporeditev sob v nadstropju je enaka razporeditvi pritličnih. Vse sobe imajo zrcalne oboke. Klet je raz- Detajl poslikave t. i. viteške dvorane v prvem nadstropju župnišča v Veliki Nedelji (foto: M. Kemperl). 174 2020METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 širjena pod celotnim prizidkom. Glavna fasada ima pritličje členjeno z vodoravnimi pasovi. Okna so tu preprosta pravokotna. Glavni portal ima profilirane podboje, ki se spodaj zaključujejo z volutama, zgoraj pa se dviguje profilirano stopnjevano trikotno čelo z volutnima konzolama. Med podbojem in čelom je kartuša z grbom. Nadstropje je členjeno z enojnimi ali dvojnimi pilastri, ki podpirajo profilirano ogredje. Pilastri imajo baze in stilizirane kapitele, okrašene z visečimi zvončki. Pravokotna okna imajo profilira- ne ušesaste okvirje. Pod njimi so blazinasta polja s štukaturo, nad njimi pa nizka vodoravna profilirana čela s po dvema volutastima konzolama. Na strehi so vidna štiri mansardna okna s trikotnimi čeli in volu- tami ob straneh. Očitno je arhitekt predvidel, da bi lahko podstrešje po potrebi predelali v bivalnega, saj je predvidel tudi stopnice v mansardo. Tudi dva dim- nika sta okrašena z blazinasto štukaturo. Dvoriščni portal je elipsasto zaključen. V temenu ima kartušo za napis ali grb. Ob straneh ima pilastra z zvončki in volutastimi kapiteli. Nad njima stojita vazi. Drugi nesignirani načrt prav tako kaže razširitev oziroma povečavo obstoječega župnišča, le da v malo manjšem obsegu. Načrt vsebuje tloris kleti, pritličja in nadstropja ter naris glavne fasade. Ob tem imata naris fasade in tloris pritličja dodan še dvoriščni del. Ta načrt se od prejšnjega razlikuje po tem, da leve sobe ob stopnišču ni v nobeni etaži, torej je stavba nekoliko manjša. Prav tako je na tej strani streha niž- ja. Fasada pritličnega dela in glavni portal sta iden- tično oblikovana. Namesto pilastrov, ki jih vidimo na prej obravnavanem signiranem načrtu, so na tem le lizene, okna pa imajo okrašeno le spodnjo poli- co, in sicer z zvončasto ali cofasto dekoracijo. Tu je pet mansardnih oken brez štukature, trije dimniki pa imajo prav tako štukirane blazinaste kapitele. Desno od stavbe je veliko obzidano dvorišče s hlevom na skrajni desni. Iz tega načrta pa tudi izvemo za namen posameznih sob. V pritličju je soba levo namenjena za služinčad, soba desno pa za kuharico (današnja je- dilnica). Iz te sobe vodi na desni prehod v shrambo. Zadaj za kuharičino sobo je kuhinja, vanjo pa stopi- mo s hodnika. Na zadnji strani hodnika je stopnišče, ki vodi v nadstropje in klet ter stranišče. Na skrajni desni v pritličju je poseben vhod s stopniščem, ki vodi v kaplanovo sobo v nadstropju, za njim pa hodnik, ki Načrt Jožefa Hofferja za nadzidavo in prezidavo župnišča v Veliki Nedelji, ok. 1749 (DOZA, Ballei Österreich, Großsontag, 201/1). 175 2020 METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 Načrt Jožefa Hofferja za nadzidavo in prezidavo župnišča v Veliki Nedelji, ok. 1749 (DOZA, Ballei Österreich, Großsontag, 201/1). 