LJUBLJANA St. 298 v imb, v srtdo« IS. 192«. Posamezna številka 30 stot, Letnik Ll List izhaja vsak dan $ n.««ce L 22.—, pel L 6-50 več. — Poaamer r Hickofeti 1 kolone ■ DUU«! iah\>k, i Moli Janko Furlan: Or 'imiia a 1 m In obrtne oglasa 79 lase tomtlli najmanj L & EDINOST Ordalihro in npravnifttro: Tksft (3}, oliea S. Franccaco đ'AasM 20. Tw iefoa 11-57. Dopui nai sa pošiljaj izkliutao undmttm, otflaai, rekW audio in danar po upramištru. Rokopisa so no vraćalo. NsŽrsnkirana pisma ae ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Peduiedntttvo ▼ Goriel: ulica Glosue Canhicel it. 7, L n. — Telet it Glavni In odgovoriti urednik: prof. Filip Ptarlc. Knjigo Tudi temu naslovu moramo posvetiti ono spoštovanje, ki je zasluži. Ali da, se že v pri četku in naravnost izrabim: tudi ti, ratar, se moraš zavedati velikih vrednosti, ki ti jih nudi knjiga. Morda me boš zavrnil, da je ta odveč in nepotrebna, da imaš drugih vsakdanjih skrbi, da nimaš časa in enako. Mogoče je to deloma resnica, a kljub temu vztrajam pri trditvi, da je taka in slična opravi čba neutemeljena. Resnica je, da je že samo življenje dobra knjiga, da nas ta dovolj uči, a upoštevati je treba, da jih je jako malo, ki znajo življenje pravilno oceniti in izluščiti iz njega dobro in slabo. Ta knjiga ni za vsakogar in nam ne zadošča. Boljša od te je ona knjiga, ki je vsem na razpolago; je to velika knjiga prirode, narave ali stvarstva. Iz nje čitamo vsi, semkaj pišemo vsi in tudi ti, ratar. Pišeš s svojimi znojnimi udarci in na način, da ji puščaš za seboj manjše ali večje sledi. Tvoji uspehi ae ostanejo neopaženi; ne izgubijo se, marveč usvoji si jih tvoj sin, tvoja hči, sosed itd., prelijejo se iz pokolenja v .pokolenje. Smo torej podobni posodi, iz katere zajema mlajši rod. Čim boljša tvarina je v tej posodi, tem več naraščaj dobi, aJi čim več imamo, tem več damo. A svoje sposobnosti smo morali od nekoga, nekje in nekdaj sprejemati; morali smo se učiti, vaditi ali nekje kaj videti ali slišati. Nekaj smo sprejemali z Živo besedo ali pa s knjigo. Dobro, kjer so razumne, pametne, sposobne in izkušene osebe, ki ,vedo učiti in svetovati bodisi z besedo ali z zgledom!. Te so dobra knjiga, k atelje žive besede m zgledi nas spodbujajo, bodre in uče. A takih mož je po deželi ma !o. Pa ni nikdar prostega časa? Le izpove j m o se odkrito! Koliko ur, dni, tednov gre v večnost z brezdeljem, z brezplodnim premlevanjem vsakdanjosti, ki prične in konča vedno tam! In koliko čujemo o dolgočasju! V prostih urah ne vemo, kam in kako. Kam naj bi o praznikih? Vsled dolgočasja končamo naj češ Če v gostilni. Vsakdo naj pretehta, kaj in koliko je tu pridobil! «Da bi tudi jaz toliko znal». Taka je morda naša skrivna želja, ko čujemo besedo naučenih in pametnih mož. Saj je tudi res: človek bi rad mnogo znal. A za to sta le dva leka: ali občevanje z razumniki, naobraženci ali občevanje s — knjigo. . Imej v posodi vodo in prelivaj jo v druge posode, slednjič boš imel v njej vedno manj in vedno slabšo vodo. Tako je z nami. Če nimamo nikogar, ki bi posedoval več kot mi, se ne moremo spopolniti. V tem slučaju sežemo po knjigi. Če se čutimo ž njo preveč osamljeni, čitajmo jo v družbi: v dveh, treh. V nekaj dneh nam bo knjiga živa potreba. Zavedati pa se tudi moramo, da ni pisatelj spisal knjige za se, se trudil m posvetil dolga leta razmišljanju, raziskovanjem, poskušnjam itd. le, da prežene dolg čas. Vsaka dobra knjiga je narekovana po gotovem nagnenju in ljubezni. Zajemaj iz nje, da boš tudi ti dajaJ in spopolnjeval! Zakaj bi se končno ne okoristil tudi z dobrinami, ki so namenjene ravno tebi. Mislim knjige, pisane za tvoj poklic, za tvojo stroko, o kateri obravnava kmetijsko-strokovno čtivo. Vzemi za enkrat v roko vsaj to, kar je v najtesnejši zvezi s tvojim opravilom! Dosti boš pridobil in nato uporabil na svojem kmetijskem obratu. Posebno mladini veljajo besede, fci sem jih slišal od razumnega kmetovalca: Za svoj skromni napredek se moram zahvaliti knjigam, ki jih vedno boli cenim. Knjiga je moj najboljši učitelj, družabnik, uči me v hlevu, na polju in v sadovnjaku. Ponarejeni bankovci MILAN, 14. Na podlagi raznih zasliševanj je policija izvršila včeraj preiskavo v delavnici nekega Josipa Fas-sija in je tam izsledila železno skrinjo, v kateri se je nahajalo polno ponarejenih bankovcev. Našli