Naročnina meaečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za iiuerat«, Podru inlcai Novo mesto.

WEMEC
Izključna poobla&čenkn za oglaSevanJe Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izhaja vsak daa zjntraj razen ponedelfka la dneva po prazniku.
| Uredništvo In opravai Kopitarjeva 6, Lfubljana. g | Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i 5	Telelon 4001—4005.	s
Abbonamentl: Mese 12 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiima 10.650 per gli abbo-namenti' 10.349 per le inierzioni. Filiala« Novo mesto.
Concessionaria escluslva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
Vojno poročilo št. 702
Letalski uspeh v Cirenajki
Izjalovljen napad angleških letal na konvoj v Sredozemlju
Glavni Stan italijanskih oboroženih Sil objavlja:
Naše letalske skupine sn obstreljevale sovražna avtomobilska taborišča ter njihove kolone in prizadele sovražnikom občutne izgube. V sovražnikovem zaledju so nastali obširni in veliki požari.
Na drugih odsekih rirenajškcga bojišča je topništvo razpršilo oddelke, ki so se skušali približati našim postojankam.
Osno letalstvo jo bilo delavno nad Malto, lijor je ponovno napadlo vojaške cilje na otoku.
Ena naša podmornica so ni vrnila. Prizadete družino so bilo že obveščene.
V Sredozemlju se je izjalovil napad angleških letal na naš konvoj, ki jo brez vsakršne škode nadaljeval vožnjo ter prispel na določeno mesto.
Japonci pred vrati Indije
Mrzlične priprave za obrambo Bengalije — Japonska napredovanja na Filipinih in v Novi Gvineji — Sijajna
zmaga japonske vlade pri volitvah
Deveti maj — praznik Vojske in Imperija
liim, 4. mnja. A5*. Fašistični odredbeni 'list objavlja, da se bo 9. inaj praznoval kot dan Vojske in Imperija. Pokrajinski zvezni tajniki se bodo skupno s člani pokrajinskih direktori-jev in direktorijev glavnih krajevnih organizacij v posameznih pokrajinah z načelniki štabov GIL-a, pokrajinskimi predsedniki invalidskih, bojevniških in drugih vojaških organizacij podali k predstavnikom vojaških oblasti in jim čestitali. Fašistične organizacije pa IhmIo ta dan še posebno vneto zbirale volnena oblačila. Organizacije Dopolavorov bodo poskrbele za posebne vojaške prireditve po bolnišnicah, okrevališčih, gledališčih in drugod.
Stockholm, 4. maja. AB. Brzojavke, ki so prišle zadnjo noč iz Kalkuto v London, poročajo, da general Wavoll z vso naglico hiti s pripravami za ustavitev japonskega vdora v Bengalijo. Angleške oblasti so zapovedale prepeljati v notranjost dežele rse industrijske naprave, da ne hi padle v japonske roke.
Tokio, 4. maja. AS: Japonski vojaški krogi poudarjajo veliko važnost zasedbe Mandalaya in ugotavljajo, da so japonske čete v nekaj tednih napredovale nad 800 km. K temu so pripominja, da se proti Japoncem ne bore samo angleške sile, ampak tudi kitajske. Kitajcev je v Birmi okoli 60.000. Z zasedbo Mandalaya je bila onemogočena zveza med Indijo in Cungkingom preko Manda)aya.
Tokio, 4. maja. AS. Dopisnik agencije Domei na birmanskem bojišču popisuje nekatere podrobnosti o zasedbi Mandalaya v Birmaniji. Ko so japonske čete dosegle predmestje Mandalava, je bila veČina mostov neporabnih, ker jih je sovražnik pri umiku uničil. Mandalay je drugo veliko^ birmansko mesto, ki so ga zasedli Japonci. Leži na širni planjavi in Japoncem se je že od daleč nudil strašen prizor, ko so se mu bližali: zavito je bilo v goste oblake dima, od lepega mesta pa ni ostalo nič drugega kakor nekaj pagod in nekaj starih palač, sicer pa je porušeno kakor po kakšnem potresu. Ko so Japonci prihajali v mesto, jim je sledila velika množica obupanih domačinov. Vojaki so jim dali takoj živež, hrano in zdravila.
Stockholm. 4. maja. AS: Po poročilih londonska dopisnika lista »Svenska Dagbladet« vlada v angleških uradnih krogih velik nemir zaradi negotove usode angleških in kitajskih čet v Birmi. Navzlic hitremu umikanju jim gro-
114
Pomorska bitka v Ledenem morju
Angleška križarka zadeta, več rušilcev poškodovanih, več parnikov potopljenih - Povračilni napad na Ezeter
IlitlcrjcT glavni stan, 4. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so Nemci izvedli uspešne krajevne napade.
Na Laponskem in na murmanskem bojišču so bili odbiti obnovljeni napadi sovražnika.
V	Severnem ledenem morju so se podmornice in vojne ladje v sodelovanju z letalstvom spustile v boj s sovražnikovimi konvoji, ki so bili zavarovani i močnimi silami, in jih več dni napadali v nevihti, na visokem morju in v ledu. Pri tem je neka podmornica pod vodstvom kapitana Teiclierta i dvemi torpedi zadela anglcko 10.000 tonsko križarko, ki je obstala in se je pozneje nagnila. Flotila nemških rušilcev sc je spustila v boj s številnejšimi sovražnimi rušilci in je pri tem več sovražnih rušilcev težko poškodovala. En nemški rušilec je dobil večjo poškodbe.
Rušilci so zadeli iz neke sovražne spremljave dva parnika z 12.000 tonami. Računati je, da sta se oba ta parnika potopila. Podmornice so potopile neki 6500 tonski parnik in torpedirala še neko drugo ladjo. Letala so potopila tri trgovske ladje z 19.000 tonami, neko večjo ladjo pa težko poškodovala.
V	Severni Afriki topniško in izvidniško delovanje.
Podnevi jo nemško letalstvo napadlo vojaške cilje na Malti, ponoči pa pristanišče v Aleksandri j i.
V	boju proti Angliji so nemška lahka bojna letala podnevi bombardirala vojaško važne naprave v obalnem mestu Hastingsu.
V	povračilo za teroristične napade angleških
bombnikov na nemška mesta so v noči na ponedeljek močne skupine bojnih letal zopet napadlo pristaniško mesto Exeter z razdiralnimi in za-iigalnimi bombami.
Poskusi angleškega letalstva, ki je včeraj z močnim lovskim spremstvom poskušalo prodreti nad Rokavsko obalo, so bili odbiti z izdatnimi izgubami za sovražnika. Dvignili so se nemški lovci in pri tem sestrelili 10 sovražnih letal.
Angleško letalstvo je preteklo noč napadlo Hamburg ter jc metalo zažigalne bombo na stanovanjske dele mesta. Nočni lovci so skupno s protiletalsko obrambo sestrelili 5 sovražnih letal.
Berlin, 4. maja. AS. Iz Berlina uradno poročajo, da so angleški bombniki zadnjo noč spuščali zažigalne bombe na stanovanjske četrti v Hamburgu. Bombe so povzročile gmotno škodo in žrtve med civilnim prebivalstvom. Po dosedanjih poročilih je protiletalska obramba zbila 6 napadajočih bombnikov.
Berlin, 4. maja. AS. Iz pristojnih vojaških vi rov se je izvedelo, da so skupine nemških bombnikov v močnem spremstvu lovskih letal večkrat napadle sovjetska letališča na polotoku Kerču. Mnogo zalog orožja je zletelo v zrak, številna letala so bila poškodovana in uničena, hangarji in zaklonišča za vojake pa opustošena.
Stockholm, 4. maja. AS, Tri angleška letala, ki so hotela zadnjo noč napasti neki kraj na Norveškem, so bila odbita in težko poškodovana od nemške protiletalske obrambe. Eno letalo je v plamenih padlo v morje s posadko vred, posadka z drugega letala se je rešila s padali, tretje letalo pa je zasilno pristalo nekaj milj od švedske meje.
Movi udarci za Angleže in Amerikance
Berlin 4. maja. AS. »Zwolf Uhr BlatU raz- i tajcev, ki ne bodo mogli več dobivati pomoči iz pravlja o vojaškem položaju Angležev in Ameri- * Birmaniie in Indiie ter bodo prenehali služiti An-
kancev ter pripominja, da so sovražne velesile morale v zadnjih 48 urah požreti tri nove trde udarce na političnem in vojnem področju.
Sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem se je opravil v trenutku, ko je začela londonska propaganda s smešno lažnivo gonjo proti Italiji. Drugi poraz je padec Mandalaya in njegova praktična posledica, ki ni nič drugega kakor izločitev Ki-
Perzijski poslanik je moral zapustiti Tokio
Tokio, 4. maja. AS. Japonska vlada je sporočila iranskemu poslaniku v Tokiu, naj zapusti Japonsko. Poslanik je odpotoval danes popoldne preko sibirske železnice. Perzijska vlada je pred kratkim sklenila prekiniti diplomatske zveze z Japonsko in je sporočila iranskemu zastopniku, naj zapusti perzijsko ozemlje. Japonska vlada je najprej smatrala, da je morala perzijska vlada to storiti na pritisk angleške vlade in ni izvedla re-presalij, toda ko je zvedela, da je njen predstavnik že zapustil Iran, je morala z obžalovanjem sprejeti enako odločitev glede perzijskega poslanika. Da pa je vendar dokazala svoje prijateljstvo do Perzije, je ukrenila, da so uradniki japonskega zunanjega ministrstva spremljali iranskega poslanika do mandžurske meje,__
Pariz, 4. maja. AS. Pogreb žrtev angleškega letalskega napada z dne 29. aprila na pariško predmestje, je bil včeraj v prisotnosti kardinala in zastopnikov oblasti. Maršala Petaina je zastopal delovni minister La Gardcllc, admiral Platon pa je zastopal Lavala.
Birmanije in Indije ter bodo prenehali gležem in Amerikancem kot hrana za topove. Tretji poraz je odločno in dokončno stališče vse-indijskega narodnega kongresa, ki je sklenil, da noče sprejeti več nikakih angleških predlogov za rešitev indijskega vprašanja. List zaključuje, da sile novega reda zmagovito napredujejo na vseh
zi obkolitev in njihov položaj je iz dneva v dan nevarnejši.
Tokio. 4. maja. AS: Lista »Yomiuri« in »Asahi« pišeta o padcu Mandalava ter pravita, da pomeni padec tega mesta popolno osamitev čungkinške vlade, ker Kitajci nc bodo mogli več dobiti okrepitev za svojo armado. »Asahi« dodaja. da je po padcu Mandalava Indija izpostavljena neposrednemu oboroženemu napadu. Poraz Angležev in Kitajcev bo Birmancerh omogočil ustanovitev svobodne države. Birmanci se z veseljem pridružujejo Japoncem, ker so že skrajno težko prenašali- angleško in kitajsko zasedbo. »Niči-niči« poudarja, da je nenadni poraz Kitajcev in Angležev ter Amerikancev v Birmi odrezal zaveznikom izhodišča, iz katerih so hoteli izvesti prntiofenzivo proli Japoncem. Poraz Angležev, Kitajcev in Amerikancev bo imel velik pomen pri nadaljnem vojskovanju in sploh za politični položaj v vzhodni Aziji. Anglija bo kmalu v velikih škripcih v Indiji, ki ji ne grozi samo vojaški napad, ampak tudi pomanjkanje riža, petroleja, in drugih važnih potrebščin, knr bo povečalo nezadovoljstvo indijskega ljudstva ter bo neugodno vplivalo na industrijsko proizvodnjo.
Rim. 4. maja. AS: Po padcu Lashia in Mandalava se v angleških političnih krogih sprašujejo, kakšna usoda bo zadela že tako
zdesetkano angloško-kitajsko armado v Birmi. Negotovost o bodočih japonskih vojaških nastopili zelo vznemirja angleški generalni štab.
Tokio. 4. maja. AS: Iz Manillc se je Izvedelo, da so japonske čele na otoku Mindanau dospele v okolico Pikit-Palacuana. Japonsko letalstvo je bombardiralo vojaške cilje v Ansn-lanu in Momungimu na severni obali jezera Lanao. Preden so Amerikanci zapustili te postojanke, so iib popolnoma razdejali. Japonska letala so silovito napadla ameriške kolone, umikajoče sc proti Kotabatuju.
Rcrii, 4. maja. AS: Brzojavka iz Cnnberre poroča, da Japonci nadaljujejo svoio ofenzivo v dolini reke Markham v Novi Gvineji. Močna japonska kolona je prodrla že kakih 40 km v notranjost te doline.
Tokio, 4. maja. AS. Danes zjutraj so Japonci spopolnili obkolitev sovražnih sil na otoku Mindanau. Na otoku so se izkrcali novi japonski oddelki, ki so prišli v zaliva Macnjalar in Illigan. Obkoljenih je kakih 30.000 mož ameriko posadke.
Tokio, 4. maja. AS. Izidi japonskih volitev kažejo, da je bilo izmed 466 članov, kolikor jih šteje zbornica, izvoljenih 370 poslancev na seznamu, ki ga je priporočila družba za podpiranje prestola. Niso pa še znani podatki o volilnih izidih iz oka-jamske pokrajine.
Malta - mrtva točka za Angleže
Carigrad, 4. maja. AS. List »Beyoglou< je pojasnil posledice neprestanih letalskih napadov na Mjlto. Za Angleže je ta otok zadnje mesece dejansko neuporabljiv. Na Malti so imeli veliko tovarno za izdelovanje torpedov, ki ne more več služiti svojemu namenu. Prav tako je tudi pomorsko oporišče na Malti zgubilo svoj pomen. Na drugi strani so letalski napadi na trdnjavo skoraj popolnoma preprečili angleške letalske napade na
italijanska mesta. Na Malti so bile nadalje poškodovane številne angleške podmornice ler vojne in trgovske ladje. Malta je postala za Angleže mrtva točka in Anglija mora tvegati svoje dragoceno ladje za dovažanje hrane otoški posadki ter prebivalstvu. Os je postala gospodarica Sredozemli« in odslej ograža ludi pomorske zveze med Aleksandrijo ter med pristauišči v Palestini in Siriji.
