MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2110, uprave 2155 Izhaja razen nedelje in praznikov vsuk dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Htoti Met IL fattfce ttffffrg
V wwa^ww	wrwrwwvrwww w wwwFWwwv$M w v ta	ffVfr
Danes in jutri bo Maribor priča pomembnih sokolskih slovesnosti, združenih v okvir župnega zleta naše mariborske sokolske župe, ki bo tudi topot pokazala vidne uspehe sistematičnega, vztrajnega dela v vzvišenem, sokolsko vzgojnem oblikovanju naše mladine. Mladina je namreč najdragocenejša rast na našem narodnem organizmu. Blago-pokojni Vitežki kralj Aleksander nitelj .ie izvenšolsko vzgojo mladine zaupal Sokolstvu, ker se je zavedal, da je te v sokolski vzgoji jamstvo smotrne-sa. pravilnega usmerjanja mladih src in duš v smeri idealov narodnega in državnega edinstva. To svojo veličastno odločitev pa je kronal s tem, da je postavil našemu Sokolstvu na čelo kot vrhovnega starešino svojega prvorojenca, današnjega našega mladega kralja Petra II., do čigar polnoletnosti naj se širom Jugoslavije izvršijo širokopotezne zamisli Petrove petletke.
Sokolstvo je izpričalo globoko, iskreno hvaležnost za izkazano zaupanje. V neizrečeni ljubezni jn ne.-orušui,,.zvestobi zre k svojemu prvemu starosti, v katerem vidi utelešenje vseh sokolskih idealov. Naš mladi kralj Peter H. pa motri to udanost sokolske vojske z veseljem in radostjo in posveča vsem edi-nicam svojo uajvečjo pozornost. To je naš mladi, ljubljeni Kralj pokazal tudi ob 30-letnici Sokola Maribor matica, ki je moral skozi viharje preteklosti, predno je bil v svobodni, ujedinjeni domovini deležen možnosti neoviranega razmaha, in ki proslavlja ob današnjih in jutrišnjih slovesnostih 30-letnico neustrašnega, Heroičnega sokolskega delovanja. V počastitev tega dogodka je poklonil naš vzvišeni sokolski starešina Nj. Veličan-
stvo kralj Peter II. Sokolu Maribor-ma-tici spominski trak, ki se bo jutri pripel na ponosno in navzlic težkim borbam preteklosti ohranjeno zastavo. Sokolski
in nacionalni Maribor ne vidi v tej simbolični poklonitveni gesti samo visokega odlikovanja našim neustrašnim sokolskim borcem v Sokolskem društvu Ma-
ribor-matica, ampak po njih tudi vsemi! Mariboru, ki ob tem globoko poklanja svoje zvesto srce mlademu, ljubljenemu vladarju.
Po posebnem naključju padejo obmejne sokolske slovesnosti na preddan Vidovega dne, spominskega praznika vseh junakov, ki so padlf na Kosovem in ki so v svojem heroizmu otvorili nepregledno revijo vseh onih, ki so za našo skupno, veliko domovino neustrašno zrli smrti v obraz in njej na oltar žrtvovali svoja dragocena življenja. V fronto teh neštetih padlih borcev za naše vstajenje in ujedinjenje so se uvrstili tudi številni pripadniki Sokolstva, ki v nadaljevanju njihove dediščine, čvrsto, prodorno zajema našo mladino, da jo preoblikuje v neustrašne bojevnike za KRALJA, NAROD IN DOMOVINO.
Danes in jutri bodo prihajale v našo obmejno prestolnico množice Sokolov in Sokolic ter sokolski misli zvesto udane javnosti, ki bo s pozornim zanimanjem sledila poteku sokolskih slovesnosti, svečanemu pripetju spominskega fraku NJ. Vel, kralja Petra II. na matični sokolski prapor, slavnostni akademiji v Unionu, ponosnemu pohodu rdečih srajc skozi mesto ter telovadnemu nastopu na letnem telovadišču Sokola Matice. Vsem dragim, bratskim gostom, k; bodo te dni poselili Maribor, kličemo iskreni: Zdravo! Dobro došfi!
Vsi pa bomo povezani in združeni v skupni misl] na prvega, največjega sokolskega starešino, na kralja Petra II. Njemu hočemo služiti v brezpogojni pokorščini in neomajni zvestobi v čast kraljevskega doma in slavo močne ujedinje-ne Jugoslavije.
Bratie	z
Sokolstvo je organizacija živih, zdravih, radostnih ljudi. V Sokolstvu se bratsko družimo vsi, ki ljubimo svojo domovino nesebično, požrtvovalno, z delom in trudom. Z besedami In pesmimi dajemo Izraza temu globokemu in plemenitemu čustvu, i življenjem pa dokazujemo, da te resnično, kar govorimo In pojemo. Ne z»vi drugače, kakor govoriš, in ne go-v°ri drugače, kakor živiš! Sokolstvo ne Pozna laži Resnica je luč, ki razsvetljuje ■'asa pota, ki nas vodi v jasne višave )n k< nam daje moč In pogum. Resnica je meč zmagovalca!
^•L-Oangl: Poslanica sokolski mladini)
Ravno Slovanstvo jo bila ona velika 'delna sila. ki je dala ob preporodu na-. _v°diteljem ono moč, da so pričeli
Bodimo silni hodifho hrabri kakor ju-'mii minulih dob! Da smo silni, je naša jj‘Va naloga, sila brani in hrani krepost ... si mladeniča in moža! (Dr. Miroslav ‘Vrš.)
kljub maloštevilnosti Slovencev gigan-tični boj zoper mnogoštevilnega sovražnika, kakor na severu, tako na jugu. V zavesti, da je za nas Slovence samo rešitev v najbližjem sodelovanju z našimi brati Hrvati in Srbi. so se skušali naši predniki celo jezikovno združiti z njimi.
2c takrat je naš stalen sovražnik posegel tisodepolno v naš nacionalni razvoj ter nas razdvojil, ker je to njemu najbolje kazalo. Ni ba zamrla radi tega jugoslovenska misel, zavest nujno potrebne skupnosti ni oživela samo med nami. marveč tudi med brati Hrvati in Srbi in je dala tvorcem Jugoslavije na mirovni konferenci pravico, da so zahtevali združitev vseh od Slovencev in Hrvatov ter Srbov naseljenih krajev na podlagi trditve, da živi na tem ozemlju le en narod, ki pa Ima troje imen. In le ta ideja, ki je našla svojo podkrepitev v majniški deklaraciji, je rešila po herojski zmagi naše vojske tudi naše ozemlje pred potopom v nemškem oziroma italijanskem morju.
Kljub temu, da je bil del našega naroda po mirovni konferenci rešen tega potopa, pa je naša slovenska eksistenca še vedno ogrožena po položaju med mogočnimi imperialističnimi državami. Jasno je, da skuša vsak po svojem vplivati na razne politične skupine v naši državi, da podkrepijo idejo »neodvisne Slovenije« in »neodvisne Hrvatske«, da slabijo s tem našo notranjo odporno silo in da bodo ob ugodni priliki nas oslabljene ie demoralizirane izbrisali z zemljevida. Naše ozemlje je za vse zainteresirane prevelike važnosti, da bi mogli verjeti različnim obljubam, verjeti, da se bodo naši sosedi kedaj odpovedali svoji zavojevalni volji. Tragična usoda Abesinije, »zaščitene« po Društvu narodov, nam je najboljši porok za to, koliko se smemo zanašati na zunanjo pomoč in da je edina rešitev tako Jugoslavije kakor tudi Slovenstva močna in trdna Jugoslavija. Trezno predočeni položaj našega Slovenstva nam tedaj narekuje, da je treba iskati »izdajalce Slovenstva« ne med nami, marveč med onimi, ki hočejo vzeti Slovenstvu edino sigurno in trdno moč, ki leži v Jugoslovenstvu, kateri misli smo z vsem srcem in z vso
svojo telesno in duševno silo udani mi Sokoli.
Zato »Le naprej za Sokolskim praporom« ..............«
Dr. Milan Gorišek.
V	sokolski organizaciji se nič ne razlikujemo po naslovu, stanu, poklicu, po bogastvu ali po uboštvu. Vsi smo enaki med seboj, nihče ne sme biti prvi, nihče zadnji. Med nami vlada načelo bratstva, Pri sokolskem delu nismo gospodje, delavci, gospodične, delavke, obrtniki, trgovci, kmetje itd., v sokolski organizaciji smo bratje in sestre, k: se cenimo in spoštujemo, se dostojno in krepostno vedemo in ki vsi stremimo za istim smotrom: za čim večjo in čim lepšo telesno in nravstveno popolnostjo in dovršenostjo, da bo ves naš naroo telesno močan in nravstveno lep. Naša pot gre vedno naprej in vedno navzgor. Odmora, počitka, odnehavanja in običajne zadovoljnosti ni nikjer in nikoli v Sokolstvu. »Sokolstvo je večno gibanje« veleva Tyrš. Iz tega večnega gibanja izhaja drugi Tyršev nauk: »Sokolstvo je večna nezadovoljnost!« (C. L. Gangl: V sokolskem krogu.)
V fiesti sila, v sttu ftogam, v mistik domovina
Idejne smernice v Sokolstvu!
Vsako delo, ki ga vrši posameznik, društvo ali pa tudi kaka javna ustanova, mora imeti določen namen in cilj. Brez cilja je vsako delo nesmiselno, ker zahteva od človeka gotovo energijo, ki je na koncu brezplodno potrošena, ako ni gotovega cilja, ki se mora doseči pri delu. Brez smotra dela le oni, komur je samo za to, da ubije čas in troši svojo energijo.
Kakor pri delu poedinca, toliko bolj je potreben v naprej določen načrt pri društvih in korporacijah, ker tu se troši skupna energija, ki gre le v izgubo, če ni pravega smotra.
Kako je v naši sokolski organizaciji? Tu se ne troši brezplodno nikaka energija. Sokolska organizacija je kolektivna miselna in racionalna, kateri sta dala cilj in smoter že njegova ustanovitelja brata dr. Miroslav Tyrš in Fugner. Ti cilji so skupili vsem sokolskim organizacijam kakor tudi posameznim pripadnikom vseli sokolskih edinic Skupnega in smotrnega dela si je v svesti jugoslovensko Sokolstvo ter je njegov glavni namen izražen v čl. 1 statuta o naši organizaciji, ki pravi: »Sokol kraljevine Jugoslavije ima namen, vzgajati (elesno zdrave, moralno močne in nacionalno zavedne državljane kraljevine Jugoslavije«.
Na kakšen način in v koliko izpolnjuje Sokolstvo te svoje naloge, dane mu s prvim členom štatuta? Glavno sokolsko delo se vrši v naših telovadnicah. Le oni, ki je sam prešel skozi telovadnico, ki sam pozna vse napore sokolskega dela, ie dober Sokol. Ker je sam skusil trdoto discipline, more tudi sam vzgajati k redu in disciplini ostalo Članstvo ter navajati tudi druge k vestnemu izpolnjevanju sokolskih in družabnih dolžnosti. Pravega Sokola pa ne diči samo telesna moč irt zdravje, ampak je zanj potrebno še mnogo več. Poleg telesne moči In sile mu je potrebna tudi umstvena in srčna kultura.
Prosvetni odbori posameznih sokolskih cdinic pa vzgajajo članstvo tudi v tej smeri. Sokolska vzgoja je narodna in demokratična v naprednem duhu.
Stremljenje Sokolstva gre tudi za tem da \ tem duhu in tej smeri vzgoji ves narod. Sokolstvo sma*ra nacionalno zavest za bistveni predpogoj vsestranske-n zdravega razvoja našeg:; naroda.
Radi tega posveča tudi največjo pozornost pobijanju anacionalnih pojavov na vseh poljih svojega udejstvovanja ter daje smernice za pravo narodno delovanje posebno tam, kjer je naš živeli najbolj izpostavljen tujemu vplivu.
Sokolska vzgoja je tudi demokratska, ki ne sme poznati razlike med pesamez-nimi stanovi. V sokolskih vrsta!- mora vladati prava društvena.liarmcrJia vseh slojev naroda, katera pa sloni na moralni sili in zavesti članstva.
Narodu pa jo Sokolstvo tud! najmočnejša opora pri njegovem stremljenju za svojimi ideali in cilji. Sokolstvo mora biti izraz narodine moči in zavesti; one mora biti izraz volje naroda ter njegova vest. Sokolstvo hoče vzgojiti ves narod kot odločne in zavedne pripadnike jugoslovenske države ter kot branitelje naše narodne dinastije Karadiordje-vičev.,
Taka narodna vzgoja pa se more vršiti le v duhu napredka, ki ne pozna ni-kakih ovir pri razvijanju ■svojih moralnih in fizičnih sil. Sokolstvo se bori za svobodo duha kakor tudi za politično svobodo vseh slovansko orientiranih narodov. Kajti le v popolni politični svobodi se morejo razviti vse ustvarjajoče sile naroda, ako hoče zmagajoče vztrajati v borbi s svojimi sosedi 'n ako hoče izrabiti v svojo korist vse ono, kar nudi narodu narava ter izkustva v znanosti In uspehe v umetnosti. Držeč se naukov dr. M. Tyrša, ne sme biti Sokolstvo nikdar zadovoljno s tem, kar je doseglo, ampak mora vedno stremet:, doseže še v:.'C. še bolje, lep^e in popolnejše.