so 649 bankovcev po 1000 lir, 149 bankovcev po 100 lir in še več drobiža, vsega skupaj kakih 700 tisoč lir. Vsi bankovci so bili ponarejeni. Policija je aretirala več oseb. Avtomobilska nesreča PA VIA, 14. Neka korijera, ki je vozila več deklet v bližnjo svilarno na delo, ee je radi goste megle prevrnila v obcestni jarek. Enajst deklet je bilo pri tem ranjenih. Združene države in kantonska vlada VVASHINGTON, 14. Demokrat Black, zastopnik države New York v ameriški zbornici, je predložil načrt zakona za 'uradno priznanje kantonske vlade s strani Združenih držav. Seja poslanske zbornice Obratu n pkImm Mt 1125-26 Ukaz* 2 milijardi in 298 milijonov prebitka RIM, 14. (Izv.) Kakor prva seja visoke zbornice v ravnokar zaključenem decemberskem zasedanju, tako je bila tudi prva seja poslanske zbornice v ravnokar začenjajočem se kratkem zasedanju precej medla in dolgočasna. Po otvoritvenih formalnostih in spominskih govorih je stavil finančni minister Volpi predlog, da naj se oba načrta o spremembi dekretov o liktorskem posojilu v zakona izročita; posebni komisiji, katero naj imenuje predsednik zbornice on. Casertaao. Sledile so volitve v razne komisije; med volitvami stopi v poslansko zbornico načelnik vlade on. Mussolini, katerega sprejmejo poslanci in tribune z ovacijami. Po tem se še odobrijo brez debate razni zakonski načrti. Predsednik imenuje člane posebne komisije ter zaključuje ob 17.30 to nezanimivo sejo. Ob 18. uri se je sestala posebna komisija, ki mora proučiti in izdelati poročilo k obema načrtoma sa spremembo dekretov o liktorskem posojilu v zakone. Za predsednika komisije je bil izvoljen on. Di Scalea, za poročevalca pa on. Andreaj Torre. Danes zvečer bo poročilo sestavljeno in natiskano; jutri zjutraj bo isto porazdeljeno, popol-ski dne pa se bo že raspravljalo v poslanski zbornici o obeh zakonskih načrtih. _„ Danes zjutraj 9« 5e vršila pod predsedstvom senatorja Peana seja računskega dvora, ki je pregledovala državni obračun za poslovno leto 1925. - 26. Seji so prisostvovali tudi finančni minister Volpi ter driaVna podtajnika Suvich in Frignani. Obračun, ki iskazuje prebitek 2 mil*j,ard in 268 milijonov lir je bil priznan pravilnim iirtradi tega odobren. Odredbe glede eenW«ija preti llinum ta glede obveznega zavarovanja proti nezgodam RIM, 14. (Izv.) Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša dekret ministrskega predsednika z dne 2. decembra 1926., s katerim se uvaja obveznost cepljenja proti tifusu. Toda ta obveznost se nanaša samo na gotove osebe, ki so več ali manj nevarno izpostavljene epidemiji tifusa. Ravno tako prinaša današnja «Gaz-zetta Ufficiale» kr. dekret z dne 21. novembra, s katerim se pooblašča julijski sindikat (Sindacato Giuliano) zai vzajemno zavarovanje proti nezgodam na delu v Trstu, da lahko še nasilno izvaja obvezno zavarovanje proti nezgodam, nastalim pri poljedelskem delu. _' Predlogi o izgubi državljanstva RIM, 14. (Izv.) Kakor doznava «L'In-formatore della Stampa» so novi predlogi o izgubi državljanstva v načelu že odobreni. Za definitivno odločitev komisije pa je treba izpopolniti prej še posamezne preiskave proti osebam, katerim bo odvzeto italijansko državljanstvo. To se bo najbrže zgodilo v mesecu januarju. Tedaj bo mogoče komisija odločevala tudi o osebah, katere so se še le pred kratkim oddaljile iz Italije. Številke pokraj rn RIM, 14. (Izv.) Kakor se zatrjuje, bodo dosedanje številke posameznih pokrajin, ki služijo v označbo pokrajin na avtomobilih in vozovih, temeljito iz-premenjene. Posameznim pokrajinam bodo dane one številke, katere jim pri-ticejo po seznamu italijanskih pokrajin, sestavljenem po alfabetskem redu. Aretacije v Hflajn RIM, 14. (Izv.) Kakor poročajo časopisu «La Nazione» iz Milana je bilo včeraj zvečer izvršenih v Milanu 6 aretacij. Med aretiranimi so bivši poslanec Gonzales, dr. Sirardoni, zdravnik v Francijo pobeglegu Filipa Turatija, bivši poslanec Zibordi in dr. Pirri. Kraljica Helena v bolnišnicah rimske okolice RIM, 14. (Izv.) Danes zjutraj je obiskala kraljica Helena nekatere bolnišnice v rimski okolici (Castelli Romani), kjer divja že dalje časa huda epidemija — tifus. Tamkajšnje prebivalstvo je bilo radi nepričakovanega obiska in materinskega zanimanja kraljice globoko gin j eno. _ Sin španskega diktatorja oklofutan PARIZ, 