176 2020METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 vodi na dvorišče. Dvorišče je z vseh strani obdano z zidom. Na skrajni desni strani dvorišča so prostori za voz, kravji (za šest glav živine) in konjski hlev. V nadstropju po stopnišču najprej pridemo v sobo, iz katere je na desni prehod v jedilnico (današnja vite- ška dvorana), na levi pa v dve manjši župnikovi sobi. Skrajno desno sta dve kaplanovi sobi, ki imata prej omenjeni svoj dostop. Poleg stopnišča je stranišče, kaplanovo stanovanje pa ima stranišče na zadnji stra- ni dostopnega hodnika. Stopnišče vodi tudi v klet, ki jo sestavljata dva prostora. Tretji priloženi načrt je izrisal mariborski tesarski mojster Karl Götzinger in kaže tloris ter prečni in vzdolžni prerez ostrešja.41 Interpretacija načrtov Iz ohranjenih spisov je razvidno, da so župnišče prezidavali in dozidavali med 18. aprilom 1749 in 21. novembrom 1750. Gradnjo je finančno vodil nadžupnik Janez Krstnik pl. Führenberg.42 Med 18. aprilom in koncem avgusta 1749 so za pesek, apno, opeko, prevoze tega materiala, za kovaška in kamnoseška dela skupaj z materialom, za mizarsko, ključavničarsko, tesarsko in zidarsko delo ter za delo dninarjev izplačali 1095 goldinarjev, 6 krajcarjev in 3 pfenige. Od 1. septembra 1749 do konca julija na- slednjega leta so za nabavo opeke, zidnega kamna, 41 Načrt je prvi do sedaj znani načrt tega tesarskega mojstra, za katerega smo doslej vedeli le, da je med letoma 1743, ko se je poročil, in 1751, ko je umrl, živel v Mariboru, kjer so se mu rojevali tudi otroci (Curk, Mariborski gradbeniki, str. 292). 42 Po Ožingerju je bil tu župnik med letoma 1747 in 1751 (Ožinger, Križniška župnija, str. 38). peska, apna in prevoz teh materialov, za ostrešje, ka- mnoseška, steklarska, kovaška, ključavničarska, mi- zarska, pečarska in zidarska dela, za delo dninarjev in za žeblje odšteli 1664 goldinarjev in 58 krajcarjev. Med 27. julijem in 21. novembrom 1750 pa so pote- kala zaključna dela, ki so v glavnem obsegala štukira- nje in opremljanje okenskih odprtin z okni in polkni. Tako so za opeke, kamen, apno, žico in žeblje za štu- katuro, mizarska, ključavničarska in zidarska dela ter dninarje izplačali še 327 goldinarjev in 53 krajcarjev. Torej so za prezidavo in povečanje župnišča porabili 3087 goldinarjev, 58 krajcarjev in 4 pfenige, kar je precej več, kot je predvideval Hoffer skupaj s stroški tesarja Götzingerja.43 Sedanje stanje župnišča kaže, da so ga prezidali po prvem signiranem Hofferjevem načrtu, saj je v za- hodnem delu razširjeno po vsej dolžini ter dvignjeno za nadstropje v vsej dolžini in širini. Vsi kletni, pri- tlični in nadstropni prostori so razporejeni tako, kot so bili načrtovani v prvem signiranem načrtu, skoraj vse sobe pa so imele oziroma še imajo tako funkci- jo, kot jo je Hoffer predvidel v drugem nesigniranem načrtu. Le način obokanja se ponekod za malenkost razlikuje, dodani pa so štukirani okvirji po stropovih in členitev t. i. viteške dvorane, ki iz načrtov ni razvi- dna. Desna pritlična soba je bila načrtovana kot soba za kuharico, a ker je strop štukiran, je bila bodisi že ob prezidavi narejena kot jedilnica, bodisi pa so njeno namembnost spremenili šele v 19. stoletju in takrat štukirali tudi strop. Že tako visoki stroški zidave, ki so kar za približno 890 goldinarjev presegli načrtovane, so verjetno pri- 43 DOZA, Ballei Österreich, Großsontag, 201/1. Načrt Karla Götzingerja za ostrešje župnišča v Veliki Nedelji, ok. 1749 (DOZA, Ballei Österreich, Großsontag, 201/1). 