Jasne in točne so naloge Sokolstva. Ono ne pozna ugibanja, pa tudi ne kompromisov, hoče mnogo, hoče to; kar mora doseči človeška moč pri vseh naporih svojih zdravih moči. Kdor Sokolstvo pravdno pojmuje, la sa mora postaviti v njegovo službo z vsemi svojimi silami, zavedajoč se, da je v nesebični službi svojega naroda in države. V tem smislu je delovalo, deluje in bo delovalo Sokolstvo, zavedajoč se, da so njegove naloge silne in velike, predvsem oa slu žiti iia’ccht in državi. Sokolski duh mo ra prožeti vsakega poe.iinca in s tem tudi zavedal vseh svojili velikih nalog naše veliko svobodne domovine. Vsakdo ustviria svojo usodo sv<\!o bodoč-
nost sum Tako se mora tudi Sotcclstvo zanesti le na samega sebe ter na svojo moč in odločnost svo^h pripadnikov. Bralstvo m ljubezen med posamezniki bc dovedlo do bratskega sodelovanja med vsemi Jugosloveni in preko Sokolstva se bomo lahko osloniii na bratski čehoslovaški in bolgarski narod. To naše delo pa mora biti tul’ usmerjeno’ po bratskem objemu z veliki'?1, ruskim narodom. Vse to pa botru popolnoma dosegli le tedaj, če se bo vsakdo v resnici tudi zavedel vseli svojih veliKib nalog, ki jih ima v Sokolstvu in če bo *udi delal po načelih in zahtevah, ki jih stavi na posamezni a velika in močna soicolska organizac:ia. Pri vsem delu iu trem-
ijenju pa ">:ora imeti vsakdo prel se!) naše geslo »-posameznik nič. celota vse«. Ta celota pa bo dobra in močna, če bo vsak posavoznik storil ob vsakem kar se od njega zahteva. Pri vsem svojem delovanju pa se mora vsakdo zavedat; Tyrševega izreka, da stvar sokolska ni za stranke, ampak za ves narod, zato se tudi ne izpreminja kakor politični in verski nazori, ampak jc večna resnica in stoji nad vsakim sporom. Tega se je Sokolstvo vedno dobro za-vedsU n ;!alO vedno izven vseli političnih borb Lastna moč, lastni napredek, moč in napredek celote je naloga Sokolstva, ki bo šlo vedno neustrašeno po začrtani poti, ne meneč se za vse napade Iz vseh borb jc izšlo Sokolstvo zmagujoče, visoko noseč prapor svobode in bratstva.	L.	S
Razgled po mariborskih sokolskih društvih
Mariborsko Sokolstvo je staro 30 let. To število let jc sicer pomembno, ali vendar ne popolnoma razveseljivo, če pomislimo, da je ljubljansko Sokolstvo že 75 let staro. Ljubljanski Sokol, naše najstarejšo sokolsko društvo, beleži pri-todnje leto 75 let svojega obstoja. Kje so razlogi, da je nastalo prvo sokolsko društvo v Mariboru celili 45 let pozneje? Gotovo je eden najtehtnejših razlogov ta, da je preživlja M^ibor v narodnostnem pogledu prav bndke čase — nemštvo je delalo vsakemu narodnostnemu gibanju v::Uke ovire. Slovensko urad-ništvo in ostila inteligenca nista dobila ramestilve v Mariboru, kjer so prvenstveno nastavljali Nemce, ki naj bi sodelovali pri germanizaciji. Pritisk nemštva je bil mnogo ;tčji v Mariboru kakor v drugih krajih.
Tako je dobil Mar,‘bor prvo sokolsk društvo šele leta 1907. Tega leta je b:l ustanovljen Mariborski Sokol, katerega naslednik je Sokolsko društvo Maribor-matica. Maribor-matica je sama opravljala sokolsko delo vse do 1919. leta, ko jc ustanovil pokojni bi. Tone Hren Sokolsko društvo Studenci. Ostala današ nja mariborska društva so nastala v sledečem vrstiiem redu: Maribor II — Pobrežje 11. I. 1930., Maribor I — 30. I
1930	na pobudo pokojnega Dr. Pivka Tezno 4. I 1931 ter Maribor III 1. V
1931	na pobudo šolskega upravitelja br. Cvetka. Vidimo, da jc prodrla — in se tudi močno vsidrala sokolska ideja v vseh predelih našega mesta. Maribo1' šteje danes šest sokolskih društev, ki pa so številčno tako močna, da nismv relativno mnogo za Ljubljano. Sokolska miselnost se je globoko vgnezdila, da je Maribor dostojna sokolska postojanka. Celokupno število pripadnikov mariborskih sokolskih društev znaša 3550 in sicer tako, da odpade na članstvo 1900, na naraščaj 450 ter deco 1200. Številčno najmočnejše je društvo Maribor-matica s 1200 pripadniki. Sledijo Maribor T, Maribor III, Maribor II, Studenci ter T'ez-no. Delovanje v naših mariborskih sokolskih društvih je pozitivno in usmerjeno točno v smislu Tyrševih načel ter naše jugoslovenske sokolske ideologije. Relativno in absolutno najdelavnejše i« društvo Studenci, ki je pravi narodni steber našega predmestja, pa tudi ostala sok. društva kažejo precejšnjo delavnost. _______________________________ -"D-
Sokolstvo vodi k visokemu cilju dvig-njenja vsega Slovanstva, Imajoč za nalogo, da napravi iz mehke in uklonljive slovanske duše, krepek in vsakega odpora zmožen značaj, ki sc ne umakne.
(Dr. Scheincr.)
^gouitje ptaptota Solunskega dtustva fkati&oe 1.1914 v
d ueitiki 1. ŽKftMQa s'Uta matih sokolske	28
Kd je bil blagi, pokojni dr. Rozina leta i<)13. slučajno enkrat v Rušah, me je vprašal, kje bi naj mariborski Sokol prihodnje leto po inojem mnenju razvil svoj prapor. Odgovoril sem mu, da prideta v poštev le dva kraja, Fram ali pa Ruše. Odločila sva se za Ruše in pri tem je ostalo.
Na dan sv. Vida leta 1914. se jc vršila veličastna, veiika, pomembna, zgodovinska slavnost razvitja prapora mariborskega Sokola — danes Sokola-Matica.
Velike priprave so se vršile že dolgo prej v Mariboru, še večje v Rušah.
Ruše imajo sredi vasi velik trg, kjer so že prej večkrat prirejale velike slavnosti; (u so se vršile pred stoletji prve dramatične predstave v slovenskem jeziku, kakor nam priča in pripoveduje 'Cronika Rastensis«.
Da je bila udeležba velika, jc skoraj ■aino po sebi razumljivo. Najlepše vreme in pa dva praznika zaporedoma — Vi-<iov dan v nedeijo, drugi dan praznik sv. Petra in Pavla, to je privabilo še več ljudi od btlzu in daleč.
Oflcijelnosti, kakor pozdravi, petje, zabijanje žrebljev in drugo se je vršilo pri vaški kapelici pod lipami, nastop in telovadba je bila na prijazni trati na vaškem trgu, potem se je pa razvila prosta zabava, navdušeno, pravo nacionalno slavje.
Krog 8. ure zvečer jc bilo vse v najboljšem razpoloženju. Ob istem času je tedaj vozil skpzi Ruše potniški v»ak Ma-
ribor—Franzensfeste. S tem vlakom se je pripeljal lastnik bivše tovarne za šibice v Rušah, g. Maks \Voschnagg. Dasi stru pen nemški nacionalec, je šel s kolodvora naravnost na veselični prostor in ine na Mulejevem gostilniškem vrtu nagovoril:
»Ali Ti je že znana grozna novica?« »Kaj, kako?«
»Prestolonaslednik in njegova žena sta mrtva.«
»Ni mogoče, ne govori neumnih reči!« »V Sarajevu so jih pri odhodu ustrelili, oba sta mrtva ...«
Sklenili smo oficielno slavnost takoj zaključiti. Ker pa je vozil vlak proti Mariboru šele okrog 11. ure zvečer, je seve da večina udeležencev ostala na veseličnem prostoru. Godba in petje je utihnilo, nekoliko mirnejša zabava se je pa vršila do skupnega odhoda proti kolodvoru. Tisti večer ni nikdo mislil in ne slutil, kakšne bodo posledice sarajevskega umora.
Ker je bii' morilec Srbin, torej Slovan, so nemški nacionalni šovinisti, ki so smrt no sovražili vse, kar je bilo slovensko ali slovansko, začeli govoriti in razširjati go-rostasne govOrice in Irditve. Tako so n. pr. trdili in hoteti s pričami in gotovimi dejstvi dokazati, da so Sokoli in Rušani že naprej vedeli, kaj se bo na Vidov dan zgodilo in da so nalašč priredili isti dan v Malem Beogradu (Klein Belgrad), to je v Rušah, veliko slavje. Krog cerkve so baje Sokoii nosili rakev, okoli nje ple-
sali in razne norčije uganjali in se na ta način veselili, da je revolverski strel ubil avstrijskega prestolonaslednika. Resnica pa je bila, da so Sokoli v nekem kotu veseličnega prostora, ki ni bil razsvetljen, napravili -/piramido« in so jo razsvetlili z bengaličnim ognjem.
Čez nekaj dni so se že začele vršiti preiskave in aretacije naših zavednih ljudi, o«obito takih, ki so stali bolj v ospredju.
Tedanji okrajni glavar v Mariboni »Baron von Schlcnstenburg« jc verjel vse, kar mu je povedala nemškonacionalna sodrga in orožniki — na žalost skoraj sami Slovenci — so nastopili svojo rabeljsko pot. Tudi v ptujskem glavarstvu so začeli ena ko postopati, boljše sc jc postavljal celjski glavar. Skupno so dcloyafi z glavarji državni tožilci, med katerimi sc je najbolj odlikoval mariborski. Mešane patrulje orožnikov in vojakov so hodile od kraja do kraja, kjer je živel kak odličen narodnjak. O njih sc jc nekaj izmislilo, poiskale so sc neznačajne »črne« duše, ki so potem pričale. Zagotovilo se jim jc, da se jim ne bo nič zgodilo, če tudi krivo pričajo in prisegajo. Znan je slučaj, ko jc 14 poštenih ljudi pričalo za nedofžnost, a zmagala jc ena priča, ki jc bil nekdaj avstrijski »feldvebel«, v civitu pa predsednik »Veteranvereina«. Ta jc zmagal. Njemu je vojaško sodišče verjelo.
Prvega so aretirali župnika v Framu, notem župnika iz Limbuša in druge osc-[ bc. Orožniki so te žrtve vlačili po najbolj.
obljudenih cestah in ulicah in na kolodvorih ob času največjega prometa tako, da je imela sodrga priliko jih pljuvati in pretepati.
Najhuje so gospodarili v Rušah, kjci so samo en dan vklenili v železne veriga 18 najuglednejših oseb, med njimi župana Lasbaherja, skoraj vso učiteljstvo, celo nedolžna dekleta in poštene kmetice. Kaj so ti pretrpeli, predno so prišli v Gradec in se oddahnili v ječah višjega sodišča, se ne da popisati. Prišla je tudi vrsta na rajnega dr. Serncca in dr. Rozino. Obtožnica je baje obsegala čez 200 pol. Predsednika S.P.D. Ruše so aretiran v Ruški koči ob 6. uri zjutraj in ga tirali — 7 orožnikov in vojakov — kakor Andreja Hoferja v dolino. Imeli so pa tu1'1 pravi vzrok, kajti on jc pozdravil dO^ie Sokole 28. junija na kolodvoru v Rus3 »na ruski zemlji« — resnično pa je n* »na ruški zemlji« in je tudi imel v K .. koči skrit srbski vojni zaklad (den scr ' schcn Kriegsscliatz). Tedanji ruški kapi pa sc jc tudi hudo pregrešil, ker jc 111 v v stanovanju sliko srbskega kralja, resr’-’ pa je bil neki egiptovski kali .
Naj zadostujejo te vrstice! se vi mlajši člani Sokola-Maticc v m boru, kdo so bili ustanovitelji Vtj. ^
uglednega društva. Koliko so
'CStl*
ko so sc žrtvovali in da so'bili v ^VgttV da brez žrtev ni zmage. Večina scl) rejših Sokolov-iunakov in drugih o. b£)_ raznih krajev bivše štajerske, n<) krije do kmetje, učitelji ali duhovni ^letnice črna zemlja. Na dan pomen^n ,^o 0„^raj se jih spominjamo in jim ki groba: Spavajte mirno, slav* ■ _nat
Mariborski »V e č e r n i K« Jutra
mu mi   nnmw biiii m im« n "  —mn
V*.
h. PMa - mat
Žadnjega marca smo pokopali moža brata, ki io bil mod redkimi, ki so, prežeti s sokolsko ideologijo, vedeli ob Vsaki priliki in povsodt, kje jim je mesto Kaj jim je storiti, če hočejo brez ožili0'' in brez predsodkov absolutno slu-■f-Ui 1q svojemu narodu in svoji sokolski geologiji. Ta mož je bil dr. Ljudevit l-Wko, naš ožji rojak. Že kot Študent
ifo in iupasist/. ima
se je liazei na praški univerzi sokolskega duha, postal z vsem srccm in dušo boritelj za osvobojenje in osamosvojitev svojega naroda, deloval kot Sokol pred vojsko v Mariboru, bil soustanovitelj mariborskega društva ter pisec strokovnih razprav in brošur o sokolski telovadbi.