14. (Izv.) Glasom semkaj došlih brzojavnih vesti iz Perpigiifi.ua je brl mlajši sin španskega diktatorja Primo de Rivera predvčerajšnjim ponovno oklofutan od enega artilerijskega oficirja, kateri ga je obenem zasramoval z zaničljivimi besedami. Navzoči so na oba pomirjevalno uplir vali. ______ Ciklon na otoku Madeža LISBONA, 14. Iz Funchala na otoku Madera javljajo, da je v tisith kraji^ divjala huda nevihta, ki je povzročila mnogo škode. Ciklon je zahteval tudi dve človeški žrtvi, več oseb pa pogrešalo. JugaskmaskajriadM kriza DznnovlCn spet poverim mandat za sestavo vlade Konsnltaeje mt razširila na Demokratske Voja Maiiukovtt bo Keodftcila se bo zajednico? zunanji BEOGRAD, 14. (izv.) Danes dopoldne so se izvršile na dvoru konsultacije dr. Spaha, Velja Vukičevića in dr. JNi-kića. S tem so bile konsultacije končno vel javno zaključene. Ministrsko predsedništvo je o teb konzultacijah izdalo poseben komunikć, ki navaja, da je dr. Spafco stav& kralju predlog za rešitev krize kakor včeraj Ljuba Davidovih. Velja Vukičevič, predsednik Jo-vanovićevega kluba je svetoval, da se sestavi vlada, ki naj bi izvedla sanacijo težke gospodarske krize, pobijala korupcijo, izvedla nujno izenačenje zakonov in uvedla hitro in vestno upravo. Ako pa bi to ne uspelo, naj se izvedejo nove volitve. Dr. Nikič je kralju nasvet oval delovno vlado, ki naj dejansko, a lojalno izvaja politiko narodnega sporazuma«. Ob 16.45 popoldne je šel na dvor predsednik narodne skupščine Marko Trifković, ki Je danes že okreval. Svetoval je kralju, da naj ponovno poveri mandat za sestavo novega kabineta dosedanjemu ministrskemu predsedniku Nikoli Usunoviću. 5 minut po Trifkovičevi avdijenci je bil Uzunović zopet pri kralju in kralj mu je tudi v resnici poveril mandat za sestavo nove vlade. Radikalski ministri so hneli po Uzu-novićevi avdijenci daljšo konferenco o novem položaju. Hhratu so se vršile konference v vseh ostalih parlamentarnih klubih. Posebno živahno življenje je seveda vladalo v radikalskem .klubu, kjer so nekateri Pašicevci zače-fli {kazati precejšnje ogorčenje, da je Uzunovič zopet dobil mandat za sestavo kabineta. Pri demokratih p« se je posebno opažalo, da je imel Ljuba Da-, vidovi č daljši razgovor z Veljo Vukiče-vkSem. Za jutri dopoldne ob 10. uri je sklicana seja glavnega odbora davido-vićevih demokratov, na kateri bodo razpravljali v aktualnih vprašanjih, zlasti o ponudbi, ki jim jo -je bil stavil Uzunović za vstop v kabinet. Pričaku-J^ 9© namreč, dat se bo dosedanja koalicija razširila na vso Demokratsko zajednico in da bo najbrž zunanje ministrstvo poverjeno davidovićevcu Voje-slavu Marinkoviču. Za jutri dopoldne ob 11. uri je tudi sklicana seja radi-kalskega kluba.. Tekom večera je Uzunović konferi-ral z vsakim dosedanjim ministrom posebej. Poslednja konferenca, ki jo je imel z dosedanjim notranjim ministrom Božo Maksimovićem, je trajala vnajdalje. Ministri, ki pripadajo centrumu ra-dikalske stranke, so izjavili novinarjem, da bo Uzunović sestavil vlado z radikali in Demokratsko zajednico in da ima ta kombinacija po njihovem mnenju še največ izgleda za uVpelie. CentrumaŠki ministri so naglašali, da se kombinacija samo z radićevci ne bi obnesla in pri tem so se sklicevali na motivacijo svoje ostavke, češ da samo z radićevci ni mogoče delati. Na jutrišnji dan torej se polaga največ upanja za nadaljni razplet odnosno za rešitev krize. Stjepan Radić, ki je dane9 zjutraj dospel v Beograd, je bil ves dan izredno rezerviran ter sploh ni maral dati,napram novinarjem nikakih izjav. BEOGRAD, 14. (Izv.) Od poldne vlada danes v Beogradu tako gosta megla, kakršne še ne pomnijo. Zvečer je bil celo ustavljen ve® promet, tudi tramvajski. Pripetilo se je celo nekaj nesreč na ulicah._ Angleiki liberalci Spor ▼ stranki - Grty proti Uoyd LONDON, 14. (Izv.) Poskusi Lloyd Georgea, da bi se v angleški liberalni stranki zopet dosegla sprava med obe-!ma strujama, so se definitivno izjalovili. Lloyd George je pričakoval, da bo po ostavki Asquitha priznan enoglasno za voditelja stranke. Toda včeraj zvečer je naznanil svojo kandidaturo za predsednika stranke tudi bivši finančni minister lord Grey. Radi tega bo ostal položaj v stranki ne iz preme nj en. Nadaljeval se bo prejšnji razdor, ki bo imel za posledico nadaljnje razpadanje stranke. _ unije BERN, 14. Švicarska brzojavna