Anglosaške propagandne izmišljotine ^
Odgovor Rima: Lažniva poročila nikakor ne bodo ustavita armad Osi
Rim, 4. maja. AS. Londonski radio je priznal obupen položaj v Birmaniji, kjer so že pretrgane zveze s Kitajsko. Toda' angleška propaganda ne govori mnogo o tem ter skuša na otroški način odvrniti pozornost javnosti na razne druge izmišljotine. Tako je bila Italija predmet angleške gonje. Govorili so, da je nastalo nesoglasje med Italijo in Nemčijo ter o nekem ločenem miru. Sestanek med Mussoliniijem in Hitlerjem je to gonjo postavil na laž. Potom je prišla vrsta na Nemčijo. Govorili so o notranjih težavah v Nemčiji ter o poskusih ločenega miru, ki da si ga želi Finska. Londonska agencija »Afi« je že objavila neke »brzojavke« iz Stockholma, češ da finsko lidstvo zahteva prekinitev sovražnosti in da so na Finskem nastali neredi.
S tem pa angleških izmišljotin še ni konee. Da-
nes se je angleško-ameriška propaganda obrnila na Španijo. »United Press< zatrjuje dobesedno: »Po novicah iz Evrope je v Madridu nastalo gibanje, ki skuša reorganizirati špansko vlado ter poklicati na oblast ljudi, ki so nenaklonjeni sodelovanju z Osjo. Ze so se začeli nemiri in manifestacije proti Osi. Pravijo, da se armada upira neuradni udeležbi Španije v vojni proti Sovjetski Rusiji. Spori med armado in falango so zelo značilni za španski položaj.« Severnoameriška agencija nato popisuje nekatere podrobnosti, ki kažejo popolno nepoznanje španskega položaja in stisko, v kateri se nahajajo vladajoče plasti Londona in Washingtona. ki se morajo zatekati k takšnim lažem, da bi potolažile javno mnenje. Toda z lažnivimi poročila nikakor ne bodo mogle ustaviti armad Osi.
Papežev škofovski jubilej T
Vatikansko mesto, 4. maja. AS. Za svoj škofovski jubilej bo sv. oče 14. maja po slovesni sv. maši v baziliki sv. Petra odšel na balkon bazilike, s kalerega bo podelil blagoslov celemu svetu.
Madžarski propagandni minister proti političnim strankam
Budimpešta, 4. maja. AS. Na zborovanju vladne stranke v Debreczinu je govoril madžarski propagndni minister Antal in je izjavil, da je bodočnost Madžarske odvisna od izhoda vojne, ki jo vojuje Madžarska ob strani Italije in Nemčije proti boljševizmu. Madžarska je zvesta svoji tisočletni kulturi zgrabila za orožje in stopila v boj proti boljševiškemu nasilstvu in za obrambo svojih meja. Dočim je madžarska vojska že na bojišču pokazala svojo moč, se mora ljudstvo doma izkazati vredno svojih vojakov. Sedanji položaj političnih strank mora izginiti. V sedanjem trenutku je važna samo ena korist, in to je korist madžarskega naroda.
Danski ministrski predsednik umrl
Kopenhagen, 4. maja. AS. Včeraj zjutraj je
gilC I Iv/ Vv^ll 1 vua oiiiugu > i iv/ iiuj^i vuujvju	»	— — — f - -------o '	--- .1------J .i	.i .i
bojiščih in da končno zmago zagotavljata obe ve- I umrl danski ministrski predsednik Thorwakl liki osni državi ter njuna zaveznica Japonska. t Stauning. Rojen je bil 25. avgusta 1873 v Ko-
W
Nemški list o položaju Turčije
Turčijo skrbi usoda Anatoiije in Dardanel, zlasti po sovjetskem vdoru
v Perzijo in Irak
Turke. Čeprav se še turško javno mnenje do-
Berlin, 4. maja. AS. »Hamburger Fremden-olattc prinaša zanimiv članek svojega dopisnika iz Carigrada o položaju Turčije. »Med maloštevilnimi državami,« pravi dopisnik, »ki jim je uspelo ohraniti svojo nevtralnost, je turška republika največja in najmočnejša. Ta država tudi iskreno želi ostati mirna. Turška nevtralnost ni statična, marveč 'pogojena od raznih okoliščin. Turki morajo stalno bdeti nad svojo nevtralnostjo, kajti Anatolija je točka, na kateri se križajo marsikateri interesi v tej vojni. V sedanjem položaju, ki ga je lahko obvladati le 6 skrajno realističnim duhom, Turčija ne pozna sentamentalnosti.«
Potem omenja člankar atentat na von Pape-na ter pravi: »Dejstvo, da se je v Ankari vgne-zdiln tuja organizacija % namenom uprizarjati politično strahovlado, je globoko vznevoljilo
slej ni v celoti zavedelo boljševiške nevarnosti, je vendar Turčija v skrben za Dardanele. V nobeni državi na svetu sklenitev nemško-so-vjetskega sporazuma avgusta leta 1939 ni imela tolikšnega odmeva, kakor v Turčiji, ki bi jo nekateri radi prepričali, dn naj bi bile Dardanele plačilo Sovjetom za njihovo približanje k Nemčiji. Odločilni krogi v Ankari niso nikdar podlegli tujim vplivom glede ocenjevanja vojaškega položaja kakor tudi glede poročil o sovjetskih usipehih v zimski ofenzivi.
Turčija pričakuje bodoče dogodke na vzhodnem bojišču z očividno napetostjo in to tem bolj, ker je položaj Anatoiije še manj zavidljiv od dneva, ko so Angleži prepustili Sovjetom Irak ter Perzijo, torej dve državi, nahajajoči se na vzhodnih turških mejah.«
penhngenu. Prvikrat je bil ministrski predsednik od leta 1914—1926. Leta 1929 je sestavil novo vlado, ki ji je predsedoval neprestano do svoje smrti.
Kopenhagen, 4. maja. AS. Tu je bil imenovan za novega danskega ministrskega predsednika prejšnji finančni minister Gubi. Takoj po njegovem imenovanju je bila seja vlade.
Amerikanci zasedajo angleške postojanke
Berlin, 4. maja. AS. »Montag« piše o stalnem propadanju angleške politične in vojaške moči. Nov dokaz za to je prihod severnoameriških čet na Bližnji vzhod, kar je priznal v Kairu znani tuji časnikarski agenciji vodja ameriškega vojaškega odposlanstva za Severno Afriko, armadni general Russel Maxwell. Tudi angleška agencija Reuter je morala priznati to novico. Nemški list nadaljuje, da Anglija očividno ne more braniti svoje posesti s svojimi lastnimi silami in da zato mora dopuščati pronicanje ameriških čet na Bližnji vzhod, kjer teče ena najbolj življenjskih žil med angleškim imperijem in Anglijo.
Česa nima Stalinovo prvomajsko povelje ?
Berlin, 4. maja. AS. Na I. maj je Stalin izdal dnevno povelje rdeči annadi in sovjetskemu ljudstvu, ki je zanimivo ne toliko jx> tem, kar vsebuje, marveč po tem, česar ne vsebuje. »Lokalanzeiger« pravi v svojem kratkem komentarju, da v njem ni nikakega znaka upanja na vojaški uspeli, kakor tudi ne poročila o zavezniišiki pomoči, ki je tako nujno potrebuje. Stalin prav tako ni z nobeno besedo omenil Anglije in Amerike in zato se po mnenju »Loknlanzeigerja« anglosaški tisk toliko ba-vi s tem dnevnim povel jem. »Lokalanzeiger« zatem navaja nekaj izvlečkov iz prvomajskega uvodnika londonskega »Timesa«, kjer med drugim beremo: »Kakšen je položaj v Rusiji? Rdeče izgube so strašne. Koliko 6totin in tisočev rdečih vojakov je doslej padlo, tega ni mogoče vedeti.« »Times« je moral tudi priznati, da so sovjetske tovarne, ki so morale biti svoj čas premeščene v notranjost dežele, dosegle le majhen del svoje prvotne proizvodnje.
Bolgarski Judje grade železnice
Sofija, 4. maja. AS. Vlada je izdala odlok za obvezen nabor vseh 3300 Judov v starosti med 20 in 46 leti. Ti Judje bodo gradili novo cesto med Sofijo in premogovnim središčem Pernik.
Slovesna proslava prve obletnice ustanovitve Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar Eksc. Grazioli je podal izčrpno in stvarno poročilo o splošnem položaju pokrajine in dal
načelne smernice za bodočnost
V	nedeljo dopoldne je bila v palači Visokega Komisariata pomenljiva slovesnost. Palača sama je bila slovesno okrašena z državnimi zastavami in fašističnimi emblemi, ki so viseli z oken. Prav tako so bile hiše nasproti palače živahno okrašene s trobarvnicami. l'o vsem mestu so vihrale s hiš zastave in spominjale na obletnico tako važr i dogodka za našo pokrajino. Ob enajstih dopolu..e se je začela v slavnostni dvorani Vladne palače uradna proslava prve obletnice ustanovitve avtonomne Ljubljanske pokrajine. Takoimenovana steklena dvorana jo bila čudovito ozaljšana. Iznad velikih oken so visele mogočne zastave s savoj-skim grbom, ozadje odra pa je poživljala velika rdeča preproga z ogromno Črko M. Ob straneh sta bila postavljena učinkovita kipa Kralja in Cesarja ler Duceja na lepo okrašenih podstavkih. Zelenje in lepo vezane zastave so še poživljale slovesnost vsega okolja.
Prihajajoče povabljence je v dvorani sprejemal in razporejal načelnik pisarne Visokega Komisariata, komendator dr. Bisia. Na levi strani dvorane so zavzeli prostor člani Fašistične stranke in zastopniki različnih uslanov, na desni pa načelniki oddelkov in odsekov na Visokem Komi-sariatu. zastopniki različnih ustanov in župani iz pokrajine. Na odru so se zbrali najvišji zastopniki vojaških, civilnih in strankinih oblasti. Točno ob enajstih je burno pozdravljen stopil v dvorano Visoki Komisar Eksc. Grazioli s poveljnikom Armadnega zbora generalom Eksc. Robottijem. Z njima so prišli v dvorano poveljnik divizije general Orlando, ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman in zastopnik Zveznega Tajnika podprefekt David.
Visoki Komisar je zbranim gostom, ki so napolnili vso dvorano, zapovedal pozdrav Vladarju in Dureju, nato pa začel z naslednjimi tehtnimi izvajanji:
Ekseelence. tovariši, gospodje!
V	istem dnevu in oh isti uri so se tu pred letom zbrale oblasti, miličniki in župani, ki so hoteli oh priliki razglasitve kraljevega ukaza n ustanovitvi pokrajine odkrito in z navdušenjem izraziti globoko lastno in narodno hvaležnost Njegovemu Veličanstvu Kralju in Cesarju in Duceju, ki sta i velikodušnim dejanjem omogočila Slovencem iivljenje in mirno prihodujost v okviru italijanskega in fašističnega imperija.
Danes smo se zbrali oh prisotnosti strankinih predstavnikov in voditeljev od njih ustanovljenih organizacij, da pogledamo izvršeno delo, da ugotovimo sedanji položaj in predvsem, da hodo posebno listi, ki so na odgovornih mestih, točno vedeli, kaj nameravamo za prihodnjo*!.
Pnpreje pa Vas vabim, da dvignete Vašo vdano ntisel dn Njegovega Veličanstva Kralja in Cesarja in do Duroja lašistifne Italije (Živio kralj — živin Duce!) in se spomnite spoštljivo vojakov, ki so častno padli na tej zemlji, ki brati vse kulturne Italiane in tudi Slovence, ki s» jih komunisti ubili zaradi njihovih poštenih in lojalnih čustev in njihove volje, da bi sodelovali z Italijo.
Predvsem Vam, županom, kličem v spomin ubitega Antona Tekavca in Franceta Sterlela, župana odnosno tajnika pri Sv. Vidu, oba barbarsko umorjena, ker sta vršila svojo dolžnost v prid prebivalstvu in katerih častni spomin se ho ohranil tudi pri prihodnjih rodovih.
Ekscelenri Poveljniku Armadnega zbora izrekam. ponosen in občudujoč naše junaške vojake, skupno s prebivalstvom najtoplejši pozdrav vseh onih, ki smejo hiti ponosni, da služijo domovini i orožjem in nc samo v duhu. (Navdušeno odobravanje.)
In sedaj Vam, Ekseelence, tovariši, gospodje, želim v kratkem izvlečku predložiti, kar je bilo storjenega v prvem letu življenja ljubljanske pokrajine.
Za tem je Eksc. Grazioli dal obširen in izčrpen pregled o vsem ogromnem delu, ki je bilo v pretečenem letu storjeno v korist prebi\ialstva pokrajine. Očrtal je obsežno skrbstvo za zadostno prehrano v pokrajini, dalje pomembno in uspešno ureditev in reorganizacijo upravnega ustroja, pomen tako obsežnih in za bodočnost pokrajine tako važnih že načetih in odobrenih javnih del. Izčrpno je Eksc. Grazioli omenil smotrene ukrepe, ki so zagotovili ustalitev gospodarskega položaja Ljubljanske pokrajine in ki bodo povzdignili njeno produkcijsko silo na vseh področjih. Prav tako je podčrtal uspehe že izvedene korporativne organizacije in socialne pomoči Tudi prosveta in ljudska izobrazba sta lepo napredovali, delovanje nacionalne Faistovske stranke pa je rodilo nešteto dobrega na kulturnem, finančnem, socialnem, tehničnem, ekonomskem in industrijskem polju. Podrobnejše poročilo o enoletnem delu v vseh teh panogah je priobčil že nedeljski »Slovenec«. Vsi
navzoči so Izvajanja Eksc. Visokega Komisarja sprejeli z globokimi izrazi hvaležnosti in priznanja.
Poročilo ob prvem letu obstanka avtonomne
Ljubljanske pokrajine pa jo Eksc. Visoki komisar zaključil z naslednjimi važnimi izvajanji:
Navodila Eksc. Visokega komisarja za bodoče delo
Pomembna naročila in svarila prebivalstvu
Svoje včerajšnje poročilo o prvem letu obstanka avtonomne Ljubljanske pokrajine je eksc. Visoki komisar zaključil z naslednjimi važnimi izvajanji:
To, kar sem Vam predložil, je samo suh izvleček izvrienega dela. Vendar pa bo tistim, ki imajo pošteno dobro voljo, zadoščal, da postavijo na najbolj absoluten in glasen način na laž, kar so služabniki in plačanci sovražnika pisali in govorili v nasprotnem smislu.
Posebno v prvih mesecih je bilo sodelovanje med oblastmi in prebivalstvom popolno in je bilo zato ustvarjajoče delo bolj rodovitno.