Izbruh svetovne vojne je tega moža našel kot rezervnega oficirja, avstrijskega nadporočnika petega bosanskega bataljona, Takoj pri izbruhu svetovne vojne je dr. Pivko videl, da je predpogoj za uresničenje teženj južnih Slovanov po osvoboditvi v razbitju avstroogerske monarhije. Radi tega se je trdno odločil, storiti vse, da oslabi in škoduje avstro-ogrski in njeni armadi. Sicer je bilo precej mož med Srbi, Hrvati in Slovenci, državljani Avstroogerske, ki so se našli v enakem položaju in ki so mislili enako. Od teh pa je večina kot skrajno konsekvenco izvedla to, da je pobeglnila iz avstrijskih linij k antanti m se postavila v vrste jugoslovanskih dobrovolj-cev. Dr. Pivku pa to ni bilo dovolj. On je hotel škodovati Avstriji mnogo bolj kakor bi lahko, če prebegne k nasprotnikom in se postavi v njihove bojne vrste. Ce bi ne bilo krivega nezaupanja Italijanskih oficirjev, bi junaški podvig dr. Pivka predstavljal najbrže katastrofo avstrijske armade na italijanski fronti, ki bi najbrže tako pretresel moč monarhije, da bi se verjetno njen razkroj bistveno pospešil.
Že meseca novembra 1916 je imel dr.
Pivko v svojem bataljonu kakih 50 upor. nikov. Tega meseca je bil njegov bo-taljon premeščen na italijansko fronto v Sugansko dolino. Dr. Pivko je po svojih zarotnikih, ki so bili oficirji in podoficirji njegovega in sosednjih bataljonov, zbral veliko množino materijala o položaju avstrijskih čet in o njihovi moči v bližnjih sektorjih. Že 10. januarja 1917 je hotel stopiti v zvezo z Italijani, da bi jim izročil nad vse važen vojaški materijal. Vendar se to v Suganski dolini radi previsokega snega takrat ni posrečilo. Spomladi leta 1917 je bil njegov bataljon premeščen v sektor Carzarao. To je bil izredno iztaknjen del fronte s slabo zvezo z ozadjem, ki ga je celotnega zasedel njegov bataljon. V tem času so si dr. Pivko in njegovi zarotniki nabavili podatke o ogromnem delu fronte za vse sektorje, proti katerim je stala prva italijanska armada. Prerisali so vse važne karte z oznakami položajev celokupne avstrijske artilerije, vseh važnih dohodov, s položaja rezerv itd. Torej nabavili materijal, ki bi bil za Italijane neprecenljive vrednosti. Toda to, ni vse. Dr. Pivko je izdelal načrt, po katerem bi v danem trenutku, ko bi v Carzanskem odseku bili na straži skoraj izključno zarotniki, italijanska vojska ta odsek lahko prebila, v tišini prešla kilometre daleč v notranjost avstrijske fronte, ki bi se radi tega neminovno morala zrušiti. Ko je imel dr. Pivko vse to zbrano, je 12. julija poslal Italijanom svojega zaupnika podnarednika Džuriča. Poslal je pismo italijanski komandi, kjer se poveljnik upornikov poručnik Pavlin — pravo ime je radi avstrijske protišpijonaže za-
molčal — ponuja italijanskemu vrhovnemu vodstvu, da mu pripomore k odločilnemu udarcu v Carzanskem sektorju. Patrolo, katere komandir je bil Džurič, sta tvorila še dva upornika, ki sta potem, ko sta se vrnila, izjavila, da. so bili od Italijanov napadeni, razpršeni in da ne vedo, kam se je Džurič izgubil iu. da se boje, da je najbrže ujet. Vse to je bilo seveda fingirano. Džurič je srečno prišel v italijanske linije, bil po velikih izpraševanjih poslan h komandi armije, kjer je srečno oddal pismo. Dve težki granati na Carzanski most sta bili dr. Pivku znak od strani Italijanov, da se z njegovim poročilom strinjajo iti da bodo stopili z njim v stike. Čez dva dni se je vrnil podnarednik Džurič, ki je pripovedoval izmišljeno štorijo, kako se je skrival med frontami in bil za njo odlikovan • za hrabrost z »veliko srebrno«. Gospodje oficirji, ki so bili dr. Pivku komandanti, se nikakor niso preveč pogosto prikazovali v prednjih rovih, kjer je bil dr. Pivkov bataljon. Radi tega je vsako noč od 10. do 2. ure zjutraj bil Pivko siguren, da lahko mirno odide k Italijanom, da se tamkaj točno dogovori in posvetuje glede preloma fronte. Italijanska vrhovna komanda je odredila, da preštudira slučaj Pivka polkovnik njihovega špijon-skega urada Finci. Po opisu dr. Pivka je bil to izredno bister in sposoben človek, ki dolgo ni Pivku zaupal in ki se je dolgo bal, da je Pivko le poslan od Avstrije, da zapelje italijansko armado v nastavljeno past, ,kjer bi bila uničena.
V	dolgih debatah jfc Pivko končno tega previdnega moža prepričal, zakaj so avstrijski Slovani nasprotni Avstriji in
mislijo. Svobodna kritika je nemogoča. Kjer pa ni kritike, se gode neopaženo nasilja nad narodom, samostojna miselnost je zatirana, vsa iniciativnost in delavnost se pričakuje le od »Zgoraj«. — Fašizem pa postane, kakor hitro se usidra v lastnem narodu, nevaren tudi sosedom. Ker ne priznava demokracije, ne priznava enakih pravic sosednjim narodom, pozna le egoizem lastnega naroda. V pretiranem nacionalizmu ne priznava enakovrednosti drugim narodom
Sokol v Strigovi si je
Mlada marljiva sokolska postojanka v Strigovi, o kateri smo ob priliki občnega zbora že poročali in ki stoji pod krepkim vodstvom prvega staroste in ustanovitelja, znanega nacionalnega delavca župana Tomislava Kovača, je včeraj izvršila veliki korak v svojem sokolskem delu naprej, ker si je kupila lepo stavbo, ki bo društvu služila kot Sokolski dom. Stavba je bila last g. Šare in stoji v Štri-govi v bližini cerkve, radi česar je bilo za njo mnogo reflektantov. Stavba je 19 m dolga in 9 široka, lepa, v dobrem
in si skuša na njih račun ustvariti boljši položaj.
Ker priznava Sokolstvo le nacionalizem, ki temelji na demokratski pravičnosti, odklanja fašizem. Sokolstvo se zaveda, da je bila svoboda težko pridobljena. Kdor je okusil robstvo, si tega več ne želi. Ker je le v demokraciji uspešen napredek naroda, je in ostane Sokolstvo na braniku demokracije.
C. H.
kupil svoj dom
stanju ter lahko nosi po mnenju strokovnjakov še tri nadstropja. Poleg stavbe je lep vrt, ki se bo uredil v primerno in dovolj veliko telovadišče. Ta vest, da ima društvo svoj lastni dom, je bila sprejeta med štrigovskim sokolstvom in njemu naklonjenim občinstvom z velikim veseljem, saj se bo naš Sokol odslej lahko dovolj krepko in neovirano gibal pod lastno streho. S kupom doma je Sokol v Strigovi izvršil svojo največjo nalogo, ki io je imel v programu Petrove petletke. Društvo ima sedaj svoj lasten dom, kjer
Zovi, samo zovf...
Sokolstvo in fašizem!
Na kuluk za Sokolski dom na Pohorju.
Sokolstvo sc mnogokrat hote ali tudi nehote istoveti s fašizmom. Največkrat je temu krivo prepovršno ooznanje sokolske misli. S tem, da povdarja Sokolstvo, da je narodna ali nacionalna organizacija, se ne sme primerjati s fašizmom, ki povdarja svojevrsten nacionalizem, vendar so razen tega še velike bistvene razlike med obema. Ne smemo pozabiti, da je Sokolstvo osnovano na (demokraciji, na tisti demokraciji, ki izključuje vsako nasilje, priznava vsakemu članu naroda vse pravice, ki mu po sposobnosti pritičejo, zanika pa predpravice po rojstvu ali na sličen način pridobljene pravice. Še več: demokracija nalaga sposobnejšemu še večje dolžnosti, ne pa morda pravice. Prava demokracija goji požrtvovalnost, altruizem, napredek in svobodoljubje v najširšem pomenu besede. Tako demokracijo goji Sokolstvo že od vsega početka. Tyršu in Ftignerju je uspelo v Sokolu že pred 75 leti zabrisati vse tiste prepade, ki so tedaj razdvajali posamezne stanove, zavedajoč se, da mora Sokolstvo služiti vsemu narodu. Radi tega ne sme izključevati iz svoje srede nikogar, ki hoče vzgajati svoje telo in duh ter postati tako vreden član naroda. Demokraciji je ostalo Sokolstvo vedno zvesto. Celo gesla francoskih revolucionarjev (bratstvo, enakost in svoboda) so postala tudi sokolska gesla. Sokolstvo je, osnovano na demokratski osnovi, pomagalo utirati pot splošni demokraciji.
Ker naglaša Sokolstvo demokratizem, so ga hoteli že večkrat istovetiti s poli-
Tyrš: Bodimo delavni! Bodočnost pripada samo delavnemu in smelemu. Na ša stvar ni za stranke, nego je za ves narod.
Čuvajmo čistost sokolske misli! — Čuvajmo edinstvo naroda in države! — Krepimo se! — Borimo se! — Zmagujmo!
tičnimi strankami, ki se nazivajo »demokratske« ali so bile na teh principih osnovane. To zmoto je Tyrš že sam zavrnil, saj je poznal vzvišenost sokolske misli ter (kot nekdanji politik) metode in cilje političnih strank, ko je napisal: »Stvar sokolska ni za politične stranke, ampak za ves narod, se ne izpreminja kakor politiški in verski nazori..,«
Fašizem ne priznava demokracije, trdi pa, da je naroden ali nacionalen. Reči moramo, da je to do gotove meje. v kolikor stremi za zboljšanjem socialnih razmer med narodom v svoji državi. Kakor hitro pa prekorači meje običajnega nacionalizma in prehaja v nacionalni šovinizem, postaja nezdrav pojav, ki je nevaren predvsem sodržavljanom ki ne priznavajo v polnem obsegu fašistične ideologije in se ne strinjajo s fašističnimi metodami.
So nedvomno močne osebnosti, ki poznajo do dobra dušo svojega naroda, ki so ga znale navdušiti za svoje politične namene in so potoni njega prišle notranje revolucionarnim potom do oblasti. Avtoriteta pa izključuje demokratizem. Osebnosti na oblasti se hočejo na tem položaju držati za vsako ceno, pa naj se poslužujejo tudi nasilja nad lastnimi ljudmi, morda celo nad ljudmi, ki so iitn bili najboljši sodelavci in pomočniki. Okoli vodij se zbirajo poieg peščice osebnih prijateljev, ljudje, ki slepo izvršujejo vsa povelja in njih ukaze, za cen° več ali manj pomembnih uradniških mest. Ker ni demokracije, se ne upošteva mišljenje tistih, ki samostojno
fk k&mti, ne stave (fapnet)
0 let mariborskega
Proti koncu prejšnjega stoletja jo postal položaj Slovencev naravnost kritičen. Nastala je nujna in skrajna potreba, da se'najde način, kako zbuditi in dvigniti vse odporne narodne sile, jih zrevo-lucionirati in združiti k elementarnemu odporu iti borbi za narodno, kulturno in gospodarsko svobodo in k prebuditvi naredile samozavesti.
Ta zavest je postala živa tudi v mnogih narodnih delavcih, ki so z obupom v duši glodali propast ter posvetili svoje moči borbi in delu za ta veliki smoter. Bili so to možje, ki so zrasli v sokolskem duhu in jih je srečna usoda združila v Mariboru: dr. Fran Rosina, dr. Ivan Glaser, Eman Ilich — rodom Ceh
—	požrtvovalen sokolski vaditelj, in cela vrsta drugih. Ker je bilo zaradi razmer nemogoče ustanoviti takoj sokolsko društvo, so pod krinko »Športnega društva Maribor« začeli v avgustu 1900 z delom. Leta 1906 je v njegovem okviru vstal pripravljalni odbor Sokola, ki je sklical na 24. marca 1907 ustanovni občni zbor sokolskega društva. Ta dan po menja začetek prebujenja Maribora in pokrajine v narcdno-revolucionairnem borbenem sokolskem duhu, podviga organiziranega odpora proti nemštvu ni nasilju avstrijske države, borbe za nacionalno in politično osvobojenje. Požrtvovalni in vztrajni dr. Rosina je vodil kot starosta društvo do izbruha svetovne vojne. Ilich kot načelnik je vzgojil krepko četo telovadcev in vaditeljev in je z br. Burekom. Zemljičem. Tomažičem, Majerjem, Piskom, dr. Pivkom itd. z veliko požrtvovalnostjo ustvarjal nove sokolske postojanke: v Sv. Lenartu v Slov. gor., v Ptuju, pozneje v Slov. Bistrici in drugod. Vsi so bili vztrajni in neustrašeni delavci in z njimi podstarosta dr. Vladimir Sernee, tajnik Stajriko Marko, dr. L. Poljanec in cela vrsta drugih.