agencija sporoča: Zvezni svet je prišel do prepričanja, da bo izstop Belgije iz latinske denarne unije, ki je napovedan s 1. januarja 1927, povzročil razpust unije. To svoje mnenje je švciarski zvezni svet sporočil prizadetim vladam, namreč Italiji, Franciji in BeUrui. Po posvetovanjih v Ženevi Vojaška kontrolna komisija bo zapustila Nemčijo 31. januarja - Zadnji komunike - Vtisi na Poljskem in v Franciji ŽENEVA, 13. Zastopniki šcstorice držav so imeli v nedeljo dve posvetovanji. Po popoldanski seji je bil izdan naslednji komunike: «Tekom razgovorov, ki so se vršili v Ženevi dne 12. decembra med zastopniki nemške, belgijske, francoske, angleške, italijanske in japonske vlade o vprašanjih, ki niso bila še rešena s strani medzavezniške kontrolne komisije in s strani poslani-Ške konference, je bilo predvsem z zadoščenjem ugotovljeno, da je glede več kot sto spornih vprašanj, ki so se nanašala na izpolnjevanje vojaških, pomorskih in aeronavtičnih določb ver-sailleske pogodbe, bil sedaj dosežen sporazum skoro v celoti; nerešeni sta ostali samo dve vprašanji. «Z upravičenjem se lahko pričakuje, da bosta tudi ti dve zadevi rešeni na prijateljski način. «Sklenjeno je bilo sledeče: 1) Diplo-matični razgovori glede vprašanja utrdb in glede vojnega materijala se bodo nadaljevali pred poslaniško konferenco. Pedloženi bodo novi predlogi, ki naj pospešijo rešitev teh vprašanj; 2) v pričakovanju končnoveljavne odločitve bodo prenehala utr je valna dela, glede katerih obstoja spor; 3) medza-vezniška vojaška kontrolna komisija bo zapustila Nemčijo 31. januarja 1927; 4) če bi do tedaj sporna vprašanja še ne bila rešena, se bo zadeva predložila Svetu Družbe narodov; 5) glede vprašanj, ki se nanašajo na izvrševanje zadev, glede katerih je že bil ali pa bo dosežen sporazum, bo lahko vsaka vlada, ki je zastopana v poslaniški konferenci, dodala svojemu poslaništvu v Berlinu posebnega tehničnega izvedenca, ki bo pooblaščen, da se domeni s pristojnimi nemškimi obiastmi». VARŠAVA, 14. ZakljuČitev ženevskih posvetovanj pospremi j a jo poljski listi s komentarji, v katerih odkrito izražajo svoje nezadovoljstvo. Ugotavljajo, da je Nemčija sedaj izvojevala v Ženevi zmago v mnogih točkah. «Glos Pravdi« pravi, da bo Družba narodov v smislu sedaj storjenih sklepov izvrševala nestalno kontrolo nad Nemčijo, dočim bi interes« Francije in Poljske zahtevali trajno nadzorovanje. PARIZ, 14. Francoski listi pa so drugačnega mnenja kar se ženevskih dogovorov tiče. «Petit Parisien» odkrito izraža svoje zadovoljstvo in pravi, da je sedaj konec mučne polemike, ki se je vlekla že par let. Zaupanje francoskih zaveznikov v Francijo ni bilo omajano, kajti BeneŠ in Zaleski sta bila ves čas točno informirana o poteku pogajanj. Neđnarotfna gospodarska konferenca vriUa se bo meseea meja v ženevi - Pro gram za razprave PARIZ, 14. (Izv.) O mednarodni gospodarski konferenci, ki se bo vršila v prvih dneh meseca maja prih. leta v Ženevi so dosedaj znane sledeče podrobnosti: Konference se ne bodo udeležili diplomatski zastopniki posameznih vlad, am-kap razni delegati, katere bodo določile posamezne vlade in ki bodo nastopili na konferenci kot zastopniki delodajalcev, delavcev, industrijcev in zemljedelcev. Vsaka država bo lahko odposlala na to mednarodno gospodarsko konferenco 5 delegatov. Pripravljalni komite je določil sledeči program, ki bo služil za bazo raznim sejam. Glavna vprašanja o katerih bodo razpravljali na tej konferenci, so sledeča: Prvi del: 1) svetovni gospodarski položaj, 2) analiza različnih vzrokov, ki so povzročili neravnovesje v trgovini in v industriji, 3) gospodarske investicije, ki so povzročile majanje svetovnega gospodarskega miru. Drugi del programa bo sestavljen iz raznih vprašanj, ki se tičejo trgovine. Tretji del programa pa se bo nanašal na razna vprašanja, ki ee tičejo industrije in poljedelstva. _ Ukradene dlplomatično listine DUNAJ, 14. Iz Varšave in iz Bukar-rešta so prišle vesti, ki pravijo, da so bile v obeh deželah ukradene v nedeljo važne diplomatične listine. Dva funkcij onar j a finančnega ministi*stva sta v Varšavi odnesla poročilo ameriškega izvedenca prof. Kammerera o položaju poljskih državnih financ. Važno listino sta baje izročila neki tuji državi. Enega izmed obeh možakarjev je policija spravila pod ključ. Na Romunskem je