177 2020 METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 spevali k ne tako bogato klesanemu ali štukiranemu glavnemu portalu in štukiranemu okrasu okrog oken. Prav tako niso izdelali mansardnih oken. Glede na obliko portala lahko rečemo, da je iz 19. stoletja, prav tako morda tudi štukatura pritličnih sob. Od dvorišča je ostal le zid. Zidni portal, še viden na razglednici iz leta 1916,44 so porušili, hleve pa prezidali v garažo in večnamensko dvorano. Glede na izvedbo fasade se lahko upravičeno vprašamo, ali je Hoffer sploh bil vodja zidave ozi- roma ali je sodeloval pri fasadiranju. Če glavno fa- sado primerjamo z glavno fasado Hofferjeve hiše v Mariboru, opazimo, da je vsa velikonedeljska fasadna dekoracija precej plitva, detajli štukaturne dekoracije pa nenatančno izdelani. Pilastri so zelo ozki ter imajo šibke baze in kapitele. Gotovo pa k neostrosti detaj- lov malo pripomorejo tudi plasti poznejših beležev. To kaže, da Hoffer pri sami gradnji verjetno ni so- deloval. Od končnih obračunov je namreč v tej mapi ohranjen le že omenjeni Götzingerjev, ostalih izva- jalcev pa zaenkrat ne poznamo po imenu. Tako bi kot izvajalca del prišla v poštev že s tem v zvezi omenjeni ptujski mestni zidarski mojster Simon Janez Plim- mich (1727–1771), saj njegov načrt za urad na Ptuju kaže nekatere podobnosti,45 in ptujski mestni zidar- ski mojster Andrej Dirnberger (1703–1757), ki je s 44 Gl. opombo 19. 45 Kemperl, Korpus, str. 59, 60. Hofferjem leta 1743 sodeloval pri popravilu ptujske (?) proviantne hiše.46 Jožef Hoffer sicer velja za vodilnega poznoba- ročnega arhitekta na slovenskem Štajerskem, a mu je večina del še vedno le pripisana. Med arhivsko izpričana dela, ki so še ohranjena, sodijo prezidava zvonika in notranjščine župnijske cerkve v Kamnici (1743–1751), cerkev v Malem Bukovcu pri Krapini (1757–1758), že omenjeni načrt za župnišče v Ho- čah (1757, ki ga je prezidal njegov naslednik Janez Fuchs, a ni povsem upošteval načrtov), popravilo zvonika župnijske cerkve v Zgornji Ložnici (1761) in posredno načrt za novo župnijsko cerkev v Šentjan- žu (1753, gradnjo je vodil Fuchs), gotovo pa je avtor hiše na Gosposki 29 v Mariboru, kjer je živel. Od pomembnejših z gotovostjo pripisanih del moramo omeniti vsaj prezidavo ladje župnijske cerkve na Po- nikvi (1735–1740), kapelo sv. Frančiška Ksaverja ob župnijski cerkvi v Slovenski Bistrici (1739), kapelo sv. Križa in zakristijo župnijske cerkve v Jarenini (1739– 1745), župnijske cerkve v Rogatcu (1738–1743), Ernovžu/Ehrenhausnu (1751–1753) in Dramljah (1754–1762), zidavo oziroma prezidavo dvorcev Ja- reninski dvor (ok. 1740), Zgornja Polskava (1744– 1756) in Gornja Bedekovčina (ok. 1740–1750), stop- nišče mariborskega mestnega gradu (1747–1749), romarske cerkve na Sladki gori (1744–1751), Trškem 46 Curk, Ptujski gradbeniki, str. 242. Glavna fasada Hofferjeve hiše, Gosposka 29, Maribor (foto: M. Kemperl) 178 2020METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 vrhu nad Krapino (1749–1752) in Gori Oljki (1754– 1757) ter cerkev sv. Jožefa v Slovenski Bistrici (ok. 1755–1769).47 Prav zaradi pomanjkanja arhivskih virov sta veli- konedeljska načrta zelo pomembna za raziskovanje Hofferjevega opusa. Oba sta v fasadi zelo podobna njegovemu načrtu za prezidavo župnišča v Hočah. Pritlični deli so identični, prav tako so si zelo podob- ni portali. V nadstropju pa se hoškemu bolj približuje drugi, nesignirani načrt, saj ima le lizene in drobno dekoracijo pod okni. Načrtovani fasadi se razlikujeta le v drobnih detajlih čela portala in dekoraciji pod okni. Vsa dekoracija prvega signiranega načrta (vo- lutne konzole pod okenskimi čeli, profilirana oken- ska čela, blazinaste plošče pod okni s trakasto orna- mentiko, pilastri z zvončki) in pilastrsko členjenje nadstropja sta zelo pomembna za atribuiranje drugih njegovih