Število sokolskih edinic je toliko narasla, da je bilo mogoče že v decembru 1913 ustanoviti sokolsko župo Maribor,
bo izhodišče vsega nacionalnega delovanja, dom bo čuvar vseh nacionalnih pridobitev, vanj seb o zatekalo vse, kar niisy in čuti nacionalno. Dom bo branik jugoslovenske ideje in narodnega edin-stva, žarišče vsega kulturnega in nacionalnega delovanja in trden temelj sokolske ideje v Strigovi. Na tem lepem uspemo društvenemu vodstvu iskreno čestitamo.	—ko.
ki je pripravljala svoj prvi župni zlet za 28. junij 1914 v Rušah, Izbrala je nalašč Vidov dan za to svoje slavje, katerega prva točka je bilo razvitje prapora Sokola Maribor. Zlet se je razvil v mogočno manifestacijo, ki je na njej pokojni dr. Rosina odkrito pred tisočglavo množico odločno poudaril kot najvišjo nalogo Sokolstva osvobojenje in« združenje Jugo-slovenov.
Streli v Sarajevu so zaključili to prvo dobo sokolskega društva Maribor. Njegovi člani so s starosto dr. Rosino in podstarosto dr. Sernecem na čelu morali vklenjeni med podivjano drhaljo skozi mesto im pred vojno sodišče v Gradec.
Nastopili so dnevi trpljenja in preganjanja, a tudi dnevi junaškega žrtvovanja za najvišjo sokolsko stvar. Mnogo Sokolov se je borilo v prostovoljskih oddelkih, med njimi dr. Ljud. Pivko, ki je pri Carzanu pokazal skupno z brati Cehi hotenje Sokolstva po osvobojenju s svojim veličastnim delom, ki je edinstveno v zgodovini borbe Slovencev v teku svetovne vojne za osvobojenje.
Prevrat ?: odnesel kot vihar Mariboru in deželi vsiljeni nemški obraz, umetna tvorba oholega memčurstva se je zrušila: Maribor in celo ozemlje sta pokazala svoje pristno slovensko lice, sta otresla iz sebe tujo navlako ter zakipela v svobodnem narodnem prebujenju. Starim sokolskim delavcem — dr. Rosini, dr. Pivku in drugim — so se pridružili mnogo-brojni novi bratje. V mladem zanosu osvobodil ja so se vse sile Mariborskega Sokola razmahnile, kot narasla reka so sokolske vrste pobarvale mestne ulice, mladina je napolnila telovadnice, da so postajale pretesne. Povsod na podeželju so rasle sokolske edinicc, ki jim je bil Mariborski Sokol posredno ali neposredno matično društvo. Dr. Vladimir Scrnec je starostoval društvu do svoje smrti septembra 192.3, predvojni načelnik brat Ilich je načelnikoval tudi po vojni do letz isto vztrajnostjo, tako so za-giaoui za delo tudi ostali prejšnji člani društva. Na izrednem občnem zboru dne 20. junija 1919 je društvo z navdušenjem izvolilo br. dr. Rosino in dr. Pivka za častna člana v priznanje njunih velikih zaslug za sokolsko in narodno stvar.
Veliki razvoj Sokolstva je dokazal prvi pokrajinski zlet Jugoslo venskega sokolskega saveza dne 29. avgusta 1920 v Mariboru. Zlasti se je krasno razvijalo delo v telovadnici. Uspeh telovadno-
vzgojnega dela, ki je združil v telovadnici nad 900 naraščaja in dece, so pokazale tekme „ priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1922.
Kljub vsemu se društvo ni moglo polno razmahniti, ker ni imelo zadostnih prostorov. Zato je takoj od početka posvetilo svojo največjo skrb delu za zgradbo lastnega sokolskega doma. V teku let in pod vzornim vodstvom bratov Majerja, Kranjca jn drugih je bilo nabranih že nad 600.000 din v ta namen. K temu je društvo pridobilo Rta 1926 lastno letno telovadišče. Žal je delo v tej smeri pozneje popustilo. Po smrti dr. Serneca, ki je bil starosta od konca vojne dalje, je za dr. Toplakom leta 1925 prevzel mesto 'društvenega staroste dr. Boštjančič, ki je društvu starostoval do leta 1934. Dve leti za dr. Sernecem je smrt leta 1925 iztrgala iz sokolskih vrst prvega društvenega starosto brata dr. Frana Rodno.
Okrožni zlet v Slovenski Bistrici
Dne 4. julija, t. j. teden dni po župnem zletu v Mariboru, priredi Pohorsko sokolsko okrožje svoj zlet v Slovenski Bistrici. Spored : zjutraj po prihodu vlakov pregled in predelava vaj, ob 9. uri skušnje dece, ob pol 11. skušnje članstva in naraščaja. Zbor za povorko ob 13. uri na zletišču. Ob pol 15. uri telovadni nastop. Sokolska gnezda od Sv. Lovrenca na Pohorju pa preko Maribora do Zreč bodo ponovno pokazala moč in strum-nost sokolske vzgoje.
Poziv vsemu mariborskemu sokolskemu članstvu! Opozarjamo vse članstvo mariborskih sokolskih društev, da je polnoštevilna udeležba v sokolski povorki, v nedeljo, dne 27. t. m. strogo obvezna. Kdor je uradno zadržan, naj se pravočasno opraviči pri svojem društvu. Zdra vo!
Prodaja vstopnic za sokolske prireditve: Vstopnice za svečano akademijo, ki
se vrši v unionski dvorani v soboto ob 8. uri, se dobe v trgovini Zlate Brišnik. Vstopnice za javen nastop v nedeljo ob pol 15. uri na letnem telovadišču sokolskega društva Maribor matice se dobe v predprodaji pri br. Burešu.
Vse govore, ob priliki letošnjega zleta mariborske sokolske župe, zlasti pa one pred Narodnim domom, ko bo izvršena
Doba, ki je trajala od osvobojenja dalje, je pomenjala silen razmah društva kakor tudi Sokolstva v vsej mariborski sokolski župi.
V	sokolskem duhu prekaljeno članstvo je ustvarilo vse pogo.ie za to. da postane Maribor res prava mogočna snkob-ka trdnjava, ki sc je iz uje r.ezmagliivo ši-ril pravi svobodoljubni in borbeni sokolski in narodni duh novega jugoslovenskega pokolenja.
Ob vstopu v svojo tridesetletnico sc sokolsko društvo Maribor-matica z vso resnostjo pripravlja, da zgradi v teku Petrove petletke svoj sokolski dom na prelepem mestnem telovadišču, ki ga je v zadnjih letih pridobilo.
Mariborski Sokol, ki ima v Narodnem domu svojo trdnjavo, je v teku svojega tridesetletnega delovanja prevzgojil v sokolskem duhu celo pokrajino, postal matično društvo večini danes obstoječih 99 sokolskih edinic in čet sokolske žnoc Maribor im je v priznanje te svoje zasluge in tega dela dobil častni naslov Sokol Maribor-matica, katerega naloga je še vedno, da je nosilec in steber sokolske misli ob severni meji države. S. F.
svečana predaja Kraljevega traka zastavi matičnega društva, bodo ojačali zvočniki tvrdke Radio Maribor.
Sokolsko društvo Maribor matica naproša svoje članstvo in ostalo Sokolu naklonjeno občinstvo, da se povorke ob priliki župnega zleta v nedeljo dopoldne udeleži v čim večjem številu, tudi v narodnih nošah.
Zlctui odbor sokolske župe sporoča: Slavnostna akademija v unionski dvorani prične točno ob osmi uri zvečer, radi česar naprošamo cenjeno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji pri Zlati Brišnik.
Hišni posestniki!
Iz Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru. Sokolska župa v Mariboru nam sporoča, da sc vrši v proslavo 30-Ietnice obstoja mariborskega sokolskega društva v dneh 26. in 27. junija župni zlet ter da je Njegovo Veličanstva kralj Peter II. to društvo odlikovalo s spominskim trakom, ki ga bo pripel na društveni prapor gospod general Milenkovič kot zastopnik Njegovega Veličanstva kralja. Društvo hišnih posestnikov v Mariboru obvešča o tem odlikovanju mariborske hišne posestnike ter jih naproša, da v dneh 26. in 27. junija razobesijo državne zastave raz svojih hiš. Tč. predsednik Meglič Otmar, tč. tajnik dr. Marin Vilko.
zakaj jim je ležeče na tem, da zmaga antanta. V Italiji je bilo namreč nepoznavanje notranjih avstrijskih razmer naravnost .pravljično. Niti profesorji geografije niso ločili pojmov Avstrijec, Ceh, Hrvat. Slovenec, vse prebivalstvo Avstrije so smatrali, da so to nekak narod Avstrijcev, ki se v ničemur med seboj ne razlitkuje.
V	tem času se je pa tudi drugod v inozemstvu začelo veliko gibanje južnih Slovanov in Čehoslovakov za osvobo-jcnje in ujedinjenje in tako je dr. Pivko še kot avstrijski oficir stopil v stike s sedanjim predsednikom Čchoslovaške dr. Benešem, z ministrskim predsednikom Srbije Bašičem in zastopnikom Jugoslovanskega odbora dr. Trumbičem. Danes nam je skoraj nerazumljivo, kako ie mogel dr. Pivko riskirati, da si v času, ko bi ga lahko vsak čas aretirali in takoj ustrelili, dopisuje z ljudmi, ki so bili pod največjim nadzorstvom avstrijske protišpijonaže.
Z italijansko vrhovno komando se je Dr. Pivko sporazumel, da bo carzanska akcija izvršena dne 13. septembra 1917. Takrat je imel dr. Pivko svojo zaroto razpredeno že na ves sektor in je bilo zarotnikov že okoli 100. Posebno je imel privržence tudi v vojnih kuhinjah. Določeno je namreč bilo, da bodo v večerno kavo vsem onim na tem sektorju, ki so Avstriji zvesti, natrosili opija, da bodo usodno noč spali. V kaki nevarnosti se je Pivko takrat nahajal in kaj je ta mož za svoje prepričanje riskiral, nam najbolje kaže to, da je nek kuhar v pijanosti celo zaroto izblebetal nekemu Boš-ujaku, ki je to vse naznanil komandi.
Pivko je bil poklican k komandi v ozadje, da se zagovarja. K sreči niti kuhar niti Bošnjak nista stvari poznala .v podrobnostih, njihova prijava o zastruplje-nju vseli vojakov na fronti z opijem se je pa zdela tudi avstrijsk. oficirjem tako go-rostasna, da ii niso dali nikake vere. Pivkova zarota je bila takrat razpredena že tako, da je bila straža, ki je šla s Pivkom v ozadje in ki bi nanj čuvala, sestavljena iz samih zarotnikov, ki so imeli skrite pri sebi bombe, da v tistem trenutku, ko bi preiskovalna komisija verjela ovaditelju, vse pobijejo in s Pivkom pobegnejo v Italijo.
V	tem času je obiskal italijansko fronto tudi cesar Karl. Pivko je sporočii italijanski komandi točno dan in uro, ko bo avstrijski cesar tik za Carzauskimi postajankami. Nerazumljivo je, da niso Italijani izrabili momenta, da bi skozi dokaj slabo zaseden ter napol zarotniški carzanski odsek poskušali ujeti avstrijskega cesarja. Za avstrijsko komando so se v tem času vršile na vsem odseku nerazumljive stvari. Katerikoli vojaški poskus se je pripravljal proti Italijanom
—	vsak se je izjalovil. V največji tajnosti koncentrirane čete so bile stalno odbite po veliki italijanski premoči. Cele ure so avstrijske baterije obstreljevale prazne postojanke. Vse to pa zato, ker so Pivkovi zarotniki vsako namero avstrijske komande ponoči sproti sporočili Italijanom, s katerimi so nekaj časa bili celo v telefonski zvezi. Skoraj vsako noč pa je bi! kdo od Pivkovih ljudi ali pa Pivko sam v Italijanskih strelskih jarkih radi potrebnega posvetovanja in da so sporočili, kaj nameravajo Avstrijci.
Bližal se je 13. september. Italijanska komanda je akcijo preložila na 15. Ves načrt je bi! izdelan do največjih natančnosti. Ogromne mase italijanske vojske, motorizirani oddelki, konjiča, pešadija, desettlsoči in desettisoči so bili pripravljeni. Ob 21. uri ponoči so zarotniki prerezali vse telefonske žice, pokvarili električno centralo, vse pa tako, da je izglodalo, ko da bi si te nezgode zgodile samo slučajno.
Toda Pivko se je s svojimi zarotniki naenkrat znašel v Italiji razočaran nad italijansko plašljivostjo, ki ni znala izrabiti tako krasne prilike. Toda Pivko ne bi bil Pivko, če bi vrgel puško v koruzo in ne začel delati naprej. Njegovi zarotniki so bili temelj posebnega Jugoslovanskega dobrovoljskega bataljona kapitana Pivka. Med tem časom je bil namreč od antante povzdignjen v kapitana. Bataljon je rastel iz dneva v dan. Sprejemal je poleg Jugoslovanov tudi Čehe in Slovake. Jugoslovanskemu dobroveljskemu bataljonu dr. Pivka, ki je dobil ime 14. jugoslovanski bataljon na italijanski fronti, je bil dodeljen poseben sektor, kjer se je ta bataljon boril vse do 12. novembra 1918. Kamorkoli je prišel njegov bataljon, čc so Avstrijci le zaslutili, da je hon, so z dotičnega sektorja odkomandirali vse slovanske edinice in postavljali proti njemu vedno le Madžare in Nemce, ker so Slovani stalno prebegavali k Pivku. Pivkov bataljon je štel 910 mož, od tega 33 oficirjev, po plemenski pripadnosti je bilo 629 pre-čanskih Srbov, 163 Hrvatov in 118 Slovencev. Po veroizpovedi je bilo 631 pravoslavnih, 274 katoličanov in 5 musli-
manov. Naših ožjih rojakov iz Štajerske je bilo 29. Kako velikanskega pomena bi lahko bila akcija dr. Pivka, poročajo razni vojni strokovnjaki, ki mislijo, da bi sc italijanska fronta, čc bi Italijani priložnost izrabili, gotovo zrušila.