skrivnostno izgi-[ nil diplomatski kurir, ki je imel ponesti v inozemstvo zelo važno listino. Neki list, ki je izšel v posebni izdaji in prinesel to vest, je bil takoj zaplenjen. Smrt francoskega pesnika PARIZ, 14. Umrl je pesnik Jean Rl-chepin. Imel |e Utor o osemdeset let. Pobrala ga je influenca. Dogodki na Kitajskem Kantonske čete prodirajo proti fianghafu ŠANGHAJ, 14. (Izv.) Mesto ft»nghaj se nahaja v veliki nevarnosti vsled nadaljnega prodiranja kantonskih čet Po vesteh, ki prihajajo iz Če-kianga sledi, da so generali, katerim je bila poverjena zaščita in obramba mesta Šanghaja pripravljeni položiti orožje, ker so kantonske čete samo še 40 milj oddaljene od mesta. Po vesteh, ki prihajajo iz Nanchanga, je držal tamkajšnji bolj ševi ški emisar Borodin večji govor, v katerem je kitajsko prebivalstvo hujskal, da naj takoj anulira vse one pogodbe, izza katerih se nahaja kitajska domovina V nekako podrejenem položaju napram „drugim tujim državam. Đve nesf&iI na morju Več kot sto potnikov utonilo ŠANGHAJ, 14. Kitajski parnik , obolel in moral v bolnišnico. Vsak dan je vsem prisrčne in spoštljive pozdrave centijem. Dasi ji je bilo hudo, je deklica prihajala pokojnica k meni v bolnišnico " ubogala; predvčerajšnjim se je poslednji-;mi prinašala vse mogoče — moja žena krat sestala z dragim ter mu izročila nje- ni prišla nikdar. Ko sem' ozdravel, sem na-gova pisma, dočim ji je on izročil njena. S , 5el posla v prosti tuki. Pokojnica mi je note m je bilo med njima vse končano. Toda ; sila keeiio vsak dan, dokler ni tudi moja Tinarcenti se ni mogel sprijazniti z mislijo, žena stopila v sluibo v tobačni tovarni. Ta-T1Arn. i^ i t j i . , da so se njegove zlate sanje za vedno raz- j krat sc začeli prepiri in pokojnica je neke- i j \ samce Ta davek bodo i blinile. Menil je, da ni več leka za njegove ga dne ušla od mene. Iskal iem jo tri dni T^ J ' * Se tozsde?Vni Ile j srčne rane, in v tem prepričanju je prišel lin sem jo našel iamrfeno, potmrtvo. Prve fS^r^n m° kl ° do obupnega sklepa, dokonča z življenjem, besede, ki mi jih je cSem J®*? siarL°f-V: 7 stmCe se ^P™- Včeraj opoldne seje podal na pokopališče ! lačna.!« Stisnilo mi je sroe. Posrečilo se ji Ž ™?? ] ^ = Pri Sv. Ani in izpil na grobu s^oje Katere je najti shižbo pri neki družini v ulici To£ uspesno izvrševanje zakona o zaščiti otrok preCejšnjo količhio nekega strupa. Toda ! ricelli. Jaz sem živel * ženo. Nekega dne SLE*1^hJ ^ žalostni naklep se mu ni docela posrečil. šel na sprehajališče v ulici XX Settem- SSl/S ~J , L Cez nekaj časa je našel mladeniča neki bre. Tam sem srečal prijatelja, ki mi je de-w5E?^ Je stražnik, ki je poskrbel, da je priM- j jal, da je videl pokojnino /nekem biru v aq i«™? 1,400 000 Da se doseže tel M Iice mesta rešilne postaje, družbi z nekim- karabinirjem. Ko sem jo tZ j^il^jT^Ii torej zadostovalo, ce j Ta je Tinarceatiju izpral želodec, \iato je 1 čez nekaj dni našel, me je%ovabtla na se obdani vsak samec povprečno s 35 hrami j dal prepeljati nesrečnega mladeniča v ! dom na kavo. Tam mi je, šaleč se, dejala, dtVe^ne VSakG" mestno bolnišnico, kjer le sedaj nahala v da je našla drugega ljubčka in mipokW Sven V kaS STu vf^St' zel° stan^ nekega karaMnirja. Pod mojim snen. v Kaierj smen do sia ta progiesiv-t _ m . _ . {pritiskom je pisala potem karabinirju pis- Pr efekt: Gasti*. Davek na samce Z novim letom se uvede, kakor smo že nost, ni še bilo rečeno, vsekakor se zdi, da zasleduje zakonodajalec tudi cilj, da se samci indirektno vzpodbujajo k sklepanju zakonov, k ženitvi. V skladu s tem ciljem bo najbrže tudi progresivna razdelitev bremena novega davka. Uvedba davka na samce je vzbudila mnogo razprav. Nekateri so trdili, da bodo obdavčeni le «prostovoljni» samci, t. j. taki, Drago plačana neprevidnost imo, v katerem inu je dejala, da noče imeti Gnia navada skakanja na tramvaj v te-jE Rjira opraviti. Ta karabiner mi je potem ku, ki je zakrivila že_ toliko nesreč, je vce- ,dal rendez-vous, a 0a nisem našel. Potem raj zabtevaJa novo žrtev 4a-letni brezpa- !je imela Virgmija sestanek s karabin*r-selni strojnik Virgihj Aulich, stanujoč pn jem. iskal jo povsod. Do enajste are Sv. Mapji Magdaleni zg. št. 304, je hotel, sem jo iAal. Deževalo je. Našel sem okoli 14 ure skočiti v bhzmi tovarne stro- jo in ji će mi: «Ti si bila s karabinerjem4» jev pn Sv. Andreju