del. Prav tak koncept fasade (členjenje nad- stropja z izvotljenimi pilastri, ki so zgoraj povezani s profiliranim ogredjem, pravokotna okna) in celotno dekoracijo (profilirana okenska čela, volutne konzole pod njimi, blazinaste plošče s trakasto ornamenti- ko) ima Hofferjeva hiša v Mariboru, ki je bila doslej osnova za atribuiranje drugih Hofferjevih posvetnih del; to so dvorci Jareninski dvor, Zgornja Polskava in Gornja Bedekovčina. Fasada tega dvorca v celo- ti sledi zasnovi fasade velikonedeljskega signiranega načrta. Pritličje ima vodoravne pasove in preprosta, skoraj kvadratna okna, nadstropje pa členijo izvotlje- ni pilastri, zgoraj povezani s profiliranim ogredjem. Vmes so pravokotna okna (celo profil oken je identi- čen) s profiliranimi čeli, ki jih nosijo volutne konzole, pod njimi pa so blazinaste plošče. Razlike so le v de- tajlih: na fasadi dvorca Gornja Bedekovčina na bla- zinastih ploščah ni trakaste ornamentike, pilastri so brez zvončkov, kapiteli pilastrov pa so svitkasti. Malo drugačen je tudi glavni portal, a dovolj značilen za Hofferja, saj je zelo podoben portalu dvorca Zgornja Polskava. Fasada dvorca Jareninski dvor (natančneje kapele dvorca) je poenostavljena različica, saj okna spodaj nimajo blazinastih plošč, fasada dvorca Zgor- nja Polskava pa je bolj kompleksna različica, saj je dvorec dvonadstropen in ima rizalite. Glavna razlika je to, da med okni ni pilastrov in da so plošče pod okni ploskovite. Poenostavljena različica je tudi fa- 47 Za zgodovino raziskovanja arhitekta Jožefa Hofferja in nje- gov celoten opus gl. Kemperl, Jožef Hoffer, str. 33–46; Kem- perl, Korpus, str. 12–21, 50–52, 167–173, in Sapač, Baročni arhitekti, str. 242–243 s tam navedeno starejšo literaturo. sada kavarne v Gornji Radgoni.48 Fasada sicer nima pilastrov, a ima veliko drugih podobnosti s signira- nim velikonedeljskim načrtom: pritličje je členjeno z vodoravnimi pasovi, v njem so okna skoraj kvadratna, v nadstropju pa so identično profilirana okna s pro- filiranimi čeli in volutastimi konzolami. Profilirano okensko čelo z volutnima konzolama ima tudi kapela sv. Frančiška Ksaverja ob župnijski cerkvi v Slovenski Bistrici. Na tej fasadi pa opazimo še en pomemben element, in sicer izvotljene pilastre s po tremi zvončki različnih velikosti. Take pilastre (s sicer preprostejšim kapitelom in manj detajlirano izdelanimi zvončki) pa srečamo v t. i. viteški dvorani župnišča v Veliki Nedelji. Take pilastre imajo tudi fasade Hofferjeve hiše v Mariboru in kapele sv. Križa ter zakristije ob župnijski cerkvi v Jarenini.49 Vse naštete arhitekture lahko ravno na osnovi ohranjenega načrta za župni- šče v Veliki Nedelji s še večjo gotovostjo pripišemo Hofferju. Sklep Župnišče v Veliki Nedelji je zaradi členitve in de- koracije fasade ter poslikav v notranjščini gotovo naj- bolj razkošno, pa tudi najbolj arhivsko dokumentira- no baročno župnišče v Sloveniji, ki še služi svojemu namenu. Hkrati je zelo pomembna stavba urbanega dela naselja, saj je del zanimive arhitektonske skupi- ne, ki jo poleg župnišča tvorijo cerkev, grad, šola in obe meščansko-trgovski hiši nasproti. Zato je toliko bolj pomembno, da župnišče še vedno služi svojemu namenu, saj ne bo začelo propadati ali ga ne bodo neprimerno prezidali. Župnišče je na tem mestu že stalo, a je bilo premajhno in tako so leta 1749 pre- dračun in načrte za prezidavo in nadzidavo naročili pri najpomembnejšem poznobaročnem spodnješta- jerskem arhitektu Jožefu Hofferju, ki je imel delav- nico v Mariboru. Tamkajšnji tesarski mojster Karl Götzinger pa je prispeval načrt za ostrešje. Načrta, ki sicer v členitvi in dekoraciji glavne fasade nista bila v celoti realizirana, pa tudi utrjujeta atribucije dru- gih posvetnih stavb Hofferju, kot so Hofferjeva hiša v Mariboru ter dvorci Gornja Bedekovčina, Zgornja Polskava in Jareninski dvor. 48 Hiša na Kerenčičevi ulici 9. Prvič je bila v Hofferjevo bližino postavljena v Kemperl, Korpus, str. 51. 