Pozneje je neznatna manjšina ljudi, mastno plačanih od sovražnika, skrivajoč se pod plašč domnevnega nacionalizma pričeta z vrsto zločinov, umorov in vandalizmov, z določnim namenom, da bi izzvala teror, nered in uničenje, kjer je nadvse potreben mir, red in ustvarjenje.
Ali ste se morda kdaj vprašali, kdaf se je pričelo to zločinsko delo? Pretekli 22. junij je namreč datum pričetka vojne držav osi z Rusijo.
Ali ste se kdaj vprašali, zakaj niso voditelji tega komunističnega pokreta prijeli za oroije za neodvisno Slovenijo? Zato ne, ker oni niso ne Jugoslovani, ne Slovenci, ne nikake druge narodnosti. Oni so samo komunisti, morilci, od Moskve najeti, da uničujejo vse, kar tvori za nas smisel življenja: »vero, družino, blaginjo«, zakaj samo v zmedi in obupu lahko najdejo ugodna tla za svojo zločinsko propagando.
Kdor tu vlada v imenu velikega naroda s tisočletno kulturo, naravno ni mogel ostati neobčutljiv za take odvratrfe zločinske pojave (ubiti so bili otroci 2, 4, 7 in 9 let, žene in starci), ki mečejo temno senco na kulturo slovenskega naroda in dajejo mnogo misliti posebno vzgojiteljem vseh stopenj.
Ukrepi za obrambo in zaščito javnega reda so postaiali čedalje trii ln brezpogojni z znanimi Vam neizogibnimi posledicami moralnega in gospodarskega značaja, ki pa padajo v celoti na one dobro- ali zlonamerne ljudi, ki so ustvarili tako stanje.
Medtem ko Vam izjavljam, da se utegnejo i povratkom normalnega miru taki okrepi postopno ukiniti, Vam na najodločnejii način izjavljam tudi, da se bodo, č. bo potrebno, izvajali brez oklevanja drugi, še bolj drakonični ukrepi, da se bo tu v imenu velikega Rima čimprej zopet vzpostavil red.
Znano mi je, da mnogi mladi ljudje, ki so šli bol) ali manj prostovoljno med komuniste, danes žele samo to, da bi se mogli vrniti.
Pooblaščam Vas, da javno objavite, da lahko tisti, ki sc bodo do 10. tekočega meseca javili policijskim organom ali pa oboroženi sili, če le niso bili vodje ali zarotniki tolp ia £• ie niso sodelovali pri zločinskih dejanjih, računajo na dobrohotnost oblastev in iaiistične pravičnosti.
Kdor bo vztrajal v zmoti, ve, kakien bo njegov konec, ki je ie neizprosno določen.
Gotovo je, da se bo politični položaj pokrajine tudi glede pojavov, ki sem jih omenil in ki nam nikakor ne morejo in ne bodo mogli delati skrbi, razjasnil v teko pomladi.
Potem ko bodo po zaslugi armad osi in njenih zaupnikov v pokrajini sami laradi vedno strožjega postopanja naših oboroženih sil izginile utopije glede nekih namišljenih ruskih zmag, se bo zopet nudila možnost plodnega dela in popolnega miru v mnogo obetajoči bodočnosti, katero bo delavnemu ljudstvu dala zmaga proletarskih narodov.
Želim Vam pojasniti ie:
1.	da je izrecen pogoj avtonomiji, ki je bila priznana te| pokrajini, popolna lojalnost slovenskega naroda in njegova volja za sodelovanje.
2.	Da mora tvoriti spoštovanje kulture, običajev in jezika vedno sllnejie sredstvo za sodelovanje z italijanskim narodom.
3.	Da bi bilo skrajno smešno misliti, da vzdržuje Italija z velikodušnimi prispevki Vaie kulturne ustanove in šole na splošno, zato da bi one postale žarišče protiitalijanstva in torej protilašizma, namesto da bi bile sredstvo za uspešno sodelovanje.
4.	Predvsem oni, ki so semkaj prišli lz inozemstva in so tukaj naili velikodušno pribežališč« in podporo, naj se izkažejo vredne, kajti v nasprotnem slučaju naj se ne čodijo, če bodo po oblastvn napodeni tja, odkoder so prišli.
5.	Kdor je v službi italijanske države, mora služiti lojalno, kajti samo na ta način ri bo zajamčil svoj obstanek.
Vodilne smernice za novo leto so naslednje:
1.	Kdor ima čast vršiti javno službo, mora izpolnjevati svojo nalogo v edinem Interesa množice državljanov in biti zgled v vsakršnem udejstvovanju svojega javnega in zasebnega življenja.
2.	Normaliziranje gospodarskega življenja pokrajine na vseh področjih in pospeševanje produktivne delavnosti, zlasti, kar se tiče poljedelstva, ki tvori hrbtcnico gospodarstva te dežele.
3.	Čedalje večji razmah dela za pomoč delovnemu ljudstva.
4.	Izvršitev načrta javnih del, s čimer bi bila podana možnost dela za vse.
Gospodje župani,	.
ob povratku na svoje sedeže nesite mof srčni pozdrav delavnemu ljudstvo, ki ml |e ob priliki mojih itevilnih obiskov v pokrajinskih središčih prišlo naproti odkritosrčno in t Izrazi hvaležnosti do
Mall'C' Strnite vaše vrste okrog italijanske zastave In llktorskega simbola, »vetih znamenj pravičnosti
in gotove bodočnosti.
Bodite trdno uverjeni, da ie sovražnikom človeJtva Bog že določil konec.	....
V veri, v ljubezni do domovine, v lojalnosti do velike Države, katere del ste In bodete in ki se jo boste naučili čedalje bolj ljubiti, naj slovenski narod nadaljuje svoje delo za lastni blagor
in za blagor bodočih rodov.
Tovariši,
Pozdrav kralju! Pozdrav Ducejul
Izrrdno lepi in prisrčni potek proslave obletnice ustanovitve pokrajine in številna udeležba najvažnejših predstavnikov prebivalstva dokazuje, da se vse prebivalstvo pokrajine globoko zaveda pomembnosti tega jubileja. Prav tako je vse prebivalstvo v prvem letu lahko samo spoznalo in občutilo tako uspešno in pomembno javno delavnost, ki je posegla prav v vse panoge ustvarjanja. Vse preveva enodušna globoka hvaležnost, ne samo za izredno skrb o vseh zadevah prehrane, javnih del in socialnih vprašanj, ampak tudi zaradi vseh najrazličnejših upravnih in gospodarskih ukrepov, ki so zajamčili pokrajini napredek in razvoj prebivalstvu, njegovim družinam pa varno in mirno produktivno življenje. Kakor je ie delo prvega leta rodilo tako lepe in bogate sadove, tako bo tudi prihodnje leto prineslo še lepšo bodočnost. Besede Eksc. Visokega komisarja so nam prav zato najboljši porok. Vodilne smernice za prihodnjost so tako jasne, da lahko razume vsak, da je edina in največja skrb oblasti ta, da se nam zajamči uspešna bodočnost in najlepši razvoj. Oblast pričakuje od vseh, ki opravljajo javno stuibo, da bodo lo svojo častno nalogo upravljali z zaves/jo, da delajo za skupnost in da morajo bili zgled slehernemu v
javnem udejstvovanju in zasebnem življenju. Normalizacija gospodarskega življenja pokrajine bo pospešila delo tvornih sil zlasti v poljedelstvu. Javna dela bodo izboljšala gospodarske in življenjske razmere, hkrati pa bo pomoč delovnemu ljudstvu razširjena. Le od prebivalstva samega je odvisna bodočnost. Naj si vsakdo vzame k srcu naročila in svarilo Eksc. Visokega komisarja, kateremu je te besede narekovala le velika ljubezen do naše pokrajine in skrb za dobrobit vsega prebivalstva.
Čestitke Zveznega Tajnika
Zvezni Tajnik Orlandini na dan proslave ni bil v Ljubljani in ga je na slovesnosti zastopal podprefekt David. Zvezni Tajnik sam pa je na dan proslave poslal Eksc. Visokemu Komisarju brzojavno naslednjo čestitko:
Ob prvi obletnici priključitve nove Italijanske pokrajine Ti pošiljam navdušen pozdrav Črnih srajc in Ti izražam svoje goreče tovariške čestitke. Živel Duce! — Zvezni tajnik Orlandini.
Pogled po slavnostni dvorani vladne
palače med proslavo obletnice ustanovitve Ljubljanske pokrajine
Uradni razglasi
Obvezno cepljenje proti davici
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, na podstavi zakona z dne 10. januarja 1930. in pravilnika ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne '28. marca 19:30. o zatiranju nalezljivih bolezni in cepljenju zoper nje, glede na svoji naredbi z dne 23. avgusta 1941-XIX št. 90 in z dne 23. oktobra 1941-X1X št. 132, glede na to, da je v Ljubljanski pokrajini med nalezljivimi boleznimi davica naj-pogostnejša, smatrajoč za potrebno, da se odredi obveznost cepljenja zoper davieo na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine in po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda, odreja:
Člen 1. Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18 mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju Ljubljanske pokrajine.
Člen 2. Zoper davico je treba cepiti z difterič-nim analoksinom. ki vsebuje najmanj 25 A. E. na lcm" in ki ne sme biti starejši od treh let.
Člen 3. Dobavo anatoksina za Ljubljansko po krajino oskrbi Visoki komisariat po predlogu pokrajinskega šefa za zdravstvo, upoštevaje število oseb, ki naj se cepijo.
Cepivo hrani Profilaktični center pri Higien skem zavodu v Ljubljani.
člem 4. čo so uporablja difteriCni amatoksia t
25 A. E., ee praviloma dajeta dva podkožna vbrizga, in sicer po 1 do 2 cm3 v razmaku 15 do 21 dni.
Ob morebitni potrebi profilakse je dovoljen, po presoji pokrajinskega zdravstvenega oblaetva, še tretji vbrizg z 2cm' iste vrste anatoksina, in to 8 mesecev ali eno leto po drugem vbrizgu.
Če ee opravljata cepljenje proti osepnicam in cepljenje proti davici sočasno, 9e uredi tako, da se prvi vbrizg anatoksina opravi sočasno s cepljenjem proti osepnicam, drugi vbrizg anatoksina pa po 15 do 21 dneh. ko se pregleduje uspeh cepljenja proti osepnicam.
Člen 5. Cepljenja 6o oproščeni, po presoji pristojnega okrajnega zdravnika, otroci, ki so slabotni, limfatični, jetični, z ledvičnimi obolenji, ki holu-jejo za eksudativno diatezo, bolni na srcu in tleti, ki so že imeli davico ali bili cepljeni proti davici.
Člen 6. Javno cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki.
Če je oseb. ki naj 6e cepijo, mnogo, pomagajo okrajni zdravnik in zdravniki Higienskega zavoda.
Zasebni zdravniki smejo cepiti po naročilu otrokove rodbine, a vselej le ob gornjih pogojih. O vsaki cepitvi morajo takoj, ko opravijo drugi vbrizg, poročati pismeno Higienskemu zavodu v Ljubljani in okrajnemu načelstvu ali mestnemu fizikatu in pri tem navesti ime, priimek, očetovo ime in starost otroka, izvor cepiva, uporabljeno metodo in število napravljenih vbrizgov.
V takih primerih se cepivo lahko dobi iz zaloge Higienskega zavoda za plačilo samo nabavnih stroškov.
Člen 7. Higienski zavod, okrajna načelstva in mestni fizikat morajo imeti vse cepljence v natančnem razvidu.
Pred vsako redno cepilno dobo mora občinski anagrafični urad izročiti Higienskemu zavodu in okrajnemu načelstvu ali mestnemu fizikatu abecedni seznam vseh otrok, ki so dopolnili 18 mesecev starosti.
Člen 8. Listinam, predpisanim za sprejem v osnovne šole, se mora priložiti spričevalo o opravljenem cepljenju proti davici.
Za sprejem v klimalične kolonije in druge otroške skupnosti je potreben dokaz, da se je cepljenje opravilo vsaj en mesec pred prihodom v zavetišče.
Člen 9. Ravnatelju Higienskega zavoda, ljubljanskemu županu Ln okrajnim komisarjem se po-verjata izvedba te naredbe in določitev kraja, dneva in ure, kje in kdaj naj se opravi cepljenje.
Člen 10. Osebe, ki imajo nad obvezniki cepljenja očetovsko oblast, vamžtvo ali skrbstvo, in vsi drigi, ki bi prekršili določbe te naredbe, se kaznujejo v denarju do 1000 lir.
Člen 11. Naredbi z dne 23. avgusta 1941-XIX St. 90 in z dne 23. oktobra 1941-XIX šL 132 se razveljavljata.
Člen 12. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Podaljšava zastarelih rokov za menice
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X, št. 291, glede na menični zakon bivše kraljevine Jugoslavije in smatrajoč za potrebno, da se v današnjih razmerah pri menicah podaljša zastaralni rok za regresno tožbo, odreja :
Člen 1. Za menice, izdane pred 1. aprilom 1942-XX, če imajo eden ali več ali vsi zavezanci svoje prebivališče na bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki ni zasedeno po italijanski vojski in so menice domicilirane v Ljubljanski pokrajini, se podaljšuje zastaralni rok za regresno tožbo zoper vse zavezance, kjer koli prebivajo, na tri leta od dne protesta menice.
Člen 2. Določbe iz prednjega člena se uporabljajo tudi za menice, za katere bi bil zastaralni rok pričel teči po 6. aprilu 1941-XIX.
Člen 3. Ta naredba stopi v eljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ureditev racioniranja živil
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavj čelna 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 29t, glede na svoje naredbe z dne 10. maja 1941-XIX št. 19, z dne 18. junija 1941-XIX št. 46in z dne 15. julija 1941-XIX št. 68 in smatrajoč za potrebno, da se vzporedijo predpisi o ureditvi racioniranja živil odreja: PRVI DEL.
Porazdeljevanje racioniranih živil potrošnikom. — živilske nakaznice. — Nabavnice za posebne skupine potrošnikov.
Člen 1. Racionirana živila razdeljuje potrošnikom trgovci na drobno, zadruge, ipeki in gostinski obrati.
Člen 2. Za nakup racioniranih živil (redni obrok) v trgovini in za potrošnjo živil v restavracijah, gostilnah in podobnih javnih obratih morajo potrošniki — izvzete so zajednice iz člena 12. — uporabljati živilske nakaznice.
Živilska nakaznica je osebna in sestoji iz stalnega dela in iz dela z odrezki.