Masarylc piše v svojih spominih, da je Pivkova akcija bila v korist vse slovanske stvari. Pivkov Jugoslovanski bataljon je ostal v Italiji do 25. junija 1919. Tega dne je oddal bataljon v Bariju svoje puške, obdržal je vsak mož le arditski nož in bombo, da ne bi izgledalo, da jih je kdo razorožil. Francoski parobrod »Korvin« je njegov bataljon prepeljal v Dubrovnik. Jugoslovanska komanda Je bataljon prevzela in ga dodelila drugemu jugoslovanskemu polku, kjer je ostal do demobilizacije.
Tako se jc končala svetla epopeja dela junaških borcev za našo svobodo, ki jim je bil duša in organizator dr. Ljudevit Pivko, vzor Sokola in borca za Jugoslavijo.
 ______________________Milan	Gorišek	ml.
»Iščite si drobno delo!« To le Tyrševa oporoka mladi generaciji. Kako čudno je, priporočati drobno delo mladini, katera tako rada sanja o velikih In še ne* vidnih činih, ki jim pripada njena bodočnost! In vendar je mnogo na tem, da P°* stane mladina njegov požrtvovalni apostol. Začni, mladina, takoj — začni pri sebi! Razgledajte se pot* niu In pretehtajte ga pravilno! v . in ponuja se vam, a vi z njim r
vato
(Prof. Božena Styblova: Tyršev* <n’0' roka mladi generacij
Mariborski »Večerni k« Jutra
BE3F
1tUitiš&tsk& Ut if&fifiJfiif
WWW	*WW	W9	9	WWrWr
hUuMot te danes Ut jutti iaftttud svoj
tarttioiiMtH
Že v dopoldanskih urah si je Maribor pričel nadevati praznično lice. Raz hiš vihrajo državne trobojnice v proslavitev jutrišnjega pomembnega dogodka, ko bo zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. pripel na ponosni prapor tukajšnjega Sokola Maribora Matica ob 30 letnici plodonos-nega in v težkih barbah preteklosti preizkušenega sokolskega in nacionalnega delovanja spominski trak kralja Petra II. Trgovci so že včeraj in danes urejevali ter okraševali svoje izložbe s sliko Nj. Vel. kralja Petra II., državnimi trobojni-
cami in napisi »Zdravo«, da tako počastijo dogodek visokega odlikovanja, ki ga je po Sokolu Maribor matica deležen Maribor sam. Prav tako bodo jutri za časa povorke odprte izložbe s sliko Ni. Vel. kralja Petra II., da se na ta način nacionalni Maribor oddolži visoki počastitvi mariborskega Sokolskega društva od strani Nj. Vel. kralja Petra II. Nacionalni Maribor bo danes in jutri ob pomembnih sokolskih svečanostih globoko izpričal svojo nacionalno zavest in svoj topH patriotizem.
Sokolsko društvo Maribor - matica poziva vse svoje članstvo, da se udeleži nocojšnje akademije« v krojih, kakor tud* jutrišnjega sprejema gostov Sokolov na kolodvoru. Članstvo naj se zbere polnoštevilno ob 8. uri zjutraj na postaji. — Zdravo ! Starosta.
Trgovci, kj imajo svoje trgovine ter obratovalnice ob ulicah in cestah, koder se bo jutri pomikala sokolska povorka k svečanemu pripetju spominskega traka Nj. Vel. kralja Petra II. na prapor Sokola Maribor Matice, se naprošajo, da bodo njihove izložbe, okrašene s sliko kralja Petra II., ob času povorke odprte v znak počastive najvišjega odlikovanja mariborskega Sokolstva in vsega zavednega obmejnega Maribora.
SPREMEMBE GLEDE POVORKE. Zletni odbor mariborske sokolske župe je spremenil pot sokolske povorke po ma riborskih mestnih ulicah v nedeljo, 27. t m. ob pol 11. uri sledeče: Iz letnega telovadišča Sokola matice se pomika povorka po sledečih ulicah: Gosposvetska, Strossmajerjeva. Koroška cesta čez Glavni trg, po Gosposki, Slovenski, Aleksandrovi, Prešernovi, Maistrovi ulici, preko Zrinjskega trga, Kopitarjeva ulica mimo kolodvora po Aleksandrovi, Sodni
Razpis gostilniških in kavarniških obra tov za VI. Mariborski teden. »Mariborski teden* r. z. z o. z. v Mariboru razpisuje za letošnji »VI. Mariborski teden«, ki se vrši od 31. julija do 8. avgusta, dva gostilniška obrata, dve restavr.-kavarni s sporedom, plesom in drugimi atrakcijami in sicer eno na vrtu Dijaškega doma, eno pa v zgornjem delu Prešernove ulice, eno turško kavarno, en šotor za jestvine in en vinotoč, izključno za točenje štajerskih vin brez jestvin. Rcflektanti morajo poslati ponudbe najkasneje do 3. julija 1937 na naslov pisarne »Mariborski teden«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-29, kjer dobe vse ostale podrobnejše informacije in pogoje razpisa. Ponudbe za omenjene obrate, kakor tudi prijave za ostale paviljone, treba vp o sl ati v zapečatenih kuvertah z odgovarjajočo označbo. Uprava »Mariborskega tedna« si pridržuje pravico proste odločitve glede vposlanih ponudb.
Mestno poglavarstvo razglaša, da so
na Vidovdan 28. junija trgovinske in obrtne obratovalnice v Mariboru ob času službe božje od 10.—11. ure zaprte.
Iz zdravniške službe. Za asistenta na kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice v Mariboru je imenovan g. dr. Vladislav Kerže.
Razumna mati ga je o pravem času naučila, da čisti zobe. Čiščenje zob je ravno tako važno zjutraj
tako l<er bodo življenje
kakor tako ostali čiis.ti, I e:p i
samo
Prijetno poživilo: Kalodoni voda za u*ta! Koncentrirane sestavino, izborno razkuževelno sredstvo, varčna v uporabi.
SARGOV
KALODONT
J PROTI ZOBNEMU KAMNU
Združenje brivcev in frizerjev obvešča, da bodo brivnice ir«* česalnice odprte ves dan v ponedeljek na Vidov dan s presledkom med 10. in 11. uro za časa slovesnosti. — V torek sv. Petra dan zaprto ves dan.
Krožek mariborskega upokojenega uči teljstva ima osmega julija ob treh sestanek pri Feliksu Robiču v Limbušu. Izlet v Rog. Slatino odpade radi premajhnega števila prijavlj&ncev.
Zahvala. Tombola R. K, ki se je vršila v Radvanju, je prav lepo uspela. Podpi-
Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 25. t. m. je bilo pripeljanih 198 svinj. Povprečne cene so bile: 5—6 tednov stare od 100—125 din za komad, od 7—9 tednov 110—140, 3—4 mesece 160—190. 5—7 mesecev 245—350, 8—10 mesecev 380—500. 1 leto stare 690—800 Din. — Mesne cene: l kg žive teže 5—7 Din, 1 kg. mrtve teže 9—11 Din. Prodanih je bilo 99 rilcev.
Starši! Zahtevajte prospekte o 'vpisovanju za enoletni trgovski tečaj »Her-imes«, Maribor, Zrinjskega trg 1.
KVALIFIKACIJSKO TEKMOVANJE ZA VSTOP V NACIONALNO IIGO Jutri v nedeljo 27. junija 1937 ob 17*30 na stadionu SK Železničarja
SK SL AVI J A (VARAŽDIN) : SK ŽELEZNIČAR (MARIBOR)
Ob vsakem vremenu! // Predtekme
in Tattenbachovi ulici pred Narodni dom. V povorko ima dostop samo članstvo, bodisi v kroju ali civilu s znakom, ter narodne noše! Zdravo!
Prihodnji številka »Večernika« izide kakor navadno v ponedeljek 28. t. m. ob običajni uri naslednja pa radi torkovega praznika (Peter m Pavel) v s.redo 30. t. ni. ob običajni uri.
Zletne cigarete. Danes pridejo v promet zletne cigarete, 1<i jil' -'e uprava državnega monopola izdala za letošnji sokolski zlet mariborske Sokolske župe. Zletne cigarete Vardar, Drina. Morava in Zela so opremljene z emptemom »Sokolska Petrova petletka« in sc dobe v vseh mariborskih trafikah.
Iz peštne službe. S sklepom poštnega ministra sta nastavljena za uradnika v 8. skupini na pošti Maribor I. Danica Mi-lavčič, na pošti v Slovenjgradcu Berta
Topile.
Mestni vojaški urad ponovno poziva
vse vojne obveznike letn. 1888—1909, ki se čutio za vojaško službo nesposobne, da se javijo najkasneje do 10. julija t. 1. v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg St. n, soi)a št. 3 .radi pregleda ob letošnji redtni rekrutaciji. Voj. invalidom, stalno nesposobnim in onim. ki ne stanujejo v Mariboru, se ni treba javiti.
Iz davčne službe. Napredovali so: 7-a davčnega inšpektorja v 6. skupini Dragotin Čeplak v Slovenski Bistrici; za višjega davčnega kontrolorja v 6. skupini Ludvik Avšič v Ptuju; za davkairja v H. skupini pri davčni upravi v Mariboru Josip Furman; za arhivarja v 9. skupini !>ri davčni upravi Dolnja Lendava Davorin Oruškovnjak; za pomožnega davkarja v 9. skupini pri davčni upravi v Mairiboru Anion Cimperman.
Vinotoč Schneider za Racerjevim dvorom otvorjeu.
Sokol Tezno. Telovadci jutri ob 7. uri zbor na zletišču Maribor-matica, netelo-vadci ob '/slO. uri. Udeležba obvezna. Zdravo!
Javna velika dobrodelna invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo dne 3. oktobra 1937. ob 14. uri na Trgu svobode javno veliko dobrodelno tombolo, katere dobiček je namenjen v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam.
Gostilna »Grič«, Oset, Rošpoh vabi! Za praznike najboljše poskrbljeno.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da seim otvorilu podružnico na Frankopano-vi ulici 29 ter se priporočam. Marija Hrast, slaščičarna.
Moto šport - klub Pohorje priredi v nedeljo 4. julija 1937 izlet v Haloze. Vabljeni so vsi člani in prijatelji športa. Start bo na Glavnem trgu ob '/* na 13. Udeleženci naj se zberejo najkasneje do 13. ure na določenem mestu.
Davčna uprava razglaša. Razpored — zgradarine — in davka na rente — za 1. 1937 je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba štev. 7) v času od dne 1. 7. do v št e tega dne 8. 7. 1937.
Dr. Vrtovec Josip ne ordimra do 18. julija.
OHcirji garnizije Maribor priredc 4. julija t. 1. ljudsko veselico v parku inže-njerske podoficirsko šole (kadetnici). Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne svrhe. Program bo pester. Opozarjamo že danes na to prireditev ter prosimo c. društva da ne delajo ta dan večjih veselic.
sani odbor se zato tem potom vsem dobrotnikom mesta in okolice, ki so k temu pripomogla, najiskrenejše zahvljuje. — Odbor R. K. v Radvanju.
Staro-katoliška cerkev. Na Vidov dan. 28. t. m. bo ob 9. uri v Narodnem domu, kot sicer — tokrat sv. maša zadušnica v spomin za domovino padlih žrtev s primernim govorom. Vabljeni verniki, pa-triotična nacionalna društva kakor tudi vsi iskreni Jugosloveni.
Samo še dva dni, in sicer drevi ob 20.30 ter jutri, v nedeljo ob 11. uri dopoldne se bo predvajal v dvorani Ljudske univerze (gledališko poslopje) izredno zanimiv in poučen film o obrambi pred napadi iz zraka. Ne zamudite te redke prilike za primerno in vsakomur potrebno poučitev glede obrambe pred zračnimi napadi. Vstopnina je zelo nizka in znaša za odrasle le 3 dinarje in za dijake 50 par.
Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Albaneževa lekarna na Firan-kopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Hladnejše, oblačno vreme, ponekod deževno. Tako se glasi današnja dunajska vremenska napoved.
500 kg svinjskega mesa je zgorelo v prekajevalnici mesarja Valentina Smo-deta na Pobrežju, Aleksandrova cesta 90. Smode trpi nad 7000 dinarjev škode.
Na delovnem trgu. Borza dela išče nujno I kovača za pile in drugo restavracijsko kuharico.
Novice iz realne gimnazije. Za letošnji sprejemni izpit je bilo prijavljenih 152 dečkov in 112 deklic, skupno 264. Od teh je sprejetih 117 dečkov in 95 deklic, skupno 212, zavrnjenih je bilo 34 dečkov in 17 deklic, skupno 51. opravičeno je izostal eden.
Konjske dirke bodo jutri in pojutrišnjem na Teznem.
Veliko zanimanje je v Mariboru in okolici za prevaževanje čebel. Prevaže-valci so si celo ustanovili svojo zadrugo »Čebelarsko družino«, katere člani in pri jatelji se sestanejo v svrho popularizacije te misli 27. t. m. dop. v krčevinski šoli.