49 Ob zadnji prenovi so bili vsi ti pilastri spremenjeni v lizene, tako da lahko nekdanjo dekoracijo vidimo le še na starih fo- tografijah. 179 2020 METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI DOZA – Deutschordenszentralarchiv Ballei Österreich, Großsontag, 201/1. StLA – Steiermärkisches Landesarhiv Graz GSTA – Geistliche Stiftungsakten LITERATURA Benedik, Christian: Organisierung und Regulierung der k. k. Generalbaudirektion und deren Landes- stellen. Das achtzehnte Jahrhundert und Österreich. Jahrbuch der Österreichischen Gesellschaft zur Erfor- schung des 18. Jahrhundert, 11, 1996, str. 13–28. Cevc, Emilijan: Umetnostnozgodovinska pričeval- nost Velike Nedelje. Zgodovinski simpozij ob 750- letnici Velike Nedelje. Velika Nedelja, 22. novembra 1987, tipkopis, str. 59–61. Curk, Jože: Kulturni spomeniki na ozemlju občine Or- mož. Ljubljana: Zavod za spomeniško varstvo SRS, 1967, tipkopis. Curk, Jože: Mariborski gradbeniki v času baroka in klasicizma. Časopis za zgodovino in narodopisje 57, 1986, str. 289–313. Curk, Jože: O samostanih in samostanski arhitekturi. Časopis za zgodovino in narodopisje 64, 1993, str. 131–163. Curk, Jože: Ormož in njegova okolica. Maribor: Ob- zorja, 1973. Curk, Jože: Ptujski gradbeniki med renesanso in hi- storicizmom. Časopis za zgodovino in narodopisje 65, 1994, str. 289–313. Curk, Jože: Razvoj urbanih naselbin na območju občine Ormož. Ormož skozi stoletja, 2 (ur. Peter Pavel Klasinc). Ormož: Skupščina občine, 1983, str. 61–80. Kemperl, Metoda: Jožef Hoffer (1700.–1764.) – ar- hitekt brez meja. Podravina 7, 2005, str. 33–46. Kemperl, Metoda: Korpus poznobaročne sakralne arhi- tekture na Slovenskem Štajerskem. Ljubljana: Filo- zofska fakulteta, 2007. Kemperl, Metoda: Načrt Jožefa Hofferja za prezi- davo župnišča v Hočah. Časopis za zgodovino in narodopisje 72, 2001, str. 279–285. Priloga: Predračun Jožefa Hofferja za prezidavo in povečanje župnišča v Veliki Nedelji, ok. 1749 (DOZA, Ballei Österreich, Großsontag, 201/1). Specification Was Vermög abrüß auf repariern auch Neӱ Zuezubauen in Pfahrhoff zu Groß Sontag Von Maurer Ma- teriallien und arbeith aufgehen mochte wie Volgt. fl: xr: 53000. Mauer Zuegl sambt der Fuehr ä pro 4 fl. fl: 212: – 134. koppig Klafter Steiner sambt fuehrlohn ä pro 2 fl. fl: 268: – 85 st(a)r(tin) Kallch ä pro 3 fl fl: 255: – 830: fuehr sandt sambt fuehr a pro 12 xr fl: 166: – 4 Centen shließ Eӱsen wo 6 stangen in ein Centen gehen ä pro 6 fl: 12 x fl: 24: 48 11000 dach Züegl ä pro 7 fl: fl: 77: 11000 Stokhotur Nögl ä pro 51 xr fl: 8.30 – 22 dratt ä pro 21 xr fl: 7: 42 – 25. Pishl Stokhotur Rohr ä pro 7 xr fl: 2: 55 – 200. Reichläden Zum Gristen und shaller ä pro 4 fl: fl: 8:- – 20 sh(ar) Grist baum(m)er ä pro 15 xr: fl: 5:- 2000: shar Nögl ä pro 1 fl: 40 x fl: 3: 20 Des mehrere Grist holz Kan Von alten gebeӱ genohmben werden. Die Maurer arbeith thuet zusam(m)en fl: 817:- Die tagwercher arbeith fl: 340:- Joseph Hoffer Burg: MauerMaister In Marburg 180 