Stalni del obsega: a) navedbo lastnika; b) lastnikov naslov; c) zaporedno številko nakaznice; d) pečat občine in županov podpis.
_ Lastnik (ali njegov namestnik) mora svojo živilsko nakaznico podpisati na prostoru, ki je za to določen. Del z odrezki sestoji iz mesečnih ali dnevnih odrezkov; slednji so lahko razdeljeni na več delcev. Živilska nakaznica je lahko veljavna za enega ali več mesecev in se lahko nanaša na eno ali na več racioniranih živil.
3. Člen 3. Živilske nakaznice izdajajo preskrbovalni uradi občin, kjer ima potrošnik svoje stalno prebivališče, na podstavi prijav,o njih družinskem staležu, ki se morajo vedno dopolnjevati s podatki, predpisanimi v členu 4. naredbe Visokega komisariata z dne 12. avgusta 1941 -XIX št. 84.
Občinskim preskrbovalnim uradom dobavlja živiU-ke nakaznice Pokrajinski prehranjevalni zavod na podstavi njih mesečnih zahtev.
Živilske nakaznice s predpisanimi podatki morajo občinski preskrbovalni uradi vročiti upravičencem na domu najkasneje na dan predi dnem, ko dobe veljavo. Razdeljevalci se morajo prepričati o obstanku naslovnikov in da se ti niso preselili drugam, in si morajo dati potrditi prejem nakaznice po prevzemniku (družinski poglavar ali njegov namestnik).
Dnplikati živilskih nakaznic se ne smejo izdajati brez odobritve, ki jo izda Pokrajinski prehranjevalni zavod v primerih, ko se ugotovi, da je bila nakaznica uničena po višji sili.
Občinski preskrliovalni uradi morajo voditi pre.jemni in oddajni vpisnik za živilske nakaznice, ki jih dobijo od Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda, in morajo — do vštetega 10. dne vsakega meseca — dostaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu izkaz o razdeljenih živilskih nakaznicah, z nerazdeljenimi nakaznicami vred.
Člen 4. Potrošnikom, ki imajo zalogo racioniranih živil, se mora jo izdati živilske nakaznice brez odrezkov za živila, katera imajo.
Nadaljevanje v prih. številki,
Prvi kino v Ljubljani je bil - zvočen
To in ono iz katastrskih občin mesta Ljubljane
Očrtali smo meje in zanimivosti katastrske I občine Liubliana-mesto. Na desnem bregu ' Ljubljanice proti vzhodu meji na nio kat. občina Poljansko predmestje, ki ie po površini zelo obsežna. V tem predelu mesta živi zdrav in samozavesten rod. odločni in ponosni so mesarji, ki po največ prebivajo v tem predmestju, ko imajo potem najbližje do svoje ponosne stavbe — mestne klavnice. Kako gre meja te kat. občine?
K. o. Poljansko predmestje meji pri Zmajskem mostu ob k. o. Ljubi iana-mesto in gre črta tik Mahrove hiše naprej na Grad, od tam ob robu drevoreda tako, da so travniki na severnem pobočju že pod to občino, nato meja krene po Vozni poti nizdol nad Magistrom do Gruberjevega prekopa in na njega desni breg, tako da je seda i prekop pod to katastrsko občino. Meja pride potem do posestnika in gostilničarja Novaka, do takozvane Soteske, od tam zavije čez kanal in gre mimo gradu Turn (Kodeljevo) po stari strugi Ljubljanice in čez nio do nekdanjega mlina (Hribarjeva tovarna). Zavije od tam ob levem bregu navzgor ob bolnišnici naprej po Sv. Petra nasipu nazaj do Zmajskega mostu. Taka je prilično meja te kat. občine.
Nekdanjo Mahrovo hišo in staro gimnazijsko poslopje na sedanjem Vodnikovem trgu je vezalo nizko, pritlično poslopje, ki so mu stari Ljubljančani nadeli ime »havboht«. Tu je bila namreč v letih, ko je nastopala meščanska garda, glavna straža. V tem poslopju ie bila pred potresom dolga leta nastanjena osnovna ali elementarna šola, v katero so pohajali mnogi Ljubljančani, ki so danes že sivolasi starčki. Ti kaj rndi pripovedujejo o tei šoli in kratko pravijo: »Ko sem hodil še v šolo na havboht, takrat so bili časi!«
Od »havbohta« ie človek prišel čez cesto na »Jarmarski plač«, sedai Krekov trg. Na prostoru so bili v starejši dobi živahni sejmi,
na katere so prihajali kupci in prodajalci iz daljnih krajev. Na leto so bili tu 4 veliki sejmi. Pisani štanti so se vrstili na vse strani in daleč v Poljansko cesto, pa tudi pred Mahrovo hišo in gimnazijo. Na tem prostoru so se tu in tam ustavljali tudi razni cirkusi. Stare Ljubljančanke pripovedujejo, kako so pred več ko 50 leti kot otroci hitele v cirkus, ki je imel prvi potujoči kino. Skoraj vse predstave v kinu so bile vedno nabito polne. Grmenje topov so posnemali na ta način, da so zadaj za aparatom pod veliko plahto ljubljanske barabice razbijale in tolkle po debelih plohih in tako naznačevale topovske strele. Ko smo že pri kinu. naj omenimo, da ie Ljubljana dobila prvi svoj kino v modernejši konstrukciji okoli 1. 1905. Podjetni Anion Deghenghi, majhen, a simpatičen mož. rodom iz Pole, ie napravil kino v prostorih, kjer ie sedai Prelogova trgovina na vogalu Tavčarjeve ulice in Tvrševe (sedai Blei-vveisove) ceste. Anion Deghenghi ie bil lastnik velikega kolezijskega poslopja in hiše. kjer ie sedai Batina palača in kjer je bila poprej Ja-dransko-podunavska banka.
Na prostoru, kjer sloji sedai Mestni dom, so bila včasih nizka, pritlična skladišča. Tam so imele svoje shrambe tudi bizoviške perice, ki so sedai razkropljene po mestu. Bizovičanke so imele takrat tam svojo centralno zbiralnico. Sedai se zbirajo na dvorišču Perdanove hiše, pri Belem volku in še kje drugod. Mestni dom je dal sezidati župan Ivan Hribar. V veliki dvorani so bila dostikrat zanimiva zborovanju in tudi poučna predavanja. Bili so mnogokrat prav viharni politični shodi. Tu in tam se ie v tei dvorani primerita tudi kaka huda šala. Pri nekih državnozborskih volitvah za dunajski parlament ie nastopil kot samostojen kandidat tudi sodavičar Kunčič iz šenlpelrskega predmestja. Šaljivo je govoril svojim zboroval-cem in jim obljubil: »Ko bom izvoljen, bom prvo poskrbel, da odpravimo ljubljansko meglo. Napravil bom velike žaklje in vanje pobral vso meglo.« Dobil je pri volitvah 1 glas.
Letošnje nade ljubljanskih čebelarjev
Ljubljana, maja.
Znano je, da se lani naši čebelarji, tako ne ljubljanski in okoliški, kakor tudi ne dolenjski in notranjski, torej v vsej Ljubljanski pokrajini nikjer, niso preveč pohvalili z uspehi čebelarjenja, saj skoraj nikjer noben panj ni dal toliko medu, da bi si ga mogel čebelar enkrat namazati na kruh. Edina izjema je bila morda v Beli Krajini, kjer 60 pač ugodnejše vremenske razmere. Dosti bolj srečni so bili čebelarji e Krasa in iz pokrajin Trieste in Gorizia, ki imajo pač tudi ugodnejše podnebje, povrh tega pa so lani posejali izredno mnogo ajde, ki je krasno uspevala in cvetela, tako da so imele čebelice dovolj paše. Zaradi slabega uspeha čebelarjenja je dosegel pri nas med Čvrsto ceno, dasi je bil skoraj ve6 še iz starih zalog ali pa uvožen iz drugih pokrajin.
Smola naših Čebelarjev v lanskem letu je bila tako rekoč slučajna, saj je vse rastlinje prav lepo cvetelo in tudi spomladi ni bilo močnih slan, tako da bi bilo pričakovati vsaj zadosten, če ne že izvrsten uspeh. Toda vsako cvetje ima svoj čas, ko medi, in le tedaj morejo pridne čebelice nabrati medu tudi za zalogo, katere se veseli čebelar. Toda lani je bil vedno prav tedaj dež, ko je cvetje me-dilo in čebelice niso mogle na pašo. Spomladansko cvetje je bilo tedaj v razcvetu, ko je deževalo, kar velja zlasti za sadno drevje, prav tako tudi poletno travniško cvetje. Sicer od pomladanske in poletne paše prav čebelarji nimajo nikoli dovolj koristi, ker ta med ponavadi čebelice porabijo zase. Upanje čebelarjev je jesenska paša. Tako tudi lansko cvetje ajde ni dalo zaželenih uspehov. Sicer so lani kmetje po okolici Ljubljane posejali sorazmerno le malo ajde, ker so jo zadnja leta pač bolj opuščali. Sedaj, ko je žitna hrana zopet pridobila na ceni, je upati, da bodo kmetje nedvomno tudi okoli Ljubljane po pšenici posejali več ajde, ne pa repe, kakor so imeli zadnja leta navado. Z večjimi posevki ajde pa raste tudi upanje čebelarjev. Tudi drugo upanje čebelarjev, namreč medeča hoja, je lani odpovedala. Čebelarji so v ižanske vasi, v bližino krimskih gozdov, navozili mnogo panjev, nekateri kar cele uljnjake, toda prav tedaj, ko je hoja cvetela in medila je deževalo kar deset dni skupaj in ves trud čebela/jev je bil zaman.
Nešteto panjev bi letos poginilo, ker ne bi imelo niti zase dovolj hrane, kaj šele za po6ladkanje
čebelarjem. Da se prepreči umiranje čebelic na debelo, je posredoval sam Ekec. Visoki komisar pri oblasteh v Italiji in te so našim čebelarjem preskrbele po znižani ceni dovolj denaturiranega sladkorja, namreč takega, ki mu je bil primešan odstotek česna. Tak sladkor se seveda ni dal uporabiti za ljudsko prehrano in je ves prišel v prid čebelicam. Tako so bili rešeni nešteti panji.
Ljubljanski čebelarji so tako rekoč bolj amaterji. Malokdo računa pri čebelarjenju tudi z dobičkom, dasi so med njimi nekateri pravi veščaki, toda čebele goje le bolj iz ljubezni do ljubkih živalic. Zatrjujejo pa, da zadnja štiri leta še noben ljubljanski čebe.jar ni kaj prida medu dobil. Nekateri so jih pošiljali celo v daljno Prekmurje nabirat, ter se niso bali velikih stroškov, samo da so svojim čebelicam privoščili nekoliko prave pašo in pristne naravne hrane. Ako hoče kdo računati pri čebelarstvu na dobiček, mora tudi v čebelarstvo vložiti veliko denarja. Veliki čebelarji imajo po 200 do 300 panjev in če pridejo leta slabe paše, kakor so bila zadnja štiri leta, je treba pač za vsak panj tvegati tudi 10 do 12kg denaturiranega sladkorja. Sedaj naj pa vsak računa, kollto to stane,
Iz raznih znamenj pa sklepajo, da bodo čebelarji letos imeli bolj ugodno letino. Prvič ni mogoče, da bi na naših tleh, kjer je čebelarstvo tako rekoč doma, že peto leto ne imelo uspeha, drugič pa je upati, da bo kljub sedanjim hladnim dnevom druga polovica maja in tja v poletne mesece toplo vreme. Glavno je za čebeiarje, da ne dežuje nekako v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Dalje bodo na Barju zasadili mnogo sončnic, posadili so mnogo medečih vrb, >za ostale vrbe pa so prepovedale oblasti, da se ne smejo trgati malice, to se pravi vrbovo cvetje, v okrasne namene, temveč mora ostati čebelicam za pašo. Tudi so ljudje letos zasadili neprimerno mnogo več fižola in graha ter bolj očistili sadovnjake, kar vse bo dalo čebelicam dobro pašo, enako bo tudi več ajde posejane. Upati je torej, da bodo čebelarji letos bolj zadovoljni, kakor eo bili lani in kakor sploh zadnja leta, ter da se bodo v jeseni s čebelicami vred veselili polnih panjev sladkega medu.
Sirarstvo v Tolminu stopa v deseto leto delovanja
Tolmino, v maju 1942.
Sirarstvo v naši pokrajini dobiva svoje strokovnjake iz sirarske šole v Tolminu, fa zavod je sedaj v desetem letu svojega obstanka in tečaj za sirarje, ki se ravno vrši na tej šoli, je deveti v tej vrsti.
Ta kratka leta so zadostovala, da se je zavod uveljavil. Sirarska šola in urad Pokrajinskega kmetijskega inšpektorata v Tolminu tvorita temeljno podlago za vse sirarstvo, ki živi in se razvija v goratem predelu naše dežele, kjer sta mlekarstvo in živinoreja bistveni del vsega gospodarstva.
Pridelek mleka v naši pokrajini znaša na leto prilično 500.000 kvintalov. Od tega se okrog 250.000 kvintalov v vrednosti 25 milijonov lir predela v sirastvu. Življenjska važnost sirarske industrije za naše gore je s temi številkami
jasno podana, saj je sirarstvo skoraj_ na|važ-kmeta.
J U.MIVI	IIU|	1» J J	—"	— J --"J
nejši vir dohodkov za našega hribovskega
Takoj po zadnji svetovni vojni je delovala v naši deželi komaj dobra desetorica mlekarn. Danes jih je okrog 150, ki so vse pravilno in racionalno opremljene in izdelajo okrog 7000 k v. sira, 5000 kv. masla in 2500 k v. skute.
Zboljšanje naše mlečne industrije je v prvi vrsti tehnično vprašanje in odvisi od resne in pravilne vzgoje strokovnjakov: vsaka mlekarna mora imeti veščega sirarja, ki je kos svoji težki nalogi in zna delati po modernih, strokovnih pravilih Vzgajati izšolane in izvežbane sirarje strokovnjake, to jc namen in cilj tolminske sirarske šole, ki se je rodila leta 1935 na pobudo Pokrajinskega korporativnega sveta in bivše Kmetijske šole.
Pokrajinski korporativni svet je dal zgraditi šolsko poslopje in potrošil v to 200.000 lir,
ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je pa s 100.000 lirami poskrbelo za potrebne strojo in tehnično opremo. Za vzdrževanje in finan* ciranje šole skrbe oba že navedena dobrotnika, potem pa še: Deželna uprava občine Tolmino, Konzorcij mlekarn za Soško dolino in nekdunji Mont.