Matura na trg. akademiji. Na državni trgovski akademiji v Mariboru so napravili od 11. do 26. junija t. 1. sledeči absol-ventje IV. letnika za vršni izpit:	Brglez
Rozalija. Čižmeik Danica, Dreo Elizabeta, Filipčič Zmagoslava, Eock Miloš, Gaborc Hedviga, Iršič Vida, Kikelj Alnia, Klavora Elza, Kociper Ernestina, Korošec Olga, Kovačič Erna, Krašovic Srečko, Li-
Kako lepi
vzorci!
Nežne tka nine, ki jih prinaša poletje, rabijo tud i posebno nego. LUX — se peni že v mrzli vodi - varuje Vaše lepe slvari, ohrani In porivi barve.
m
Se peni tudi v mrzli vodi
puš Viljem, Lovrenčič Anton, Lovše Zo-rislava, Lutman Stanislava, Matoševič Nevenka, Peče Konrad, Pecharda Edel-tiraut, Pernič Vesna, Pivec Frančiška, Robnik Ivan, Selinšek Jerica, Senčic Rudolf, Šmid Ludvik, Vesnaver Roža, Wen-ger Adolf, Bizjak Vladimir (privatist). Na dva meseca sta bila odklonjena dva pripravnika.
SODBA V PONEDELJEK!
Proces proti 22 obdolžencem, ki so se včeraj morali zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča radi afere bele kovine v tukajšnjih delavnicah državnih železnic, in o katerem smo včeraj izčrpno poročali, je trajal včeraj od 8.30 do 13. ure ter od 15. do 20. ure, ko je predsednik senata dr. Tombak sporočil, da bo sodba v procesu razglašena v ponedelejek 28. t. m. ob 11. liri v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča.
..KRIMINAL" gospe dr. Pivkove
Sokolsko društvo Maribor I. obvešča, da ima še nekaj izvodov omenjene knjige na razpolago. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Uprava SOKOLA I. Maribor, Betnavska cesta št 35
Nocoj ob 20. uri priredita Pomladka RK deške in dekliške šole v Sokolskem domu zaključno prireditev z vprizoritvi-jo Kunčičeve igre »Mladi uporniki«. V ponedeljek po maši je v Sokolskem domu šolska vidovdanska proslava ter sc bodo studenški starši nedvomno polnoštevilno udeležili obeh prireditev.
Odzovimo se pozivu mariborske sokolske župe, ki poziva vse brate in sestre, kakor tudi ostalo narodno zavedno občinstvo, da sprejme došle brate Sokole ob prihodu posameznih vlakov v čim i večjem številu. Sokolski vlaki prispejo v Maribor jutri v nedeljo, 27. t. m. dopoldne po sledečem vrstnem redu: ob J/s7. uri zjutraj iz Karlovca, ob % na 9. uro iz Varaždina, ob 9. uri iz Zagreba, Ljubljane, Celja, Pragerskega, Kranja in Novega mesta. — Bratje in sestre, ki imajo kroje, v krojih, ostali v civilu s sokolskim in zletniin znakom. Zdravo!
Vlomilci strašijo. Pri Jožefu Klanečku iz Skorbe so dne 23. t. m. popoldne vlomili v stanovanje. Vlomilcem je uspelo odnesti 650 Din v gotovini Za njimi orožniki vneto poizvedujejo.
Ogenj. V petek dne 25. predpoldne je nenadoma začelo goreti piri posestniku Tementu v Spuhlji pri Ptuju. Kljub hitri pomoči ptujskih gasilcev je do tal zgorelo stanovanjsko poslopje z gospodarskim poslopjem vred. Škodo cenijo na 50.000 Din.
n
žimo, volno, vato, kupite najceneje pri
____________Nova^U, Koroška 8
Koža se ne lušči, temveč lepo porjavi, če uporabljate Tschamba-Fii. Glavno zastopstvo drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5
Konjske dirke, ki se vrše v nedeljo dne 27. in na praznik dne 29. junija na vojaškem vežbališču na Teznu pri Mariboru, bodo gotovo najzanimivejše, kar so se kedaj vršile v Mariboru. Vršijo se v znamenju prvorazrednega konjskega materijala naše domače ljutomerske konjereje. Naši vrli ljutomerski konjerejci pripeljejo vse svoje kanone, kakor Peter Pilota, Pelikana, Nervus vitaeja i. dr. Vodila se bo strastna borba med njimi m onimi iz hleva g. Warren Lippitta in g. Weitzl Karola.
Ptujske Movite
Svinjski sejem dne 23. VI. 1937 v Ptuju je pokazal sledečo sliko. Prignanih je bilo svinj 89, prascev 233, skupaj 322 rilcev. Prodanih je bilo 65 ščetinarjev. Cene so Me: Za prasce od 6 do 12 tednov stare 60 do 120 Din za komad, za pršu ta rje 5.50 do 6 Din, za debele svinje 7 Din, za plemenske 5.50 do 5.75 Din, vse za kg »žive teže.
Iziava.
Z ozirom na vesti, ki se širijo v javnosti, da me je v času. ko sem se radi porodne vročice zdravila v porodnišnici mariborske bolnice, moj soprog-zd ravnik zdravil, oziroma mi rešil življenje z neko injekcijo, izjavljam, da to ne odgovarja resnici, kajti zdravili so me k' gg. primarij in prvi asistent z ostalimi /.dravniki imenovanega oddelka.
Nela Stefanova
JUTRI VELIKA ODLOČILNA TEKMA ZA VSTOP V NACIONALNO LIGO.
Že dolgo vrsto let ni nobena nogometna tekma zbujala tako velikega zanimanja, kakor jutrišnja tekma med prvakom LNP SK Železničarjem in prvakom ZNP varaždinsko Slavijo, ki se bo odigrala ob 17.30 na stadionu ob Tržaški cesti. Jutrišnja tekma bo prav gotovo ena najbolj zanimivih in najbolj ogorčenih borb na zelenem polju, kar smo jih, videli v zadnjih letili v Mariboru. Pa je tudi razumljivo: saj gre za veliko stvar, za pravico sodelovanja v nacionalni ligi. v kateri igrajo najboljši klubi v naši državi. Enkrat je že imel mariborski klub možnost, da sodeluje v nacionalni ligi in je bil to ISSK Maribor, ki pa je po raznih peripetijah izpadel iz kvalifikacijskega tekmovanja. Morda ima letos SK Železni čar več sreče! Po kakovostih moštva sodeč, ima za to vse predpogoje. Fantje se morajo pač zavedati, zakaj gre. Igrati morajo z izredno požrtvovalnostjo ter elanom in prepričani smo, da bo tudi varaždinska Slavija, najboljši klub zagrebškega podsaveza JNS, moral kloniti. Nc kloniti! Igrati s srcem! To bi svetovali našim fantom. Na občinstvu pa je. da naše fante v težki borbi podpira in jih bodri. Pričetek tekem je z ozirom na sokolske slavnosti določen na 17.3« in se bo tekma vršila ob vsakem vremenu, tako da bodo udeleženci sokolskega nastopa lahko prisostvovali tudi nogometni tekmi.
I
vO
wsšojo po/f
,„\f?
ELI DA MILO
v
Ze deset let ljubljenec vsake lepe žene
Spored zfetnšh slovesnosti
Ob 20. uri v Unionski dvpraui slavnost na akademija. Spored: 1. Sokolski pozdrav in državna himna. 2. A. Schonherr: Jugoslovenska rapsodija. 3. Drimel-Ma-tejovec: Mornarji (moška dcca Maribor I.) 4. Pospišil: Dimnikarji (ženski naraščaj Ptuj). 5. Kalas-Čermak: Vaje, v tenis reketi (člani in članice Sl. Bistrice). 6. Vaje na visoki gredi (ženski naraščaj Maribor-Matica) 7. Kavčič:Ritmične vaje (člani Studenci). Odmor. 7. Iz češkoslovaških logov in njiv. 8. Vaje na bradlji (člani olimpijske vrste). 9. Chopin: Valček (članice Dol. Lendava). 10. Skupine desetorice (moški naraščaj Ptuj). 11.H1-0-maz: Petorica (članice Maribor L). 12. Lintner: Etuda II. (člani Maribor Matica). 13. Sokolska koračnica.
V nedeljo, dne 27. junija:	Ob 0. uri:
Nadaljevanje tekem. Ob 7. uri: Vaje vseh oddelkov za popoldanski nastop. Ob pol 10. uri: Predelava redovnih vaj za povorko. Ob 10. uri; Zbor po okrožjih za povorko, formiranje povorke. Ob pol 11. uri:	Povorka	po Gosposvetski, StroB-
majerjevi ul., Koroški cesti čez Glavni trg in po Gosposki, Slovenski, Aleksandrovi, Sodni in Tatcnbachovi ulici. Stik pred Narodnim domom.
Vrstni red povorke: Fanfara-sokolska godba Zagreb - vodstvo povorke - načelnik in strokovni odbor - župna'uprava z župnim praporom - gosti - zastopniki žup - narodne noše - vojaška godba -vojska - Pohorsko in Ptujsko okrožje -sokolska godba Varaždin - Slovenjgori-ško, Mursko in Prekmursko okrožje -godba Drave - Mariborsko okrožje - sokolska godba Središče - Koroško okrožje - konjenica.
Zadnje UtefcMtM mii
RAJH PRIPRAVLJEN UMAKNITI VOJNE LADJE, ČE . . .
LONDON. 26. junija. Zunanji minister Eden je dal rimskemu poslaniku Drutn-mondu nalog, da povpraša rimsko vlado glede nadaljnjih načrtov, ker se laške vojne ladje še vedno nahajajo v španskih vodah. Slično vprašanje je bilo stavljeno tudi v Berlinu in je bojda nemška vlada pripravljena umakniti svoje ladje pod pogojem, da vršijo nemški opazovalci kontrolo na francoskih in anglešk'1 vojnih ladjah.
AMERIŠKO POSOJILO NEMČIJI TEK ITALIJI POD POGOJEM . . .
LONDON, 26. julija. Van Zeelaud je predlagal Rooseveltu, da bi USA odobrile banki v Baslu veliko posojilo za mednarodna plačila, iz katerega naj bi Nemčija ter Italija dobili posojilo pod pogojem, da opustita avtarkiisko politiko ter tekmovanje v obororoževanju. RAZBURJENJE RADI KRAKOVSKEGA NADŠKOFA.
VARŠAVA, 26. junija. Razburjenje proti krakovskemu nadškofu Sapiehi radi prepoveda, da bi kralj Karol smel kot ne-katoličan v krakovsko katedralo počastiti spomin pokojnega maršala Pilsudskega — o tem smo že poročali — je tako veliko, da so morali pred palačo nadškofovo postaviti straže, da preprečijo morebitne težke demonstracije protj nadškofu.
ZA POROKO Z ABESINKAMI DO PET LET JECE.
RIM, 26. junija. Izšla je naredba, v sini slu katere se kaznujejo -do pet let ječe vsi Italijani, ki bi se poročili s podamcami v Vzhodni Afriki.
Obiščite
MStmatifa	Mok"
kjer boste prvovrstno, strokovno in ceneno postreženi. — Menu a 12‘— in 15’— Din, cela ocvrta piška s solato Din 18'— in 20'—.
Franc Majcen, restavrater in lastnik kavarne „0rient“
Ob 14.30 telovadni nastop: na letnem
telovadišču Sokolskega društva Maribor Matica.
Župna uprava je naknadno odločila, da v sokolski povorki v nedeljo dne 27. t. m. sodelujejo tudi narodne noše. Pozivamo vse članstvo, ki nima krojev, da sc v čim večjem številu udeleži povorke v narodnih nošah. Zbirališče ob 10. uri na letnem telovadišču Maribora matice. Župna uprava poziva nadalje vse člane mari-
»PUTNIKOVE« NOVICE.
Na praznik sv. Petra in Pavla v torek, dne 29. junija prireja Putnik Maribor eno dnevni izlet z luksuznim avtokarom na Vrbsko jezero (Celovec). Cena vključno vizum le Din 150. Zasigurajte si mesta! Prijavite se takoj! Zabave, kopanje itd. Prijave piri Potniku Maribor.
barskih društev, da že od sobote 26. tul. popoldne obleče sokolske kroje.
26. Junija	1$37	27.	junija
ZLETNI DNEVI MARIBORSKE SOKOLSKE ZUPE
V SOBOTO 26. VI.
svečana akademija
ob 20. uri v unionski dvorani
V	NEDELJO 27. VI. DOPOLDAN
POVORKA
ob pol 12. uri slavnost predaje Kraljevega spom. traka
POPOLDNE:
iavni telovadni nastop
ob pol 15. uri na letnem telovadišču Sokola matice
Sodoma in Gomora
29
In po teh gjre lahko vsak iz samostana, kdor hoče in nihče na svetu nima pravice ga siliti, da bi šel nazaj.«
Angelik je to poslušal kakor razodetje iz nebes. Po njegovem obrazu sc je razlila sama blaženost, planil je pokončni in v skrajni razburjenosti je zaklical:
>Kaj pravijo? Ali je to mogoče? Ali je to res? Slišijo gospod, naj to zapišejo! Naj to zapišejo na tak papir, na katerem je pečat in naj zraven pritisnejo cesarskega ptiča. Naj to zapišejo, da bom 'lahko vsakemu ponudil pod nos.«
»Tega ni treba, ljubi gospod/: je dejal
uradnik. »Živa duša vas ne bo vprašala in kapucini sami so sporočili, da vas več no priznajo -za svojega.«
' »Kako me to veseli! Oh, in jaz sem se tako bal!«
»Ne zamerite, gospod cesarski, če vas še nekaj vprašam. Ali velja ta nova postava samo za kapucine, ali tudi za druge redove?«
»Za vse, brez izjeme.«
»Tudi za ženske?«
»Tudi.«
Angelik je zavzdahnil, srečen izraz se je pojavil na njegovem obrazu, in sladko
je dihnil:
»Potem se pa tudi Špelici ni več bati, da bi morala nazaj v klošter. Oh, gospod, ko bi jaz vedel, kako ji frainazonskim svetnikom ime, jqz bi se vsakemu posebej zahvalil.«
Zdaj, ko je bil Angelik popolnoma potolažen in pomirjen,Tako za svojo usodo, kakor za usodo svojo ljubljene Špelice, se je vedrega lica vsedel zopet na svoj stol in je drage .volje odgovarjal na vsa vprašanja policijskega uradnika.