na tramvaj, da bi se _ «Ti ^ blaženi« mi }e odgovorila Del Te-popeljal proti domu. Toda kakor se je pre- : desto naslednjega dne ob petih popoldne. ki se nočejo poročiti. Toda taka delitev mnogokrat zgodilo v sličmh slučajih, je Moram povedati, da sem tisto popoldne po-samcev je nemogoča m zato bo davek spio- moz slabo umeril skok in pri tem padel j p^vji detnik z nožem Semga del v sen za vse samce brez razlike. Izvzeti bodo tako nesrečno, da se je precej hudo pobil ! £ep — sam ne vem kdaj. Imel sem sestale oni, ki se ne smejo poročiti ze radi svo- po glavi ter si razen tega tudi pretresel i ne}i «; karabwieriem Vedej sem da ie kara-jeg-a poklica, ka^or duhovniki in pa slabo- ;možgane Nesrečni strojnik je dobil prvo biner Clborofcen in morda sem'del nož in-umni. V vsej Italiji je okoli 65.000 duhov- pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so *tinktivno v Karabiner ni nrišel na senikov, ki bodo oproščeni novega davka, t. ga mimoidoči poklicali na lice mesta, nato stanek OdšeTsem na dom k Vk*iniii. Oči-j. duhovnikov med 25. in 65. letom staro- j je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ako ^ sem ji ^pet o s karabinerjem Ko stl- . .. . . nastopijo kake komplikacije, bo mož sva se pomiriU, me je Virginija prosila, da V zvezi z uvedbo davka na samce je za- , prebolel posledice svoje neprevidnosti v 15 jo spremim k s^trt, £ »tonuje v Com-nimivo vedeti, v katerih krajih Italije je dneh. imerciale. Zo poti sem ji dejai: «V«eraj zve- največ samcev. Po računu Francesco Col-letti-ja v «Corriere della Sera» bosta plačevali največ novega davka ravno nove pokrajine, t. j. Tridentinsko in Julijska Krajina. Na vsakih 100 ljudi brez razlike starosti pride v Tridentinski Benečiji le 34 oseb, ki so združene v zakonske pare, v Julijski Krajini 3'!. Med starimi pokrajinami je največ samskih v Sardiniji, kjer pride na vsakih 100 oseb okoli 38 poročenih. Potem si sledijo z vedno večjim številom zakonov Emilija. Kalabrija, Ugurija, Lacij, Padel pri delu. j £er si bi,la s karabinerjemOna mi je od- Z avtomobilom rešilne postaje je bil vče- r govorila: «Pazi se, ker je karabiner neva-raj popoldne prepeljan v mestno bolnišni- i ren.» Sla sva v neko gostilno. Cez pol ure co^ 61-letni kamnosek Josip Požar, stanu- sva prišla ven — jaz sem bil zamišljen. joč v ulici Tesa št. 40. Mož je pri delu pri Vprašala me je za vzrok. Na moj molk me svetilnik« r»n naHoi z zidar- je začeia. zbadati in potem mi je dejala ce-.: karabiner ju Salvo Antonu, je razvidno, da svetilniku zmage na Greti padel skega odra ter se pri tem ranil na glavi; najbrž si je tudi pretresel možgane. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. javne varnosti v bolnišnicL Napravil je zapisnik Izpovedi umirajoče. Pove, da mu je Virginija izpovedala, da je hotela tistega dne 19. februarja 1925) pretrgati vse vezi f obtožencem, kar pa Licatolosi ni hotel, in da je v jezi dvignil orožje, s katerim jo je cabodeL Dr. Modugno, zdravnik v vojaški bolnici, izpove: Obveščen sem bil, da je bila pripeljana v bolnico ranjena ženska. Preiskal ♦sera rano, ki je bila Sroka točno t cm In globoka 16 cm. VpraSal sem jo kdo jo je ranil, in ona mi je imeonovala Loc atol osi ja. Nisem je pa vprašal, kakšno je bilo orožje, ker sem konstatira], da je bila rana napravljena z ostrino in koničastim orožjem. Vstopi nato Cnsaaaa Paskval, ki je bil saaitejoc v vejafiki bohriti. On se je nahajal ob uri zločina na vrtu bolnišnice. Na-krat sta šfa mimo gospod in gospa. Ko sta ta dva prišla v bližino garaže nad bolnico, sta začela klicati vojake na pomoč. Stekli smo ven in našli žensko na tleh v krvi. — Peljali smo žensko v bolnico. Sprva ni hotela povedati ničesar, naposled je začela pripovedovati o morilcu, a ni končala, ker je padla v nezavest. Predsednik: Ste rekli Katarini, da je bila rana napravljena z bodalom? Priča: Videl sem rano Široko 2 cm, nož, ki so mi ga pokazali, pa je bil veliko večji. BaUch Anton brigadir javne varnosti v bolnici je prvi zaslišal ranjeno v bolnici. Toda on je bil takoj nadomeščen z brigadirjem Grieco, tako da ni slišal vsega, kar je Virginija izpovedala. Katarina Dal Tedeeco je pršila in je zaslišana takoj. Izpove: Dva dni pred zločinom je Licatolosi dejal gospodinji, kjer je stanovala Virginija, da ako spocna da ga Virginija vara, da ji prereže