2020METODA KEMPERL: BAROČNO ŽUPNIŠČE V VELIKI NEDELJI, 167–180 Krajnc, Metod: Velika Nedelja. Župnija in dekanija Velika Nedelja: ob 750-letnem jubileju 1236–1986 (ur. Drago Avsenak). Velika Nedelja: Župnijski urad, 1986, str. 5–8. Ljubša, Matija: Preureditev župnijskih mej in usta- novitev novih župnij na levem bregu Drave ob času Jožefa II. Časopis za zgodovino in narodopisje 20, 1925, str. 21–52. Mavrič Žižek, Irena: Velika Nedelja skozi stoletja. Kronika 50, 2002, str. 203–214. Mirković, Marija: Slika ormoške Sočutne, delo ptuj- skega slikarja F. A. Pachmayerja. Ormož skozi sto- letja, 2 (ur. Peter Pavel Klasinc). Ormož: Skupšči- na občine, 1983, str. 50–62. Mlinarič, Jože: Križniške župnije Velika Nedelja, Ormož, Središče in Miklavž do konca 18. stoletja. Ormož skozi stoletja, 2 (ur. Peter Pavel Klasinc). Ormož: Skupščina občine, 1983, str. 81–98. Mlinarič, Jože: Župnije na slovenskem Štajerskem v okviru salzburške nadškofije v vizitacijskih zapiskih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656–1661, 1760–1764 in 1773–1774. Ljubljana: Teološka fakulteta, Inštitut za zgodovino Cerkve, 1987 (Acta ecclesiastica Sloveniae, 9). Ožinger, Anton: Križniška župnija Velika Nedelja skozi 750 let. Zgodovinski simpozij ob 750-letnici Velike Nedelje. Velika Nedelja, 22. novembra 1987, tipkopis, str. 30–44. Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem od XVI. stol. do danes (ur. France Mesesnel). Ljubljana: Narodna galerija, 1925. Sapač, Igor: Baročni arhitekti na Slovenskem. Arhi- tektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka (ur. Asja Krečič). Ljubljana: Arhitekturni muzej, 2007, str. 231–270. Štampar, Janko: Prepovedane freske. Ljubljana: Križ- niški red, 2014. Šumi, Nace, Slovenija. Umetnostni vodnik. Ljubljana: Marketing 013 ZTP. SPLETNI VIR Museums of the World, Velika Nedelja: https://museu.ms/collection/object/233027/velika- -nedelja-grossontag (20. 6. 2019). S U M M A R Y Baroque parish house in Velika Nedelja. Jo- žef Hoffer’s rebuilding plans Drawing on archival documents and architectural plans, kept in the Central Archives of the Teutonic Order in Vienna, the article discusses the architec- tural history of the parish house in Velika Nedelja, which, as previously known, was built between 1749 and 1751. Due to the articulation and decoration of its façade, as well as the interior painting, the building is undoubtedly the most luxurious and architectur- ally the most archivally documented Baroque-style parish house in Slovenia. The 4x8 axial single-storey architecture is one of the four buildings that form the urban part of the settlement standing to the west of the church and the castle. The plans for it were drawn by the most important late-Baroque architect from Lower Styria, Jožef Hoffer. The parish house was built between 1749 and 1750, and soon after that (still in the eighteenth century), most rooms on the first floor were painted. Carpentry was contributed by the master carpenter Karl Götzinger, whose plan has also been preserved as the only so far known plan by this master carpenter from Maribor. Both Hof- fer’s plans reinforce the attributions made regarding other secular buildings that are ascribed to him, such as Hoffer’s house in Maribor, the mansions Gornja Bedekovčina, Zgornja Polskava, and the Jarenina manor. As the parish house still serves its purpose today, it will most likely not fall to ruin or become subject to inappropriate rebuilding.