»Veste, gospod cesarski,« se je opravičeval, jaz sem bi tako nesrečen in žalosten, da sem se iz samega obupa sinoči opil. Saj me je sram, pa nisem vedel, kaj sem delal. Tam se moira človek navaditi pijančevanja."
»Saj se jc že marsikaj slabega slišalo-
o kapucinskem samostanu«, je menil policijski uradnik. »Vi bi mi lahko marsikaj povedali in bi storili s tem cesarski vladi veliko uslugo.«
Angelik sc je hipoma spomnil, v kakem strahu so bili kapucini pred francosko vlado in kako so se vedno bali, <-la J prepade iz Ljubljane.
»Ta bi rad kaj slabega izvedel o kapu-činih,« si je mislil Angelik, in bistro pogledal policijskega uradnika.« To me /e o veseli. Čakajte, ljubi moji nekdanji so-bratje. jaz vam bom plačal, kar 1 storili.«
Glasno pa je z globokim vzdihom svetohlinsko povešenimi očmi T .1 m,
»O, cesarski gospod — ne zame« če prosim, da b? smel molčati.« ma|jCi)
/ M a r Hior u, 'dne 26. VI. 1937.
MarftorskJ »V e 2 e r n J k« Jutri
Stran 7.
Huuleekc JogurtM M&eka, igrice, žertje M BiMefetdt-a, *Tf®
     _____ _	MBBMBBHBMjJJmtUkdPB—a—a—waMangccMnwf»Mtny5mw—h—mw%r9> ^
Mali oglasi	
Razno	NOVA KOLESA! Zenska od Din 590.—, moška od Din 550,— naprej, po-niklana in pokromana z garancijo proda Draksler, mehanična delavnica, Maribor, Vetrinjska ul. 11. 3507
KOLESA Styria Ipag-izdel. Puch, Pre mier Legnano, Volsit, Perla so kolesa, odgovarjajoč Vašim potrebam. Dobite jih pi. ugodni ceni pr j Justin Gustinčiču, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Mehanična delavnica. zaloga rabljenih strojev, železa itd. 2767	
	SPREJMEM OTROKA na hrano. Vprašati v upravi lista. 3512 TABORSKA UL. 20.” V nedeljo zvečer koncert na novem vrtu ob Dravi. Ocvrte piške s salato Din 15.—. Tscheligijevo pivo, vrček Din 4.—, dobra kapljica. Se priporoča za mnogoštevilni obisk Marica Pulka, prej Mo drič. 3520
JEDILNE IN SPALNE ‘JOBE sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48.	
JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor. Slovenska ul. 16, teL 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga no kon-kurečnih cenah	ŠIVILJA FASSVVALD sc je preselila iz grada na Aleksandrovo cesto 12, II. 3529
	V VSO OSKRBO sprejmem gospoda in gospodično. Trubarjeva 9, dvorišče. 3531 Posest
POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t	
	DVOSTANOVANJSKA HIŠA v bližini Maribora ugodno na prodaj. Naslov v uprav, lista. 3367
VINOTOČ Orovič - Pošinger. Razvanje, (Pohorje), otvorjen. Sprejmejo se tudi LETOVIŠČARJI.	JPRODAM NOVO HIŠO za vsako ccno v Studfcncih Vodnikova ulica. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Resni kupci«. 3398
UPOKOJENCI IN DRUGI! Ako želite poceni kupiti, novo stanovanjsko vilo z večjim vrtom na sončnem in mir nem, prahu prostem kraju pri Mariboru, 5 minut do postaje Tezno, prodam tudi parcele. Več pri Špesu Francu, Mari-bor Linhartova 18. 3274	
	HIŠO takoj prodam v koloniji. Mag dalenska 70. . 3479
	POSESTVA mestne iu podežciske, trgovske in stanovanjske hiše, vile, gostilne, graščine, žage, mline prodaja in prevzema: Posredovalnica Ivan Godina Maribor, Aleksandrova cesta št. 30. 3480
Sprejmem 1-2 ABONENTA n;i. domačo hrano. Naslov v upravi listu. 342y	
	STAVBENA PARCELA naprodaj, Din 10,— ur. Grein Sokolska ul. 34, Studenci. 3485
CE HOČETE dobro domače vino piti, brez banačana, morate v gostilno »Prešernova klet« priti. 3482	
	KUPIM HIŠO od 65.000 do 75.000 Din v me* stu ali bližini. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista. 3493
KROJAŠTVO ZA GOSPODE ULES Meljska cesta 67, se priporoča za solidno in ceneno izdelavo. Sprejema tudi popravila. 3486	
	Prodam lepo, novozidano. ENODRUŽINSKO HIŠO 1075 nf zemlje, za 37.000 Din Zg. Radvanje, Firmova 36. .3494
SLADKORNO BOLNI! Diabetični črni kruli izdeluje pekarna Rakuša, Koroška cesta. 3488	
	HiŠA na prodaj, 5 stanovanj, ali pa vzamem posojilo na prvo mesto do Din 40/m—. Vprašati Jelačičeva ul. 12. 3495
Izrežite in shranite naslov, kier lahko dobite samo odlična KOLESA IN ŠIVALNE STROJE •ia mo Din mesečne obroke. Studenci. Ulica Kralja Matjaža 20. 3501	
	Novozgradba, soba. kuhinja, vrt 6500. — Dobičkanosna hiša, centruni, 16 strank Din 260.000. — Lepo vinogradno posestvo, 11 oralov, Kamnica blizu toka 80.000. — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka til. 28. 3519
MARIBORČANI. posetite Sv. Martin pri Vur-bergtt. Najlepšu izletna točka Lpa cesta, dobra jedila in dobro vino ter nivo nudi gost Ina Kostajnšek. 3503	
	NOVA VILA. blizu parka, tristanovanjska, davka prosta, zelo ugodno na prodaj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Donosna«. 3510
POPRAVLJAM poceni perzijske preproge. Sodna ulica 26. III., vrata 7. 3544	
Zakal se lezite? radi skisanja mleka, ko Vam je vendar dosegljivo oasteurizirano mleko polnomastno, higienično in okusno. - Dostava na dom po Din 2—. Prva Mariborska mlekarna nasproti glavnega kolodvora. Tel. št. 2181. 3515	
Otvoritev trgovine
Sporočam ccnienemu občinstvu, da sem pridružil svojemu že 50 let obstoječemu foto-ateljoju še FOTO-TRGOVJNO. Tudi v tem področju sc I)om potrudil svoje cenjena odjemalce kar najbolje zadovoljiti. Fotoamaterji zaupajte izdelavo Vašili posnetkov strokovnjaku in Vaš uspeh je zagotovljen! Filmi, plošče, foto-material naj-cenoje pri
FOTO-KIESER, Maribor, Vetrinjska 30
nasproti Grajskega kina. Dnevna po&tna odprema.
HIŠICO
v občinski koloniji prodam ali dam v najem onemu, ki mi plača najemnino eno leto naprej. Naslov v upravi. 3511
NOVA HIŠA.
tridružinska, na prodaj v Stu dencili. Vprašati v gostilni Klobasa.	3514
STAVBENE PARCELE
na priferiji mesta ugodno' pro dam za kokošjerejo po nizki ceni. Naslov v upr. lista. 3523
Kupim
RABLJENE BUTELJKE
kupim. VVildenrainerjeva ul. 15-111, desno.	3460
RABLJENE ŠOLSKE KNJIGE
kupi knjigarna V. Heinz, Gosposka ni. 26.	3473
Za izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa
tbitobii*
Det. prodaje v Mariboru: Plnter & Lenard Aleksandrova, Branko Suievil, Slovenska
„BETONIT“
Kemični izdelki za gospodarstvo in gradbeno industrijo Maribor, Vojašniški trg 2
KUPIM VINSKE SODE
od CO—bOO litrov. Ponudbe ',ia upravo »Veternika* pod -Takoj«.	3497
KUPUJEM STALNO
vsako količino: arnikov cvet. medvedje uho (Uoca Urši) pljučnjakovo listje, dišečo purlo, cela rastlina iti vsa zdravilna zelišča. Pošljite po nudbo /. vzorcem in ceno Osterliuber Ernest. Dol. Dtt-brava. Medjimurje. 3525
V na/em
GOSTILNO na deželi, s posestvom ali brez posestva, dani v najem takoj. Ponudbe pod »Kavcije zmožnim« na upravo. 3402
lokat
LOKAL
v novi stavbi s sobo oddani. Studenci, Kralja Petra c. 72 3476
Pouk
NEMŠKI, FRANCOSKI,
za popravne izpite. Jasna, temeljita razlaga, vestno na-vežbanje tvarine/ Vprašali: Tattenbachova 27. L, srednja vrata, od 5.—6. ure. 3513
Prodam
PISALNA MIZA
naprodaj pod ugodnimi pogoji. Aleksandrova cesta 43. II. nadstr., desno.	343.3
Popolnoma
NOVO KOLO
pokromano, poceni prodam. Gosposka ul. 50, vrata 2. 3476
RADIO APARAT še skoraj nov, poceni naprodaj. Restavracija »Union«. .3491	SOBO oddam, Meljska cesta 10. 3517
	LEPO, VELIKO SOBO s štedilnikom oddam takoj stranki brez otrok. Studenci. Vodnikova 36. 3521
RIBEZ debel, večjo množino proda Dolinšek, Kamnica. 3492	
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK poceni na prodaj. Koseskega ul. 59. 3498	SEPARIRANO SOBO oddam dvema gospodoma z oskrbo. Koroška cesta 27, Lašič. 3526
DVA TOVORNA VOZA s stranskimi deskami za oglje, gramoz itd., dva plato voza s 25—35 u nosilnosti, en voz na ozmeti pokrit 3.3X1-65X 1.0 m3 notranjosti za prevoz pohištva, gojitelje čebel itd-Vse dobro ohranjeno, skoraj novo, prodaja Brača Graner, Čakovec. 3425	LEPO, SONČNO SOBO s posebnim vhodom in dvema posteljama, oddam. Naslov v upravi lista. 3533
	SONČNO SOBO lepo, oddam takoj boljši gospodični. Loška 5, 11. 3539 Sobo išče
Sla prodaj NOVA SPALNICA iz črešnjevega lesa Din 3500-— in mehka omara, pobarvana Din 380.—. Miklošičeva ui. 6, mizarstvo. .3522	
	IŠČEM SOBO pri mirnih ljudeh z vso oskrbo s 15. julijem, najraje v magdalenskem okraju. Ponudbe pod »Železniški uslužbenec« na upravo lista. 3504 Stanovanle
MOTORNO KOLO A. J. S. poceni na prodaj. Pobrežje, Medvedova ul. št. 4. 3530	
KOVCEG-GRAMOFON, skoraj nov, z 18 ploščami prodani za Din 350.— ati za-nienjtim za ženska kolo. Ivan Jus, Pobrežje, Špesovo selo št. 6. 35.34	ODDAM STANOVANJE lepo, solnčno, dvosobno, v 11. nadstropju, s kopalnico, s 1. julijem. Vprašati Zupančič. Smoletova ul. 10-1. 3055
	STANOVANJE oddam na Radvanjski cesti št. 47 zakoncema brez otrok. Dve sobi parketirani, s kabinetom in pritiklinami, poseben vhod. i383
SPALNICA. dobro ohranjena, poceni na prodaj. Smetanova ulica 23, 3535	
OFICIRSKA BLUZA, nova. poceni na prodaj. Gregorčičeva 6. 11.. levo. 3540 Sobo odda	ODDAM STANOVANJE sobo in kuhinjo 300.—, 350.—, dvosobno, parketirano 550.—, 050.—. Maribor, Smetanova ulica 59. 3406
	DVOSOBNO STANOVANJE parketirano, ter posebno sobo oddam s 1. julijem. Studenci, Ciril-Metodova 17, nasproti pošte. 3419
LEPO OPREMLJENO SOBO svetlo, mirno, oddam. Uporaba kopalnice- Naslov v upravi. 3420	
lepo. Cisto sobo oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Vprašati Dravska ul. lO-H, srednja vrata. 3432	SOBO IN KUHINJO s shrambo oddam s 1. avgustom. Praprotnikova ul. 16, Krčevina. Vprašati Aljaževa ul. 30. 3430
opremljeno sobo, lepo, z eno ali dvema posteljama oddam. Sodna 26, vrata 2. 3320	GOSPODA sprejmem na stanovanje s lirano ali brez. Židovska ulica 14, vrata 9. 3431
»Ira najnovejših modelov dvo-:ih vozičkov na oljnatih ležiščih. , motorji in šivalni stroji po naj-CENIKI FRANKO!	DVOSOBNO STANOVANJE kuhinja, pritikline in sobo s štedilnikom oddani. Betnav-ska cesta 39. 3478
	Lepo, enosobno STANOVANJE oddam. Kettejeva, pekarna Mulec. 3477
	3—4 sobno STANOVANJE s kopalnico iščem z avgustom ali septembrom v centru. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo lista. 3490
..TRIBUNA" F.BAT3EL
podružn. Maribor, Aleksandrova 26
vddam, dve sobi, kabinet in Kopalnica za malo družino Vila. Vrbanova 32-1.	3502
STANOVANJE.