V	šolskem poslopju sta dva ločena oddelka; industrijski in učni. V prvem so mlekarna, ma-slarna, hladilnica in kleti, v drugem pa šolska soba in kabinet za preiskavanje mleka.
V	juniju 1. 1935 je takratni državni podtajnik za kmetijstvo Marescalchi šolo slovesno otvoril, v januarju 1934 se je pričel pa prvi teoretično-praktični tečaj za sirarje, ki je trajal 4 mesece in ga je posečalo 20 gojencev. Od takrat se vsako leto ob istem času otvori nov štirimesečni tečaj, katerega obiskuje skoraj vsako leto prilično 20 naobrazbe željnih kmečkih fantov.
Učni načrt tega štirimesečnega tečaja predpisuje za vsak dan 9 ur pouka in sicer 5 ur teoretičnih predmetov, 4 ure pa praktičnih vaj. Poučujejo se vse panoge, ki so v zvezi s sirar-stvom, ter izdelovanje masln in raznih vrst sira, poleg tega tudi računovodstvo, v kolikor ga potrebuje živinorejec in kmečki gospodar. Na tečaj se sprejemajo mladeniči od 18 do 35 leta, ki so dovršili najmanj 4 razrede ljudske šole. Oh zaključku tečaja morajo vsi gojenci položiti teoretični in praktični i/ipit iz vseh predmetov, ki so iih obdelovali med tečajem. Kdor izdela izpit, dobi spričevalo, ki ga proglaša za sirarja.
Tako skrbi naša sirarska šola za zboljšanje naše sirarske industrije in priznati moramo, da so veščaki, ki nam jih je vzgojila, žo mnogo pripomogli k dvigu našega israrstva.
Kaj morajo vedeti »mestni kmetovalci« in vrtnarji
V vsako hišo »Slovenca«!
List »Sadjar in vrtnar« prinaša v zadnji številki zelo umestna opozorila vsem tistim, ki 6e v skladju s sodobnimi zahtevami bavijo s sadjarstvom in vrtnarstvom. Takole pravi:
Zelo napačno ravna oni, ki užgan od vzpodbudnih pozivov in vzgledov seje in sadi na Bvoji vrtni parceli, kar koli mu že pride pod roko. »Obdelajte vsako ped zemlje, ne za vrzite nobene sadike, posadite še one, ki jih drugi ne marajo več...« — tako in podobno čitamo večkrat v naših dnevnih časopisih. Prav bo, če se pri tem spomnimo tudi starih, preizkušenih naukov: v dobrem semenu je pol uspeha — kakršna setev, takšna žetev. Tudi za saditve to velja. Nikar ne sadimo bolehnih in slabokrvnih sadiki Saj ne sadimo bolehnih in slabokrvnih sadiki Saj ne sadimo za zabavo, ne obdelujemo zemlje zaradi koristne telovadbe, danes je prvo in glavno, da sa s svojim trudom pridelamo vež hrane, dobrega in okusnega živeža.
Bodimo skrbni, ne površni, in kjer pri semenih .in 6adikah še lahko izbiramo, bodimo tudi izbirčni I Bodimo skrbni in previdni, ko si nabavljamo semena; 6aj kdor 6i da truda, še vendar tu in tam najde dobro in zanesljivo seme, kakršno si želi. Pač pa z dobrimi semeni varčujmo: sejmo v vrste, v pravo globino in o pravem času! Upoštevajmo Zelenjadni izbor, ravnaj mo se po premišljenih navodilih, ki nam jih daje Sadjar in vrtnar! In rajši 6adimo drugo vrsto zelenjave pa dobre sadike, kakor pa bolebne in okužene sadike, ki nam jih kdo daje magari zastonj! Ce ni te in one zelenjadi v spodobni kakovosti, potem vzemimo rajši drugo. Tako trda pa pač ni, da bi sploh ne bilo dobiti pripravnega semena in sadik. Vsekakor je torej potrebna primerna skrbnost in treba je tudi nekaj znanj a I
Včasih naši dnevniki ponatiskujejo članke m navodila iz strokovnih časopisov. To je gotovo zelo koristno in najbolj prav; mnogi ne berejo strokovnih časopisov in propaganda v dnevnikih je vendarle najuspešnejša. Ponatisi so koristni zlasti tudi zalo, ker mnogi ljudje nimajo zaupanja v članke, ki dajejo nasvete v strokovnih zadevah, a niso podpisani. Letošnja propaganda za pridelovanje vrtnin kaže že očitne uspehe. V Ljubljani skoraj ni več praznega prostora, ki je količkaj sposoben za obdelovanje in bi še ostal v pušči. Zlasti spomladi so 6e Ljubljančani lotili z vso vnemo prekopavanja in čiščenja zemljišč. Seveda, bolje 60 pa storili oni, ki so si pripravili zemljo za eetve in saditve že jeseni; že pozimi 60 si vzeli na pomoč kakšno strokovno knjigo in se preskrbeli tudi s semeni. Kakor nalašč za te čase je namenjena znana knjižica »Pri-delujmo več dobre zelenjadit (spisal inž. C. Jeglič). Kdor jo ima, jo pohvali, ker ga res praktično vodi pri ureditvi vrta in pri opravljanju vrtnih del.
Važna so zlasti opozorila glede priprave dobre zemlje in navodila, kako je treba izkoristiti vrtne gre~ dice. V tej knjižica je tudi zanesljiv pouk, kako je treba vzgajati in gojiti raznovrstna zelenjadna plemena, podrobno so opisane sorte Zelenjadnega izbora.
Mnogi so torej šele spomladi začeli obdelovali pusto zemljo. Nimajo gnoja ne komposta, hočejo si pomagati z umetnimi gnojili. Ta umetna gnojila pa lahko tu in tam več škodijo kot koristijo, ker dnm-s ni vselej mogoče dobiti takšnih, ki bi bila dovolj prikladna za raznovrstna zemljišča. Zato je pa treba gledati na to, da si vsak vrtninar zn/ne takoj pripravljati kompost. Kako potrebna bi res bila Ljubljani kompostarna za predelavo smeti! Zemljo za pridelovanje je treba temeljito pripraviti in jo stalno zboljševati; plitvo plast dvigniti in obogatiti, mokro zemljo drenirati s podsipanjem grušča, dračja. starih premogovih ugaskov itd. Le na skrbno pripravljeni, udelani in rodovitni zemlji uspevajo žlahtne vrtnine, na surovi in mrtvičasti pa bo usihal tudi najnavadnejši fižol. Kdor pa ni utegnil o pravem času zemlje dovolj pripraviti pa seje še malo-vredno seme ali sadi slabotne, bolehave sadike, naj se nikar ne čudi, če bo za ves svoj trud in delo poplačan z — razočaranjem.
Delovanje Pokrajinskega podpornega zavoda
V 6oboto zvečer 6e je na 6edežu Pokrajinske podporne ustanove 6e6tal upravni odbor tega zavoda. Po čitanju zapisnika prejšnje seje je dal predsednik podrobno poročilo o podpiralnem delu, Ici se je izvršilo pretekli mesec in je poleg tega poročal o organizacijskem delu, ki je v teku, da bi mogli občinski odbori vedno boljše funkcionirati ter zagotoviti podpore onim, ki bi prišli v potrebo. Nato je odbor odobril nekatere 6premembe v pro. računskem predlogu ter je obravnaval in odobril 17 proračunov občinskih podpornih ustanov.
Končno je obravnaval nekatera 06ebna vprašanja.
Uvoz tiskarskega papirja. Uradni list v Romi objavlja dekret, 6 katerim je dovoljen uvoz tiskarskega papirja za one tiskovine, ki 60 namenjene inozemstvu. Ta uvoz je dovoljen začasno za dobo 6 mesecev.
Julijska ljudska banka v Triesteju, katere predsednik je Fran Petrin, izkazuje za lansko leto pri bilančni vsoti 28.24 milij. lir čistega dobička 102 tisoč 765 lir. Ta banka je nastala lani iz luzije dveh denarnih zavodov.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama: Ifigenija na Tavridi
Uprizoritev Goetheieve »Ifigeniie na Tavridi« v naši Drami ie bila eden izmed dogodkov tiste vrste, ki po njih lahko presojamo umetniško sposobnost in vrednost našega gledališča. Pa tudi samo do sebi ie pomenilo to delo po dolgi vrsti mani pomembnih iger sprostitev in zadoščenje za vsakogar, ki išče v gledališču višje skladnosti med igro in idejno ter pesniško pomembnim besedilom. O tei Goelhe-jevi dramatski pesnitvi, kakor bi »Ifigeniio na Tavridi« še najlaže označili, pač lahko trdimo, da je umetnina, ki nudi res žlahten užitek pesniške lepote in vsebinske občutenosti. Delo sicer za nas ni novo, saj je prvi prevod M. Valjavca nastal že skoraj pred stoletjem. Po prejšnji svetovni vojni pa ie pripravil nov. sodobnejši in boli pesniški prevod Fran Albrecht. ki ie bil za osnovo tudi letošnjim predstavam.
Goethe jeva »Ifigenija na Tavridi« velia za najčistejše delo pesniškega klasicizma, kakor imenujemo prizadevanje njegovega časa. da se ožive v umetnosti načela antike, ki naj bi zopet postala vzor življenja in oblikovanja. To prizadevanje, ki je bilo z razvojnega vidika že samo po sebi anahronistično, ie razen tega temeljilo na zgodovinski zablodi, ki ie bila posledica entuziastične vere v duhovno enotnost antike, tako da so nekateri naravnost istovetili na primer humanizem in grštvo. Kakor ie razvidno iz »Ifigeniie«. ie zapeljal ta nazor tudi Goetheja; a ravno »Ifigenija« nam najprepri-čevalneje kaže, da so bile njegove navdušene sanje zgodovinska utvara. Pri tem ni treba misliti toliko na tisto znano nesoglasje med antično heroičnim predmetom in modernim poi-movaniem osrednjega etičnega in dramatskega spora, ampak nam bo stvar pojasnila lahko predvsem konfrontacija njegovega dela v Evri-pidom. iz katerega je Goethe predvsem črpal
snov za svojo pesnitev, ter s Sofoklejem, čigar Neoptolemos v »Filoktetu« (glej Mentor, letnik 1913-14) je antična vzporednica Goethejevi Ifi-geniji v etičnem smislu, kakor vobče spominja Goethe jevo vzvišeno pojmovanje življenja v tem delu bolj na idealizem in etična brezpogoj-nost drugega, kakor na naturalizem in etični relativizem prvega.
Goethe ie v svoji lirični drami, posebno v podobi Ifigeniie, poudaril ideal plemenite in popolne človečnosti, s čimer naj bi bila v skladu tudi premerjena ubranost oblike. Fabulo je v glavnem prevzel iz Evripida, ki mu je hil zvest tudi v tem, da ie obdržal v bistvu obe osnovi dramatskega spora, to je prepoznanje (anagno-rizis) in spletko (intrigo). Toda težišče Goethe-jevega dela vendarle ni v dramatski fabuli, katero je po Evripidu obnovil z izrednim čutom za arhitektoniko delov, nastopov posameznih oseb ter vobče za simetrijo v zgradbi. Njegova poglavitna skrb velia tedaj obliki, ki pa mu je le zunanja podoba notranje urejenosti v smislu harmonične človečnosti. Le-ta se mu razodeva v neskaljeni čistosti misli in čustva, v odpuščanju in bratstvu, a pot do tega cilja nam kaže deviška in neomadeževana ženskost, katere vzvišeno podobo je ustvaril pesnik v Ifigeniji. Zato se je moral v marsičem odmakniti od vira. iz katerega ie zajemal. Če je za Goethejevo pojmovanje odrske somernosti značilno že to, da je razdelil pripovedovanje o usodi Agamemnonove hiše med Oresta in Pi-lada, pa ie z vsebinskega vidika še važnejše, da začetnik spletke proti kralju Toasu in Ifigenija, kakor pri Evripidu. ampak Pilad. To je bilo potrebno zaradi etičnega poudarka, ki ga je dal pesnik svoji Ifigeniji. Kajpada se nam spričo tega upira tisto izigravanje nemškega duha proti grškemu, češ da ie Goethe-ieva Ifigenija v nasprotju z grško krščanska. To ie sicer res, a le, če primerjamo njegovo podobo z Evripidovo, ne velia pa splošno za etično ocenjevanje grškega duha. Prej omenjeni Sofoklejev Neoptolemost ie priča, da je tudi antično gledališče že poznalo plemenitega človeka, ki ni zmožen laži. Vendarle^ pa to dejstvo govori prav tako zoper Goethejevo klasicistično apoteozo grštva, ki ga je v tej
drami zvezal s predstavo idealne človečnosti ter jo poudaril nasproti »barbarstvu«. Ta vzpo-reditev je v vsej pesnitvi najmanj prepričevalna in io občutimo kot prisiljeno. Sicer pa jo ie avtor sam poudaril bolj v tezi in fabuli kakor v umetniški označitvi.
Zato je režiser g. Jože Kovič, ki ie težko uprizori jivo delo postavil na oder v prav zadovoljivi obliki, ravnal pravilno, da ni ločeval Grkov (Ifigenija, Orest, Pilad) in barbarov (Toas, Arkas) po zunanji podobi, saj bi to nasprotovalo tako Goetheievemu besedilu kakor stilnemu principu dela, ki se najjasneje razodeva v pesniški ubranosti in skladnosti vseh delov. Ohranitev tega pesniškega bistva ie bila režiji očividno prva skrb, prav tako pa tudi teženje po ravnovesju med dramatsko fabulo in pretežno lirično izpovedjo. Tako ie predstava, ki io ie podpiralo tudi stilizirano prizorišče po načrtih g. inž. arh. Franza, učinkovala kljub pomanjkanju zunanjega dejanja odrsko polno. Posebej naj omenimo pozornost pesniški besedi, saj ie v nji največja vrednost pričujočega dela. Na splošno je bila recitacija verzov pri vseh igralcih prav dobra, Ie včasih smo pogrešali ubranosti med deklamatoričnim principom in skladnio posameznih stavkov; a to ie morda nekoliko tudi krivda prevoda. Manj so ugajali nekateri teatralični domisleki (hoja po odru, razne poze) in pripomočki (zastareli in neučinkoviti žarometi).
Zasedba je bila vobče srečna. Posebej nas je zanimala osrednja vloga Ifigeniie, v kateri so izmenoma nastopile kar tri igralke: ga. Mila Šaričeva, Elvira Kraljeva in Mileva Boltar-Ukmarjeva.	(Konec prih.)