vrat. Na večer zločina je šel z mano in sestro, toda on je bodJH oddaljen par korakov od naju. Ko sem ju pustila, je silil Virgiaiio, da gresta jpo neki skrivni poti. 2e prej mi je sestra dejala, da se ga tisti več« boji. Salvator je sestri večkrat grozil. Predsednik: Ste K vedeli kaj o razmerju med va&o sestro in nekim karabinerjem. Priča: Nel Izključujem to! -Moja sestra ni mogia biti hudobna. Meni se to ne bi Zgodilo. Predsednik: Vi ste ga dala nekdaj preiskati. Priča: Da, ker je grozil mojemu zaročencu. — 3*edi zopet čitanje izpovedi te priče pred preiskovalnim sodnikom. Zopet pride do kontestacij, na katere odgovarja obtoženec: «tSe ne spominjam!» Ker se zopet začenja govorjenje o bodalu, je pozvan zopet Cas&zzA, ki je baje slišal od umirajoče: «Da bilo je bodalo!» . Predsednik: Licatolosi, vi ste nekdaj grozili Virginiji z nekim bodalom? Priča: To ni res! Katarina: Res je! Predesednik: Toda to je dokazano, da ni rana biia povzročena s tistim nožem. Saj* isti ne reže skoro nič! Raaa ni trgana. •Sledi čitanje zapisnika karabinerja Salvo, tistega, ki je dvoril Del Tedescovi, ki pa nima z zločinom nikake zveze. Govori o sestankih, na katere on ni prišel nikdar. — Iz nekega pisma, ki ga je pisala Virginija BORZNA POROČILA. Trst, 14. decembra. Amsterdam S75—895, Belgija 300—310, Francija 87.25—88.25, London lOtf.l0—107.1© New ¥ork 2U)0—22.10, Španija 330—340, Švica 420—430, Atene 27—28.50, Berlin 520> —530» Bukarešt 10.50—11.50, Praga 65—66, Ogrska 310—325, Zagreb 38.50—39.50. Uradna cena zlata (13. XII.) 420.98. Vojnodškodninske obveznice 61.50. Pstenf za šoferja Popols tečaj L 200.—. Posebni tečaji: v Gorici, botel «Friuli», pri južni postaji, začetek v sredo 22. t. m. — V Ei&trici: hotel *llirij as», začetek 23. t. m. — V Opatiji: hotel «Quarncro», začetek 24. t. m. Vsi oni, Id želijo vpisati se, naj pustijo naslov v dotičnem hotelu. HALI OGLASI ffMftfll Via Fsbi0 HlzJ 23, pouk lil BLaU 11'iUlUUli prerod! v veeb jezikili. (151S PBOĐAJALNA fes trm. iako vpeljana, se proda radi odhoda. Via Gaspare Stampa 5. 1886 NA PROŠEKU št. 133 je na prodaj hiša za mes- 1887 Jodcvo tinkturo je pila. lo: «T3a, bila sem včeraj s karabiner j ena 1» | je karabiner dajal sestanke Licatalosiju istočasno kot Virgriniji, da je bil bolj gotov in varen z njo. Drugo pismo je pisal v imenu Virgiaiije Licatolosi. V njem odklanja Virginija razmerje s Salvo Antonom. To je bil udarec zame, udarec, ki mi je dal levjo moč — toda jaz se ne spominjam vec ničesar. Vexn le, da sem slišal Virgmijo za-- * t- -. . , , stokati: «Ab, končal si me!» Potem sem se SarS^-SŠt !4?? šel javit h karabinerjem. 100 Kampanija, Sicilija in Apulija, Piemont, T^ez^a Bert^ stanujoča v ulici Rivo št., Prfids6dnik: Ta nož ni tisti, s katerim ste Umbria, Toskana, Bazilikata - Abruci in izpila v svojem stanovanju — ni znano lirTVri_rn- vitnHnii« 'f^kHc^f ^^ ^^i OMo^^pSv ta je. ZJ^t i i rt I>onioČ travnika r^ilne i Predsednik: Zdravniki so konstatirali, izpral želodec ter jo ie ^^ ^a široka ^ ^ dva centi- s-l™ ^i.17! "^'arnosti. Na zeljo m8tjr je u nol širok tri centimetre. JG blla Ženska prepus^eria; GlohočiTm rane je bila 16 centimetrov, a negi. ; ta no4 jih ^ icom^j deset Kako naj se to Molise. V Molise pride na vsakih oseb največ poročenih, in sicer 44. OseBidgseUetsitf „Prve brwtskeM Včeraj 14. decembra je praznovala Prva hrvatska Štedionica 80-letnico svoje ustanovitve. Ta denarni zavod, ki je med največjimi in najvažnejšimi v Jugoslaviji, je razume? 42-1 etni težak Ernest Davide, stanujoč v Obtoženec: Jaz nisem imel drugega noža. ------ "----- - .... - - Predsednik: Je li bil ta nož, s katerim ste začel poslovati 14. decembra 1846. Zagreb-" Rojanu - Moreri št. 82, pač lahko reče, dal Predsednik: Je li ški gospodarski list «Jugoslovenski Lloyd» j je gledal smrti v oči. Ko je včeraj pred- popravljali deiiuk? je priredil tem povodom posebno proslavno»poldne delal v skladišču parnika «Adonis» zasidranega v i»*osti luki V. E. III^ se je težka bala blaga odtrgala od žrjava in treščila z velike višine v skladišče. Padla bi bila naravnost na Davida, da se ni mož v številko z obilo zgodovinskega; gradiva o poslovanju Prve hrvatske. Prva hrvatska štedionica se je ustanovila v dobi ilirskega psokreta in pripravljalni odbor je objavljal svoja obvestila za! zadnjem hipu umaknil; pa