posebno komfortno, za malo družino odraslih, mirno, snažno, za 800—850. Vrtna 21, oddam.	3509
STANOVANJE,
sobo in kuhinjo, oddam. Studenci. Karl-Marksa 22.	3524
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. julijem. Zrkovska cesta 37.	3528
DVE SOBI IN KUHINJO
oddam. Einspielerjeva 26. Melje.	3536
GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Vrbanova 6, 1., Dvoršak. 3541
DVOJNO STANOVANJE
oddam. Studenci, Jurčičeva 17.	3542
MANJŠE STANOVANJE
oddam. Pobrežje, Nasipna ul. 80, nasproti tovarne. 3543
Službo dobi
Pridno in pošteno NATAKARICO - SERV1RKO
sprejmem takoj. Hotel »Novi svet«, Povodnik Jurčičeva ulica.	3423
Slikarskega in pleskarskega UCENCA takoj sprejmem. A. Pezdiček Poljska ulica.	342f>
UČENKO
sprejme L. Uhler, delikatesna trgovina, Glavni irg. 3428
GOSPODINJO
varčno, skromno, okoli 35 let staro, išče boljši obrtnik. Ponudbe na upravo pod »Dosmrtna služba«.	3481
UCENCA
s primerno izobrazbo sprejme Foto-Japelj.	34%
KLEPARSKI POMOCNIK-
delovodja, za samostojno vod stvo v odsotnosti mojstra, podjeten, abstinent, energičen napram uslužbencem, oženjen, oba jezika zmožen, dobi stalno službo. Ponudb; pod »Mesečno 1300« na upra vo »Večernika«.	353S
UČENEC
poštenih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom. M. Vrhunc, Maistrova 17.	3545
Sluibo išče
26-LETNI MLADENIČ
pošten, vojaščine prost, nekadilec, išče službo točaja, sluge aii kaj sličnega. Ponudbe na upravo lista pod »Priden«.	3474
VDOVA	'
brez otrok, gre za gospodinjo k starejšemu gospodu vpokojeticu. Dopisa na upravo »Večernika« pod »Zanesljiva«.	3527
pri naSih inseren-
ICDlKl *iupu^e *ih tor °9,ašuit^
■
BfiRUE LRKE
mečic & Zanki
g|fDaribort 5launi trg ZQ
3-166
Kosi Hirko in Štuhec Vinko
moško in damsko krojaštvo, zaloga blaga .h«
Maribor Cankarjeva 1
„£ikw im**
skoraj nov na prodaj. P. Miovic. Vprašati od 9.—12. ure Kopitarjeva 6
PRODAJA SVILENIH OSTANKOV
jpo zelo nizkih cenah
DOUEK & MURINI
Maribor, Gosposka ulica 27
3«1
CTIGNiriE in t*ra*i mr2es> ki VBS nadleguje v vašili • IB 1™ l%E stanovanjih uničuje
Ooslnsekcijskl odd. HP Orožnova ul. 2/1,
Maribor'
Jamčimo za diskretnost in uspeh.	1281
CREMfc
Mariborski »Večerni k« Jutra
MEHANIČNA DELAVNICA, TRGOVINA KOLES,
ŠIVALNIH STROJEV IN OTROŠKIH VOZIČKOV
Nakup in prodaja rabljenih strojev, železa i. t, d. 344«
Vse navedene predmete prodaja kuiantno domača tvrdka
I 1* f 1* v*v
tkedm mte
M&alfai mie Ostanke
w	Konfekcija m trgovina
z modnim m galanterijskim blagom MARIBOR, GLAVNI TRG 2
priporoča svojo bogato zalogo!
Modna manufaktura
KONAUER
Ulica 10. oktobra 5
Nizke cene I Solidna postrežba ! Prvovrstno blago!
Elegantna
iiiiiiniiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
oblatila
fllllllilllllillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllll
Oglašujte v „Večerniku“
rrTTVTVVVTTTTTTTTTVTTVTVVVTVVVTTT+VTVVV
SPOMNITE SE CMD!
Maribor
Tattenbachova ulica 14
TELEFON 21-30
tfi] Pred noge Vam položim ' najboljše kar imam: »Eucerit
Kolesa, nadomestni čeli
Eucerit je krepilno sredstvo za kožo. ki zvišuje njeno naravno odpornost Samo Nivea vsebuje Eucerit in zato ne morete dobiti ničesar, kar bi bilo »enako dobro« ali boljše. Nivea zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in daje Vaši koži hitro lepo rjavo barvo.	2986
ležalni stol
ležalni stol . .	Ulil	JU
vrtni f ot elj	III	n
zložljiv ...	111	U
veranda fotelj	111
zložljiv .... Ulil IU
poletna postelja 111 / J.
tape cirana, zložlj. Ulil LUU vse z dobrim itrapacnim platnom prevlečeno 2542
Zahvala
Z.\ vse prisrčne in'številne izraze sočustvovania^ki::Smij jih prejeli ol težki izgubi naše nad‘vse’ljubljene, zlate	%rf	r.	"
ALEKSANDROVA CESTA 15
v novi zgradbi
„Ljudske samopomoči"
v Mariboru, Aleksandrova cesta, nasproti glavnega kolodvora se oddajo
s 1. septembrom 1937
v najem.
Natančnejša pojasnila v pisarni „Ljudske samopomoči" v Mariboru, Grajski trg 7'/l.
se tem potom uajiskrenoje zahvaljujemo.
PosibNO hvalo, pa smo dolžni pririiarjju g., dr. Lutmainr za ves njegov trud, luvdaljt; SpkOlu Maribor-Matica ,za odposlanstvo s 'praporom k blagoslovitvi pokojnice, zastopnikom realne gimnazije v Mariboru gg. prof. Bogoviču in Spcndahi, g. Dušanu Kovapu, ki naiji je. bil najtežjih urah neprecenljiva, opora, g. dekanu Urcsoriju Potokarju, v Velejiiu,- Sokolskemu društvu V Velčnju za številno udeležbo pri pogreznili svečanostih, zlasti pa njegovemu starosti g. Tonetu Kurniku Va njegov poslovilni-govor in velenjskemu sokolskemu pevskemu: oktetu za pfetresljivo nagrobnico, cerkvenemu pevskemu zboru v Šmartnem, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem udeležencem pogreba v Mariboru in Velenju, vsakemu posebej naša najiskrenejša zahvala V M a r i b o r u. dne 21. junija 193” .	*;	Kodblda	okaza.
Požar Anton
trgovsko
in umetno vrtnarstvo pobrsiic, Nasipna ulica 1
Trgovina Tyrševa ul. 2, Maribor Telefon: 28-30 in 28-31 mS2
Bustau BERNHRRD
m F) RIB OR, Rleksančroua cesta 17. Telefon zo-3o
Kozarci za vlaganje in vktilutvauje sadja in sočivja, vsi gospodinjski in luksuzni predmeti, steklo, porcelan, okvirji itd. Svinčeni kristali od iiajcenejše do najfinejše izdelave. Spccljalna zaloga »Rosentlial« in Maissenur. porcelana.-
MARIBOR, GRA3SKI TRG 3
Sobe za tujce, krasna terasa, kabaretni spored ! TELEFON: 22-20
Velika prodaja konfekcije
TRGOVSKI DOM. MARIBOR
Hranilne knjige se sprejemajo
Mariborski »V c e e r n i k« Jutra
——— c—
a*	Jfe ^	^ z| A Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite
Mž mš	MGMt* tEŠKI MACfeCIN ■ MARIBOR ■ Ulica 10. Oktobra
^ kjer dobite blago neverjetno poceni.	Kroiaške	notrebščine!	Prodaia	na	drobno	in	veliko!
Krojaške potrebščine!
Prodaja na drobno in veliko!
ŽELEZNINA
PMdee & Hetmd
MARIBOR
Telefon: trgovina 22-80 pisarna 22-82
B?zojav: Pinien
3451
SLftVAN RIBARIČ
GALANTERIJA, PLETENINE, NOGAVICE,
ČIPKE,
PARFUMERIJA,
»tfcAVNI TRG 14 (ROTOVŽ) 3464 P APR i. I. d.
MARIBOR
pMGulkka
R. Z.* Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
S F rJL-£j;	nfrTTTh
Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din
#
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od 3 do 5%
Najceneje in najudobneje potujete s posredovanjem
„PUTNIKA“
tako si prihranite časa in denarja!
CENTRALNA POSLOVALNICA: MARIBOR TEL. 21-22. 21-29
____________________________    3446
Opravilna številka IX I 1579/37
Drsibeni oklic
Dne 13. septembra 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Pobrežje vi. št. 153 Cenilna vrednost: 162.450’— Din Vrednost pritiklin: Din 7.232.—
Najmanjši ponudek: 84.841’— Din
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrasno sodišče v Mariboru, odd. IX..
3 3i	dne	1l.]unl|a	1937.
pAMUiiOkM
I
Zajamčeno trajno svež, za turiste in izletnike ceneno pri L. Uhlerju, delikatesna trgovina Glavni trg.	3127
Širite „Večernik“
Angleško s n češko sukno. kamgarni, cheviot veliki in lepi izbor
pri tvrdki
6435
F. MAJER
MARIBOR. Glavni trg 9
jes. Benka
tovarna mesnih izdelkov
Hiutslta Se&olo.
Prodajalne: Maribor, Celje, Gornja Radgona
?467
Strokovnjaki so se prepričali, da je pisalni stroj
CONTINENTAL
vendarle najboljši.
m
Samoprodaja:
VAN LEGAT
MARIBOR	LJUBLJANA
Vetrinjska ul. 30 / Tel. int. 24-34 Prešernova ul. 44 / Tel. int. 26-36
P. SEMKO
Krznar in izdel. športnih in uniformskih čepic Velika izbira kož in kožuhovinastih izdelkov Shramba kožuhovine, strojenje in barvanje krzna Zaloga vseh vrst uniformskih potrebščin
Maribor, Gosposka ulica št. 37
ADLER
vodilna znamka
Dobra stara kvaliteta!
Najmodernejša izpeljava!
I. KARBEUTZ. MARIBOR
Mlinska ulica it. 13
Telefon 28-84
Ing. arh. Jelenec
gradbeno podjetje in tehnična oisarna d. z o. z. Maribor
Telelon 22-12
Vrazova ut. 11
KARO
SAN DA LETI VMM 29'- 34 - 49'-
in OPANKI
DIN
68'- 78'- 98'-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII
Mariborski »V e čer ni K« Jutra
45302-4403
Obutev za vsako priliko in za vsak žep. Za delo v polju In v hiši, za pešhojo, opskrbela Vas bc preko celega leta najboljše In najce-neiše. Cena Jim Je od 15— do 25— Din.
44244-4841
Za dečke nenadoknadljivi letni čevlji od močnega platna rjave barve z elastičnim gumijastim podplatom. Otroški Din 15— in 25— Moški Din 29—
1125-9621
Elegantni in lahki damski čevlji iz čvrstega svilenastega Lido platna z okraskom od plavega antilopa In usnjenim podplatom, stanejo Din 59—
68895-8195
Čeveljčke za lepe dneve z vsako lahko letno obleko iz močnega lenenega platna drap barve z belim obšitkom in s polvisoko peto Din 49.—
45844-4400
Za dečke najboljša obutev za leto na boso nogo. Močna sandala od platna z elastičnim gumijastim podplatom. Moški Din 35—
4975-36547
Čvrsti in lahki troter čeveljčki od boksa z usnjenim podplatom, niško peto, ki se zapenjajo z špango. Stanejo samo 69— Din.
 .....................................  1327-2880
Lahki in udobni čevlji od sivega platna z okraski iz laka in z usnejenim podplatom Din 69—
Elegantni čevlji za vsako letno obleko Jz belega platna, kombinirani z rjavim boksom in usnjatim podplatom. Din 79—
Velika prodaja!
100, 200, 200 OHV, 250 OHV. 350 OT, 350 OSL, 500 OSL, 600 TS od 3.900,— do 18.500.—. Vse tipe tia zalogi. Zahtevajte ponudbe!
MOTOR - LOTZ - Maribor, Državna cesta 2 - Telefon 28-50
(Stromlinten) 4 c i 11 n d e r » k i avto
v brezhibnem stanlu. pri takojinlem plačilu JjUjjjJ-.
Maribor, Državna cesta 2 - Telefon 28-50
Darujte za Pomožno akcijo!
* lastni novi palači na oglu Gosposke - Slovenske ulite
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
NalbolJ varna naloiba denarja, ker lamiI aa vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s telim svojun premoženjem m s vso svojo davčno močjo — — Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno m kul a n t n o
nas proti pošte, pr Južnoštajerska hranilnica
Podružnica: CELJE
vloge in knjlilce na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inscratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna
oredstavriik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.