Koncert čelista Brunelija
Med umetniško najbolj dovršene solistične koncerte letošnje sezone lahko mirne duše uvrstimo koncert, ki ga ie priredil čelist Nerio Brunelli. Čelo spada med instrumente, ki so učencu nekako najdlje časa zaprti; ko pa enkrat dojame bistvo njegovega tona in se mu odstre vsa njegova skrita lepota, bo zajemal poslušalstvo z njegovim blesteče strastnim tonom boij kot na kakem drugem inštrumentu; to
tem bolj, če doseže vsaj približno tako visoko tehniško in umetniško stopnio popolnosti v obvladovanju tega instrumenta, kot jo je pokazal imenovani umetnik. Prav za prav se takle koncert izmika ocenjevanju; ne samo tistemu, ki ima slab prizvok v smislu »kritiziranja«, ampak tudi onemu, ki obstoji v naštevanju pozitivnih vrednot izvajalca. Poslušalec ima ob koncu koncerta vtis po ničemer motenega ugodja in mu ni do tega, da bi te vtise razčlenjeval in iskal po njih vzrokih. Vendar, če l)i hoteli, kot navadno, poudariti glavne umetniške odlike- čelista Brunelliia, da o tehnični strani sploh ne govorimo, bi bile nekako te-le: absolutna čistota tona tja do najvišjih leg; instrument mu v resnici poje, pa na i bo to v temnih nižinah ali pa v legah, kjer dobi ton skoraj že violinski značaj: osvajajoč je ton niegove kantilene, ki mu nepretrgano poje in se ne zlomi niti na mestih, kjer bi poslušalec to po naravi instrumenta ali skladbe pričakoval; tudi ob poslušanju umetnika kot ie Brunelli se poslušalec vedno znova prepriča, da ic moč tega instrumenta ravno v dolgosapni kantileni; hitri lomlieni akordi in druga v poglavje pasaže spadajoča izrazna sredstva ne pridejo toliko do veliave. Če zraven teh odlik poudarimo še izrazito umetniško osebnost izvajalca, ki skladbe suvereno oblikuje, smo vrednost tega koncerta v glavnem označili.
Na prvem mestu smo slišali Straussovo sonato op. 6. Skladba ie harmonično pestra, po domislekih včasih kar poljudna; tehnične možnosti instrumenta temeljito izčrpa. Paradisi-jeva Siciliana je mehka, zasanjana skladba. Bocche-rinijev rondo kakor tudi njegov koncert v D-duru sta za dobo nastanka značilni skladbi in kažeta skladateljevo prirodno veselje do čistega muzicirania; v koncertu so kadence v vseh treh stavkih Brunellijeve: tehnično so virtuozno pisane, slogovno se dobro prilegajo Bocclierini-ievemu izrazu. V zadnjem delu je umetnik pokazal še štiri karakterne skladbe skladateljev Alfana, Dunkler-Bernellija. Dcbussvia in Bim-ski-Korsnkovn. Pri klavirju ga ie. spremljal B. Simoncelli: v njem smo spoznali prvovrstnega spremljevalca z umetniško čutečo dušo. ki Da zna vedno dali prednost glavnemu solistu.
^Aa&ae novice
Koledar
Torek, maja: Pij V., papež; Irena, mučenica; Maksim, škof; Evlogij, škof; Peregrin, mučenec; Silvan, mučenec.
Sreda, 6. maja: Janez Evang. pred i^tin. ■vrati; Benedikta, devica; Etbcrt, škof; Evodij, škof in mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Ivana Paulin. Pogreb bo v torek, 5. maja 7 Zal, kapela 6v. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Savljah pri Ljubljani je umrl gospod Ivan Kregar, posestnik. Pokopali ga bodo v sredo, 6. maja ob 10 dopoldne na pokopališču Sv. Jurija v Stoz-csh
■f Janez Pogorele. Dne 30. aprila t. 1. je umrl
ogledni posestnik in gospodar v Planini pri Rakeku g. Janez Pogorelec p. d. Klemenčev oče. Bla. gi pokojnik je dočakal visoko 6tarost 82 let. V6e življenje mu je bilo izjrolnjeno z neumornim delom v domačem gospodarstvu in s skrbjo za številno družino, katero je najlepše vzgojil. Pred leti je sodeloval v občinskem odboru kot odbornik, dolgo vrsto let pa je bil tudi cerkveni ključar pri domači župni cerkvi. Pokopali smo ga preteklo soboto, dne 2. maja 1042. Kako je bil pokojnik spoštovan, je pokazala mnogoštevilna udeležba pri pogrebu.
Naj počivajo v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Važna novost!
Prva poljudna izdaja frizinških spomenikov
z natančnimi znanstvenimi pojasnili za širše kroge, prva poljudna znanstvena ocena njih globoko vsebine in lepe knjižne oblike Je nova knjiga znanega raziskovalca slovenske starožitnosti dr. FRANCA GdlVCA
Zat}a stare sto-irenske kn|i»uimtl
(Frizinškl spomeniki v zarji sv. Cirila in Metoda). 64 strani. Broš. 12 lir, kart 18 lir. Založba
LJUDSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI
Pred Skulijo 5
_ Rezerviranje sedežev v kurznih vozeh
Ljubljana—Genova in Ljubljana—Roma. Od 4.
maja dalje si morejo potniki, ki potujejo iz Ljubljane, za postaje, ki leže izza Triesta,_ rezervirati sedeže v II razredu kurznih voz Ljubljana—Genova in Ljubljana—Roma pri vlaku "09 (odhod ob 17. uri 10 min.). Rezerviranje izvrši določena potniška blagajna j>ostaje Ljubljana in siccr jiotniku, ki pokaže vozno karto in plača posebno pristojbino L. 3.60 za rezerviranje, ki se v nobenem primeru ne vrne. Rezerviranje se lahko zahteva en dan pred nastopom potovanja, pn najkasneje do dve uri pred odhodom vlaka. Pri rezerviranju se po možnosti upošteva želja potnika glede določitve oddelka in sedeža. Rezervirani sedež, ki bi ostal nezaseden ob odhodu vlaka, sc da na razpolago drugemu potniku.
*— Hladni prvi majniški dnevi. Lani je snežilo na sv. Florijann dan. I-etos dan poprej, na prvo majniško nedeljo, je med dežjem začelo ml 9 naprej močno snežiti. Po okoliških hribih jc padlo precej novega snega. Popoldne se jc deloma zjasnilo. Od sobote do ponedeljka jc padlo t9.Smm dežja. Ljubljanica je v nedeljo sprva precej narasla, a v ponedeljek je že upadla. Prvi majniški dnevi so še hladni. Splošno je prva polovica tega meseca vedno deževna in hladna, ko nastoipi v drugi polovici že toplejše vreme. V nedeljo je bila dosežena najvišja dnevna toplota + 8" C, v ponedeljek zjutraj najnižja + O.S9 C. Barometer se je od sobote dvignil na 765.7 mm. Lani je bilo v maju 18 deževnih dni s 14«.8 mm dežja. Predlanskim je bilo prav toliko deževnih dni s 134.3 mm dež ja. Takrat 26. maja smo imeli visoko temperaturo, ko je toplomer dosegel kar + 26.2° C. Tu in tam je bila v ponedeljek slana.
—	Filatelisti! Izšla je 4. številka FilatelisH-čnega vestnika. Dobite jo v Mladinski založbi, Stari trsr 30.
—	Slamoreznica mu je odrezala roko. V Mihovem v občini Kostanjevica se je dogodila nesreča, katere žrtev je postal 9 letni jx>sestnikov sin Jožef Udovič. Fant je pomagal pri slamorez-nici, na kateri so pripravljali krmo za živino. Nesreča je hotela, da je roko vtaknil pod ostro rezilo, ki mu je roko v členku gladko odrezalo. Fanta so takoj prepeljali v kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov.
menega, 43 kg vazelinskega olja in 61 kg lano-lina v skupni vrednosti 9206 lir. Zaradi tega vloma sta bila ol»ojena pred malim senatom: zidar Albert na 10 mesecev strogega zapora in soboslikar Herman M. na t leto robije.
— Od doma je pobegnil 12 letni deček, oblečen v preprosto obleko z dolgimi hlnčami siv-kaste barve, obut v lesene coklje. (Jovori ljudem, da nima staršev. Kdor bi ga videl, naj javi očetu Alojziju Papiču.Bereča vas, j>ošta Suhor pri Metliki.
Ljubljana
V cerkvi sv. Florijana je v torek, 5. maja celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Sv. maše bodo ob pol sedmih, pol osmih, in ob devetih. Zvečer ob pol šestih litanije in zahvalna pesem.
1 Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 7. maja, v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob šestih bo sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vsi udeleženci pobožnosti. ki so v bratovščini sv. Rešnjega Telesa, imajo ta dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
i| 60 let šole Glasbene Matice. V petek, dne R. t. m. se bo vršilo v mali filharmonični dvoruni javno predavanje, pod naslovom »60 let šole Glasbene Matice«.' Predavanje bo pojasnevalo 56 skioptičnih slik. Predaval bo Karel Mahkota. To predavanje je prvn prireditev v okviru propagandnega tedna »Učite se glasbe«, ki ga bo priredila od 8. do 15. maja Glnsbena Matico ljubljanska v proslavo 60 letnice šole Glasbene Matice. Začetek predavanja bo ob 18 zvečer. Vstop prost.
1 Slana. V ponedeljek zjutraj je padla v Ljubljani in v okolici precej močna slana, kljub temu. da je bila nad mestom zjutraj megla. Ta izredni naravni pojav se da razlagati z mrazom, ki v jutranjih urah še vedno vlada pri nas. Slana je škodovala predvsem češnjam, ki so že v polnem cvetju, ni pa napravila škode drugemu sadnemu drevju, ki se j»ovečini še ni razcvetelo. prav tako ne zgodnji zelenjavi in ne grahu, ki mu zgodnja slana ne škoduje. Krompir in fižol pa še nista zunaj, tako da tudi njima slana ni mogla škodovati. Slana je že na vse zgodaj izginila.	,
1 Dar. Rodbina F.manuela Jos>ina, fin. blag. ravnatelja v Ljubljani, je darovala namesto cvetja na krsto blagopokojne gospe Marije Dolenc, rojene Hofbauer, za mestne reveže 100 lir. Srčna hvala!
I Za mestne reveže je industrijalec g. Franc Bonač podaril 200 lir v počaščenje spomina pok. g. Antona šušteršiča, z istim namenom je pa
nakazala trgovina Iv. Bonač 150 lir; arhitekt I. S. iz Ljubljane je podaril 300 lir namesto cvetja na krsto g. dr. Srečka Puherja. g. inz. Zdenko Kokalj iz papirnice v Vevčah je pa z istim namenom podaril 100 lir. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Mavrohi na trgn. Pretekli teden so se na trgu pojavili prvi mavrohi. Venček mavrohov ie b i po 4 lire. Bili so prav lepi in veliki. Kupila jih je iz radovednosti neka mlada gospa. In v tramvaju je prišel pogovor o teh okusnih gobah. Mlada gospa je prijTomnila: »Vedno sem mislila, da mavrohi rastejo po travnikih v ravnini.« Lepi mavrohi n. pr. rastejo po mnog:h notranjskih lazih in goratih senožetih ob grmovju in posebno ob grmičastih plotovih, kjer jin dobe. ko ljudje snažijo laze in senožeti.
1 Nakaznice za semenski fižol dobe inteiesenti, ki 60 vložili prošnje zanj, današnji torek, 5. t. m. na mestnem gospodarskem uradu v sobi št 3o v
11.	nadstropju Beethovnova ulica št. 7, in sicer od 8 do 9. interesenti z začetnimi črkami primkov od A do D od 9. do 10. od E do J, od 10. do 11. pa od K do M. V sredo 6. t. m. pa dobe nakaznice interesenti z začetnicami N do P od 8. do 9., z začetnicami od R do S od 9. do 10. in od T do Z od 10. do 11. ure. S temi nakaznicami pa bodo dobili fižol v skladišču Gospodarske zveze v Maistrovi ulici št. 10 v sredo 6. t. m od 8. do 12. ure lastniki nakaznic z začetnicami od A do J, popoldne od 15. do 18. ure pa od K do M, a v četrtek 7. t. m. od 8. do 12. ure od N do R in popoldne od 15. do 18. ure interesenti z začetnicami Š do Ž. Zamudniki, ki so vložili prošnje za tižo', naj pa pridejo ]x> nakaznice v mestni gospodarski urad v Beethovnovo ulico št. 7 v četrtek 7. t. m. od 8 do
12.	ure, a po fižol naj 6 temi nakaznicami giedo v Maistrovo ulico št. 10, v petek 8. t. m. oa 8. do 12. ure. Vse opozarjamo, naj 6e natanko ravrajo po tem razporedu, da ne bo nepotrebnega čakanja fn zmede.
I Danes na Grabnu in Viču, jutri pa v Spodnji in Zgornji &iški, bodo zdravniki mestnega fizikata cepili otroke zoper koze po naslednjem
Hrana in prenočišče zagotovljeno. S seboj je prinesti živilsko nakaznico za maj, jedilni pribor in odejo.
1 Cesta pred tržnicami bo kmalu urejena.
Sedaj so že znižali cesto pred tržnicami v vsej dolžini toliko, da bodo lahko nasuli gramoza in zvaljali primerno in trdno cestišče, ki bo primerno tudi za vozovni promet. Pri tem so seveda nakopali lepo število kubičnih metrov peska in zemlje. Odložili so jih kar na nasip, ki se spušča strmo do sedanje višine živilskega in Pogačarjevega trga. S tem so bile zasute tudi položne steze, ki so bile prvotno speljane s trga na nasip. Ker bo sedanja brežina preveč strma, bo treba vsaj na nekaterih mestih napraviti nekaj položnih stez, ki bodo omogočale gos|K>-dinjam najkrajši dostop do tržnic Sedaj namreč hodijo kar po strmem bregu, kar je neprijetno zanje, hkrati pa bo škodljivo za zeleno travo, ki bo v bodoče prerasla brežino. Med drugimi deli, ki so v zvezi s tržnicami in stebriščem, je sedaj omembe vredno to, da je ograja ob stebrišču dokončana in da imajo zidarji največ de!a z notranjo ureditvijo ribarnic, za katere so številne naprave za opremo že izdelane iz umetnega kamna. Prav tako se hitro dokončuje cvetlični paviljon, ki bo v kratkem, ko bo padel leseni ojiaž, pokazal svojo izredno arhitektonsko razgibanost.