kljub temu pa javnost v «Novinah horvatsko-slavonsko-1 ie t^0 kudo dregnila, da mu je zlomila dalmatinskih«. Tedanje uradno ime zavo- j,evo nogo in ga opraskala po hrbtH. Ne-da je bilo «Perva horvatska štedionica«. si;ečTii težak je bil prepeljan v mestno bol-Žanimivo za presojanje tedanjih narodno- j kjer so ga sprejeli v kirurgični kulturnih razmer v Zagrebu je dejstvo, da : oddelek. Zdraviti se bo moral približno je bil uradni jezik Štedionice nemški. Se dm. Ie I. 1861. je bil uveden v zavod hrvatski jezik kot uraden jezik zavoda. Prvi predsednik Prve hrvatske je bil Anastas Popovič, mož; ki se je doselil v Zagreb iz Grške. Na čelu zavoda je stal 16 let. Sledili so mu dr. Aleksa Vancas, Dragutin pl. Pogledić - KurilovaČki, Andrija Jakcin in sedanji predsednik grof Miroslav Kulmer. Prva hrvatska ima 41 podružnic, in sicer Tržaška porota MORILEC LICATOLOSI SALVATORE PRED POROTNIKI. Obtoženec: Da! Državni pravdnik: Ste dosegli spričevalo, da ste neoženjeni? Predsednik: Se nahaja ta. Je z dne 25. septembra 1322. Odv. Benedetti: Je li bU obiotaiec oženjen takrat? Državni pravdnik: Ze dve leti. Predsednik prečita nato izjave obtoženca pred preiskovalnim, sodnikom. Na vsako konstatacijo, katerih je mnogo, odgovarja Lica tal osi: Se ne spomin jami Ne vem ničesar! Toda izjave med preiskovalnim sodnikom so tako podrobne, tako logične, da se državni pravdnik skoro jezi nad apatičnimi odgovori Licatolosija. P«faUu se prične ndkraifi prič. V sobano vstopi brat pokojne Angel) De^ Tedesco. O zločina samem ne ve on nič. Komisar javne varnosti v ulici Brnimer je prvi zaslišal Licatalosrja in temu zaplenil piož, ki pa je baje bil še krvav. Predsednik: Ta nož je bil krvav. Priča: Zdelo se mi je — bil je ta nož, toda iMožno je bilo, da je bil le rjav. Predsednik ukaže strežniku, naj pokaže porotnikom obleko morilca, ki jo je imel tisti večer na sebi. Na njej se vidijo luknje, povzročene z izredno ostrim rezilom. To bi potrdilo obtoženčervo verzijo silobrana, toda izključuje možnost, da so bile rana Vir-grnije in luknje v obleki napravljene z za-plenjenam nožem. Predsednik: Kdo je napravil zareze na obleki? Licatolosi; Se ne spominjam ničesar. CreoHevich Viktorija je bila gospodinja stanovanja, kjer je stanovala Virginija. Ne ve ničesar o zločinu. Pri njej je stanovala od avgrufrta 1914. do dneva zločina. Predsednik: Ste videla Licatolosija dan pred zločinom? Priča: Da! Prišel je in dejal: Prisegam, 'da prerežem Virginiji vrat, ako me ona varal Tisti večer je namreč ni bilo doma. Obravnava je prenesena na danes za deveto uro. LEPA 2 nadstropna hiša z lokalom in evcnluelno f»knj prostim stanovanjem do 4 sob, s pritiklinami, •v Celju sc proda radi rodbinskih razmer po jako ugodni ceni. Naskrr pri tržaškem upravništvu. 1850 MLADENIČ, 18-leten, močan, visoke postave, i triletno prakso v trgovini jestvin, išče službe. Na fiJffr pri tržaškem upravništvu. 1881 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnem a nasipu in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za od-rasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se Damo v lekarni Casteianovieh, Trst, Via Giuliani 42. 1481 BABICA, diplomirana, govori slovensko, sprejema noBeče. Via Madotma del mare 19, II. 1888 Včeraj se je po izžreban ju porotnikov pri- ______ ___ čela razprava proti Licatolosi Salvatorju, ! pač pa mu je povedala sestra Katarina, da obtoženemu umora služkinje Del Tedesco I ji je Licatolosi večicrat pokazal bodalo, s Virginije iz Fontanairedda (Furlanija). katerim je pravti, da je zastrupljeno in da ^ ^ Umor je izvršil z izredno ozkim, ostrim bo tisto bodalo smrt Vinginije. Ve tudi, da razen uradov v Zagrebu 26 v Hrvatski in j nožem. Vrhu tega je Licatolosi obdolžen: je Licatolosi pokazal Virginiji spričevalo, Slavoniji, 2 v Dalmaciji, 3 v Sloveniji, 4 nasilstva na škodo iste služkinje. Obrav- j da je on neoženjen. v \ ojvodini, 2 v Srbiji in 1 na Reki. nava bo trajala precej časa. ker mora biti Piv^Prinik: Kedai ie Liea+olos* *ro mi pomagali položiti jo na divan. Komaj jo moj sobar Etjen prinesel blazino, je rekel: «— Gospod, to je mlada grofica M., sestra grofa Rudolfa; jaz poznam njeno sobarico Mario in večkrat sem že videl grofico. «— Če je ta&o, — sem dejal, — naj se takoj odjezdi in obvesti grofa, da je njegova sestra rešena in da je tu».