1 Zvezda do polovice zorana. V 6oboto 60 pričeli orati park v »Zvezdi«, potem, ko so v ponedeljek navozili nanj kompostnega gnoja. Do včeraj opoldne je bila »Zvezda« zorana do polovice, to 6e pravi vsi štirje zvezdini kraki v južnem delu, oranja pa čakajo pojx>!dne ali do danes dopoldne še ostali štirje kraki. Marsikomu se čudno zdi, da je »Zvezda« tako 6labo pognojena za fižol, toda treba je vedeti, da potrebujejo metuljčnice, oziroma stročnice, od katerih je najbolj važen za ljudsko prehrano prav tižol, le malo dušičastih snovi, ker same proizvajajo dušik 6 pomočjo bakterij, ki žive ob njihovih koreninah, in ga črpajo iz zraka, pač kalcija. Ker je bila »Zvezda« dolga leta posipana 6 peščenim prahom, najbrže kalcija v tej novi ledini ne bo manjkalo, pa najbrže tudi ne kalija. Ena. ko so lepo urejene in obdelane sedaj razne grede pred poslopjem bivše realke, pred bivšo Kranjsko hranilnico, na vreti 60 grede na Muzejskem trgu, v Tivoliju, na Ambroževem trgu in na Rimskem trgu (pred 6odnijo).
1 Največja njiva. Nedvomno je največja njiva v Ljubljani — in morda tudi v vsej Ljubljanski pokrajini — ti6ta, ki jo ima v najemu mestna občina od Javne borze dela. Borza dela je namreč pred leti iz nekih 6vojih zbranih sredstev kupila obsežno zemljišče blizu Device Marije v Polju, ki je bilo že lani obdelano. Delali so na tej njivi številni brezposelni, ki 60 imeli pač zaslužek, mestna občina pa je prišla tako na najbolj preprost način do raznih živil, kakor krompirja, fižola, graha, zelja, razne zelenjave in sočivja. Vsa ta živila je mestna občina oddajala 6voji kuhinji za reveže 111 revne družine v cukrarni, kjer dobivajo ti ljudje brezplačno razno hrano, pa tudi kuhinji v Delav. 6kem domu. To njivo je mestna občina dala — oziroma jo bo še dala, — obdelati. Ker je let06 njiva še bolje pognojena in bolj intenzivno obdelana kakor lani, je pričakovati še boljši pridelek kakor lani, kar bo v prid mestnim podpirancem, mestni občini pa vsaj do neke mere ne bo treba kujx>vati kje drugje nekaterih živil
Naznanila
— Voz ga je pokopal pod seboj. 19 letni An- _______ .	.	_
ton Sever iz Žabne v občini Veliki Gaber je po- razporedu: današnji torek, 5. maja, naj starši nakladanju in spravljanju list ja, s ka- pripel jejo svoje otroke k cepljenju ob 17 v
magal pn	_	.. .
terim so voz dodobra naložili, da ga živina ni mogla potegniti z zmehčanih gozdnih tal na cesto. Sever se je zato spravil pod voz, da bi ga malo privzdignil. Pri tem privzoieovanju pa se je voz preobrnil in pod seboj pokopal mladega Severja. katerega so izpod voza potecnili z zlomljeno roko. Sedaj se zdravi v kandijski bolnišnici.
—	Nesreča stare ženice. V novomeški ženski bolnišnici zdravijo 83 letno preužtikarico Marijo Erman iz Karmela pri Št. Janžu. Ženici je na mokrih ti avniških tleh spodrsnilo. Pri padcu si je zlomila levo roko.
—	S fižolom v nosnici so v novomeško bolnišnico pripeljali 3 letnega Jožeta Rešetiča iz Mihovega pri Pleterjih. Fantek se je sukal okoli ženic, ki so lušile fižol. Na otroka so premalo pazili in tako se je zgodilo, da si je fižolovo zrno potisnil tako globoko v nosnico, da mu ga ženice niso mogle izvleči. V bolnišnici so mu zrno seveda kaj hitro izvlekli.
—	Pred maiim senatom obsojeni. Mali kazenski senat v Ljubljani je pretekli teden razpravljal o dveh večjih vlomnih tatvinah, ki sta bili izvršeni letos januarja v Ljubljani. Ponoči 5. januarja je bilo vlomljeno v trafiko Cecilije Okretičeve na Jurčičevem trgu. Vlomilec je odnesel veliko zalogo tobačnih izdelkov v vrednosti 5626 lir. Odnesel je tudi mnogo kolkov, znamk in raznega blaga. Lastnica je imela do 7940 lir škode. Zaradi te vlomne tatvine je bil pred senatom obsojen na 10 mesecev strogega zapora neki pleskarski jiomočnik Rudolf, neki pekovski pomočnik Avgust pa na 3 mesece strogega zapora, ker je pomagal ukradene tobačne iTfielkn razneč.avati. Iz nekeea kletnega skladišča v Tavčarjevi ulici sta dva poklicna vlomilca odnesla 129 kg belega vazelina, 14 kg ru-
ljudsko šolo na Zoisovo cesto in v ljudsko šok) na Vič, jutrišnjo sredo. 6. maja. že ob 16 pa v ljudsko šolo v Sp. Šiški ter ob 17 v ljudsko šolo v Zg. Šiški. Opozarjamo starše na razglas o cepljenju, ki je nalepljen na vseh mestnih razglašnih deskah, na cerkvenih vratih itd.
1 člani društva upokojencev in tudi člani društva železniških upokojencev naj ne hodijo sami v mestni domovinski urad po domovnice in potrdila o bivanju, ki jih potrebujejo za ureditev pokojninskih prejemkov, ker bo mestno polgavarstvo dalo domovnice in potrdila o bivanju obema društvoma na podlagi seznamov, ki jih bosta napravili obe društvi upokojencev. Zato naj se pa člani obeh teh društev obračajo na svoji društvi, kjer bodo dobili domovnice in potrdila. Upokojenci pa, ki niso člani teh dveh društev, pn morajo prositi za domovnioo s posebno nelcolkovano prošnjo, naslovljeno na domovinski urad mestnega poglavarstva. Prav tako morajo vsi upokojenci prositi za potrdila o bivanju s posebno nekolkovano prošnjo, naslovljeno na mestni anagrafski urad. Obe prošnji je treba vložiti v glavnem mestnem vložišču v pritličju leve hiše magistrata za vodnjakom na Mestnem trgu. Hoja upokojencev v mestni domovinski urad po navedene dokumente je torej popolnoma brezuspešna ter pomeni samo izgubo časa in moten je z delom že itnk preobloženih mestnih uslužbencev, ki zavlačuje tudi pisanje teh potrdil, da bi morali upokojenci nanje dalj časa čakati po lastni krivdi.
1 Vsi brezposelni, ki so prijavljeni pri borzi dela v Ljubljani in so pripravljeni sprejeti zaposlitev pri javnihh delih na cesti pri Planini, naj se takoj zgiase v uradu borze dela (od 8. do 12. ure). Propustnice jim preskrbi urad.
GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 5. maja ob 17.30: »Ifigenija«. Kod Torak. Sreda, 6. maja ob 17.30: »Vdova Hošlinka«. Red Sreda. Cotrtek, 7. maja ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Rod Cotrtek. Petek, B. maja: Zaprto.
Opera: Torek, 5. maja: Zaprto. Sreda, 6. maja oh 17: »Orfej In Evridika«. Izven. Znižane ceno od 15 lir navzdol. Četrtek, 7. maja ob 17: »Don Pasquale«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Petek, 8. maja ob 15: »Indija Koromandija«. Mladinska predstava. Zolo znižano cene od 12 lir navzdol. Sobota, 9. maja ob 17: »Prijatelj Fric«. Red B.
RADIO. Torek, 5. maja: 7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi. V odmoru (8.00) napoved Jasa. — 8.25 Poročila v italijanščini. — 12.15 Koncert violinista Kajotana Burgerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 12.40 Sekstet Jandoli. — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožonih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski zbor vodi dirigent D, M. Sijanee. Lahka glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert sopranistke Ksenije Kušejeve in Vekoslava Janka (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Prenos iz umetnostnega gledališča v Rimu: Simfonični koncert vodi dirigent Igor Marke viteh. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert kitarista Stanka Preka. — 20.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi vojnega časa. — 20.45 Koncert iz občinskega gledališča v Firenci: Kavalir z rožo. Opera v treh dejanjih Richarda Stranssa. V odmorih: n) Prodavanje v slovenščini, b) Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarno: dr. Kmet, Tyrševa c. 43, mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Iz Novega mesta
Prihodnja seja občinskega sveta bo v torek, dne 5 .maja, ob 5 popoldne v mestni posvetovalnici. Med drugim bodo na seji sklepali o preureditvi mestnega škropilnega avtomobila na pogon z lesnim plinom m o prevzemu silosa na Ločenski cesti.
Osrednja komisija za semenogojstvo bo tudi letos priznavala dobre posevke ozimne pšenice, rži, ječmena in ovsa, jarega ječmena, fižola ribničana ter nasade krompirja (oneidovca, ranega in poznega rožnika, kresnika, jubela, bintjeja, akersegana). Od jarega ječmena se bodo priznavali predvsem posevki, ki izvirajo od lani importiranega semena iz Slovaške. Zemljišča, posejana s temi sadeži, morajo, biti sortno čista in morajo obsegati vsaj 4000 m2 površine. Nekolkovane prijave je poslati okrajnemu glavarstvu v Novem mestu najkasneje do dne 80. maja. Tiskovine za prijave je dobiti pri glavarstvu.
Obsojen »dvojni doktor«. V petek predpoldne se je pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča zagovarjal 28 letni Oto Sket, ki je rodom iz
Šmarja pri Jelšah na Štajerskem, zadnja leta pa je živel v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa vpisan tudi na juridični fakulteti. Sket je bil svojčas zaradi goljufije že predkazeovan, pa se je lanske jeseni kljub temu zopet zatekel k njej, da bi si tako pridobil nekaj denarja. Meseca novembra se je Sket pojavil v Metliki, kjer se je bivšemu orožniku Ribiču izdal za doktorja prava in medicine. Lažnivi doktor je znal tako spretno in samozavestno nastopati, da mu je Ribič povsem zaupal, kar je samozvani doktor znal spretno izrabiti Pod pretvezo, da si mora nakupiti živil, mu je Ribič posodil najprej 190 lir, potem pa še 600 lir, ki bi jih naj bi! doktor medicine potreboval za nabavo rentgenskega aparata. Končno je Ribič goljufa le spregledal in vso zadevo prijavil oblastem, ki so Sketa vtaknile v zapor, kjer je čakal petkove razprave, pri kateri je bil obsojen na štiri mesece zapora in 228 lir denarne kazni. Sket je sodbo sprejel, vendar je prosil, naj se mu nastop kazni odloži, čemur pa se je državni tožilec uprl in poleg tega še vložil priziv zaradi prenizko odmerjene kazni.
Nesreča pri podiranju drevja. V kandijsko bolnišnico usmiljenih bratov so spravili 50 letnega drvarja Jožefa Speča iz Podgozda v občini Dvor. Pri podiranju drevja je imel nesrečo, da mu je težka bukev padla na nogo in mu jo zlomila.
S Spodnjega štajerskega
V Mariboru sta umrla zidarjev 6in Jožef Šalamun in delavka Potrč Marija, doma iz Svečine nad Mariborom. V Novi vasi pri Mariboru je umrla 64 letna delavka Terezija stelcer.
Železniške nesreče. Na mariborskem glavnem kolodvoru 6e je zgodila huda nesreča. 51 letni železničar Srečko Obrecht je bil v bližini premikalne lokomotive zatopljen v 6voje delo. Zaradi možnega šumenja pare z kotla lokomotive je preslišal, da se bliža vlak. Lokomotiva tega vlaka je takoj do 6mrti povozila ubogega železničarja. — Na i6tem kolodvoru je 53 letni vlakovodja Alojzij Rižnar zapi60. val številke vagonov. Po sosednjem tiru pa je nenadoma privozil vagon, ki so ga premikali, in vrgel Rižnarja po tleh, pri čemer se je hudo poškodoval in 6o ga morali prepeljati v bolnišnico.
Iz Hrvatske
Važne spremembe v hrvatski sodni zakonodaji.
V Zagrebu so izdali zakonsko odredbo, s katero so uvedli važno spremembo v dosedaj veljavno hr-vateko sodno zakonodajo. Po tej odredbi je sedaj dovoljena pritožba tudi proti razsodbam vseh iz. rednih 6odišč. Pritožbo lahko dvigne vrhovni državni pravdnik na vrhovno hrvatsko sodišče. Prav tako mora odsedaj najprej državna komisija, ki proučuje načine, kako so prišli do svojih sedanjih premoženj bivši politiki V6e 6voje odločbe pošiljati v odobritev pravosodnemu ministrstvu. Sama državna komisija tozadevno ne niore več izdajati končnoveljavnih razsodb.
Posebne doklade za poročene delavce in javne nameščence je predpisalo korporacij6ko ministrstvo v Zagrebu. Po odredbi tega ministrstva bodo dobivali delavci in ostali javni nameščenci, ki imajo več, kakor pa dva otroka, za vsako osebo po 150 kun mesečno.
Protijudovska razstava v Zagrebu. Dne 1. maja so odprli v Zagrebu veliko protijudovsko raz. 6tavo. Na njej je prikazano delovanje in vpliv, ki ga je imelo prej judov6tvo na Hrvatskem na vse panoge javnega življenja in udej6tvovanja.
Iz Srbije
Srbska vlada je objavila uredbo, s katero je obdavčila vsa podjetja, ki delujejo tudi izven področja nemškega vojaškega poveljnika.
Vseobrambne nasipe mačvanske vodne zadruge bodo pojačali ter bodo s tem preprečili znatnejše poplave.
Hotel Moskvo v Belgradu so oddali v najem. Poštna hranilnica v Belgradu je oddala v najem prenovljeni hotel in kavarno Moskvo na Terazi-jah v Belgradu. Hotel kakor tudi kavarno jc vzela v nojem Družba za hotelsko industrijo d. d. v Belgradu. »Moskva« je po prenovitvi najmodernejši hotel v Belgradu ter razipolaga 6 100 sobami z okoli 140 posteljami. V kavarniških prostorih bo lahko sedelo do 1000 gostov. Hotel Kakor kavarno bo društvo odprlo v sredini tega meseca.
Kmetje iz Tamnave in Kolubare pri Nediču.
V	Belgrad je prišla prejšnji teden večja skupina kmetov iz Tamnave in Kolubare. Sprejeti so bili pri srbskem ministrskem predsedniku in ostalih ministrih, s katerimi 60 razpravljali o V6eh perečih gospodarskih vprašanjih. V Belgrad'i je deputacija dobila vsa p>o<rebna pojasnila z ozirom na sedanji položaj. Nešdič je poudarjal vse naloge 6voje vlade, med katerimi je glavna ta, da je treba v deželi za vsako ceno ohraniti red in mir. Po njegovih izjavah se bo srbska vlada tudi trudila, da bo vzpostavila boljše stike med jiodeželjem in mesti na. mesto dosedan.ega nezaupanja.
Književne prireditve za mladino. Uvedla jih je belgrajska mestna občina. Na prireditev prihajajo otroci vsak petek ter poslušajo glasbene točke in recitacije.
Srbska knjižna zadruga je predkratkim praznovala v Belgradu petdesetletnico svojega obstoja.
V	tem razdobju je pri književni zadrugi sodelovalo nad 450 6rb6kih in tujih pisateljev in pesnikov.
Otroka z dvema glavama je rodila neka siromašna kmetica blizu Loznice. Otrok je bil sicer popolnoma razvit in je imel obe glavi fjopolnoma pravilni z dvema vratovoma. Po mnenju zdravnikov bi bil otrok živel, če 6e ne bi bil zadušil ob težkem porodu.
Pravoslavni sinod je tudi za letošnjo veliko noč izdal svojo poslanico, v kateri se zavzema za slogo V6eh Srbov. V njej 6inod vidi edino rešitev iz sedanjih težav.
Zahvala
Za vse Izraze iskrenega sočutja ob težki izgubi našega nenadomestljivega moža in očeta, gospoda
Posavec Franca
pek. mojstra in posestnika
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so blagopokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 5. maja ob 8 v cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 4. maja 1942.
Žalujoči ostali
Rimsko pismo:
Za zedinjenje ločenih bratov
V dvorani sv. Kozma in Damijana j« centrala | kako se ravno Kristusova Cerkev zna prilagoditi
«Vnlll*\n^lfA K A I/ 4 n rl M f I	O mmJ	« M ^ ___ i	_ _ ' -_ L !_ _ . ! X - ■ .. X.. . 1 .. . _. . _ !. . _ _ _ _ J___ ^! u . - ... a4 a
ljivega
za italijansko KA. V tednu pred 2. nedeljo po vel. noči, ki je nedelja Dobrega Pastirja, je priredila KA vrsto predavanj o ločenih bratih.
Prisotni so bili škofijski zastopniki 80 italijanskih škofij, kakor tudi mnogi gostje, posebno še iz vzhodnih krajev.
13.	aprila popoldne ob 16.30 je škof Antonino Arata, predsednik Kongregacije za Vzhodno cerkev otvoril zborovanje. Po pozdravu je imel govor: »Ovire za zedinjenje krščanstva«. Krasno je bila poudarjena misel o bogastvu, ki ga vzhodna cerkev hrani v svojih obredih, kateri temelje na izročilu apostolov in prvih kristjanov. Zato, je poudaril govornik, bi bilo naravnost kruto in barbarsko, če bi hoteli ločenim bratom, ki prihajajo v edinstvo, vsiljevati latinski obred, kateri celo zaostaja po svoji pestrosti za vzhodnim obredom. Vzhodni verniki nimajo toliko znakov zunanjih časti, zato pa jih imajo latinci kar preveč. Vzhod ljubi mistiko in notranjo poglobitev.
Za njim je profesor Carlo Zardi, konvertirani protestantovski pastor govoril o protestantovski propagandi v Italiji. Da je. v Italiji okoli 150.000 protestantov, o tem mnogi italijanski katoličani prav malo vedo.
14.	aprila so bila predavanja posvečena spominu Petrovega prihoda v Rim pred 19. stoletji, t. j. 1. 92. Mons. prof. Salvatore Garoialo je z zgodovinskega stališča, iz evangelija in drugih piscev prvega stoletja dokazoval, da je 1. 42. resnično pravo leto Petrovega prihoda v Rim.
P. Antonio Silli O. P. pa je nazorno s skiop-tičnimi slikami navajal arheološke dokaze Petrovega prvenstva.
15.	aprila je prof. Giord&no Giardini govoril o temi: »Vzhodna cerkev«. Kako je ta cerkev bila v začetku v cvetočem razvoju, za kar imamo še tedaj obilno dokazov, četudi je že toliko stoletij ločena. Krivdo za ločitev nosi tako zapad kakor vzhod. Naša naloga je, da skušamo čim bolj iz-gladiti pot k edinstvu, a ne poudarjati napake in zmote drugih. Mi moramo vzhod proučevati, se mu približati in doživeli bomo radost skupne velike Kristusove družine pod vodstvom enega nezmot-
ga Pastirja.
Tretjerednik p. Teodor Bagurina je nato govoril o liku škofa Grgurja Ninskcga.
16.	aprila je p. Tommaso Piatti O. M. V. govoril v miselnosti cerkvenega ediustva v prvem stoletju. Skioptične slike, ki so ob različnih dogodkih prikazovale prvenstvo Petra, je podkrepil t citati sv. pisma.
P. Ramiero Suconi T. O. R. je poudarjal važnost molitve in žrtev, ki so poleg znanstvenega študija najbolj potrebno sredstvo v delu za zedinjenje Cerkva.
Prve dneve je bil le dopoldanski program, 17. aprila pa so se začela celodnevna predavanja. Ob 8.30 e bila sv. maša po rusinskem obredu v cerkvi sv. Kozma in Damijana. — Po sv. maši je v dvorani govoril kardinal Luigi Lavitrano, nadškof iz Palerma in predsednik KA. Povzel je besedo sv. Pavla, da je vez edinstva ljubezen. Pomanjkanje ljubezni med kristjani je bil vzrok raznim ločitvam. Zato pa mora biti vse delo KA za edinstvo prežeto z ljubeznijo, ki bo dovedla do zopetnega edinstva, ko bo res »Ena čreda in en Pastir«. Tedaj bo tudi Cerkev rešena mnogih stisk, ki jo ravno sedaj obdajajo. Danes je tako, da hočemo vsi biti Kristusovi, manjka pa nam edinosti in ljubezni, ki mora biti glavni znak pravih Kristusovih učencev. — Topli in prisrčni kardinalov govor je trajal celo uro.
Zatem je imel prof. Carlo Lovera di Caatiglio-ne predavanje: »Vzhodni ločeni bratje«. Predavanje izide v celoti kot brošura.
Popoldne sta imela preds«dnica in predsednik mladinske KA predavanje; prva o Apostolatu edinstva med izobraževalnimi sloji«, — Nato je bil blagoslov z Najsvetejšim v cerkvi sv. Kozma in Damijana.
18. VI. je bila zjutraj najprej slovesna sveta maša v koptskem eziku in obredu
Po sv. maši je v dvorani govoril Enrico Lu-catello »O zapadnih ločinah«, ki so na žalost zelo malo ohranile cerkvenega duha. Te ločine danes nimajo nič več skupnega.
P. Emilio Hermann S. J., rektor Vzhodnega Instituta, je naglašal, da se naj vse delo za edinstvo vodi pod vidikom skupnosti. Ker so skoraj zastonj napori posameznikov, če ni skupne direktive in skupnega dela, naj se dela enotno in organizirano pod vodstvom cerkvenih oblasti.
Pri popoldanskem zborovanju je bil najprej sestanek delegatov iz raznih škofij, nato pa skup. no zborovanje, kjer sta predsednica in predsednik KA za gospe in može navedla praktične misli pri delu za edinstvo. Prva je govorila za vzhod, a drugi posebno za delovanje med protestanti. Posebno predsednica je zahtevala, da se najprej o teh vprašanjih poučimo sami katoličani. Sami pre-mnogokrat ničesar ne vemo o drugih ločinah, a še manj o bogatih starih tradicijah krščanstva, ki jih hrani vzhodna cerkev. Katoličani ločenim bratom premnogokrat očitamo stvari, ki jih z dogmatič-nega stališča ni mogoče vzdrževati. Očitajo se jim celo take reči, katere so versko neoporečne, če-stokrat po svoji zunanji obliki celo lepše, kot jih ima latinski, oziroma romanski obred. Cerkev ni ne latinska, ne grška, ampak je sanlo Kristusova in v tej Kristusovi cerkvi so različni obredi, ki so le znak cerkvenega bogastva in Kristusove univerzalne cerkve
Pri debati je bila posebno izražena skupna želja, naj se kat, listi in časopisi vseh narodnosti varujejo vsakega, pa t,udi najmanjšega spotikava-nja nad vzhodnim bogoslužjem, ki prinaša samo delitev, a ne edinstva. Nasprotno naj bi katoliški listi ali vsaj revije imele v vsaki številki kratko rubriko o vzhodni cerkvi, bodisi o liturgiji ali o njenih bogatih mističnih naukih, kakor odsevajo v delih vzhodnih cerkvenih očetov in učiteljev.
Zelo so se množili očitki, da za sedanje stanje zadene velika krivda tudi same katoličane Večkrat se bratje iste vere med seboj borijo na življenje in smrt, kot je to bilo na Poljskem med latinci in unijati. Ravno tako so neki katoličani po drugih deželah celo masakrirali ločene brate iz samih navidezno časnih koristi, Take stvari nas ne bodo zbliževale, ampak nasprotno, oddaljevale. Če smo res pravi Kristusovi učenci, potem ne delajmo razlike o tem, kdo te Pavlov ali An drejev, ampak storimo dobro tistim, ki so nam včasih nasprotni, da nas po naših delih spoznajo za prave Kristusove učence.
Zadnji dan kongresa
V nedeljo, dne 19. aprila — nedelja Dobrega Pastirja —, je bil slovesni zaključek kongresa
Ob sedmih zjutraj je bila v cerkvi sv, Ana stazija slovesna maša v bizantinsko-grškem obre du. Prisostvovali so udeleženci, ki so prejeli sve to obhajilo obema podobama. Vsi so doživeli res nico, ki je mnogi katoličani ne umejo: različni obredi sv. cerkve ne ovirajo edinosti, pač pa le poudarjajo pestrost njenega življenja; so dokaz,
najintimnejšemu čustvovanju narodov širom sveta. Vsak teh obredov izvira skoraj iz prvih časov krščanstva. Ne samo to, zakaj vsak teh obredov e le ena struna na godalu Kristusove Cerkve. Te strune tvorijo zbran slavospev k troedinemu Bogu: »Te per orbem terrarum saneta confitetur Ec-clesia«. Akorde vodi Sv. Duh, ki napolnjuje srca vernikov z ljubeznijo in resnico. Vzhodni katoliški Cerkvi, pa tudi ločenim bratom, je zelo pri srcu pobožnost ravno k Sv. Duhu Sploh je njena pobožnost veliko bolj skupna in liturgična, medtem ko smo mi zapadni katoličani bolj navezani na orivatne pobožnosti k svetnikom, k Materi božji n Kristusu (litanije, rožni venec, križev pot itd.). Nc kakor da bi to ne bilo prav Saj je to le izraz našega realizma, Le da pri tem radi pozabljamo na duhovno bogastvo, ki je zbrano tudi v naši rimsko-latinski liturgiji (sv. maša). Vzhodni kakor zapadni katoličani se lahko drug od dru-jega učimo in drug ob drugem izpopolnjujemo v Cristusu, našem Učeniku in Odrešeniku.
Ob desetih smo se zbrali vsi udeleženci v cerkvi sv. Petra. Na grobu prvega papeža smo obhajali 1900 letnico prvega prihoda sv. Petra v Rim, oz. v »Babilon«, kakor ga sam v svojem listu imenuje. Po verodostojnih poročilih je prišel sveti Peter v Rim pod Herodom Agripom, 1. 42, ko je po tistem osvobojenju iz ječe, odpotoval najbrž po osredovanju Kornelijevem v drug kraj, t j. v Rim. apeli smo koralni Čredo, molili s kard Lavitra-nom za zedinjenje kristjanov, in obljubili zvestobo Petrovim naslednikom. Kako lepo bi bilo, ko bi se ravno po tej svetovn: preizkušnji vsi kristjani zedinili okrog tiste duhovne skale, na kateri je Kristus zgradil svojo Cerkev! Ves svet čuti potrebo po edinosti, sožitju, ljubezni in miru. Ne gre brez Kristusa in njegovo svete Cerkvel Zakaj le v enem je rešitev sveta, v tistem, ki ga je ustvaril, odrešil in posvetil. Kristus je dal svetu sredstva telesno in duhovno, zeoisko in večno blagostanje. Le da je ta sredstva (predvsem nauk in zakramente) izročil v uporabo in aplikacijo svoji Cerkvi. Ni pa Cerkve brez poglavarja, t. j. papeža, kakor ni telesa brez glave in ni države brez poglavarja. Brez papeža ni edinosti, brez edinosti ni celote, brez celote ni reda, brez reda ni pra-
vice, brez pravice ni resnice, brez rasnice ni lju- | bežni, brez ljubezni ni Boga.
Točno opoldne je bila skupna avdienc« pri sv. očetu. Udeleženci smo se zbrali v lepi konzi-storialni dvorani. Sv. oča je stopil v dvorano ravno, ko je zvonilo poldn*. Zapeli smo mogočni »Christus vincit«. Nato je sv. oče molil glasno v latinikem jeziku, kakor je v Italiji sploh navada. Regina caeli, Raduj se Kraljica!, s trikratnim Čast bodi, molitev k angelu varuhu in tri vzdihljaje. Najbližje je pozdravil, nekaj povedal, skupnega nagovora ni imel. Vsem skupaj je podelil trikratni blagoslov na način, ki vsakokrat navzoč« prevzame. Ob blagoslovu se papež ves spremeni, njegova visoka, bela, ie nekam sloka postava vzvalovi nad verniki. Širom razprostre roke, s katerimi sc zdi kakor da objema nebo in zemljo, toda v Kristusu križanem. Že sam ta blagoslov ie povedal več kakor besede: kako hrepeni sv oče po tem, da bi videl zedinjene pred seboj vse kristjane, ki so vendar Odrešenikova in zato tudi njegova last.
Popoldne ob petih je bila v veliki dvorani gregorijanske univerze zaključna konfercnca Govorila sta prof. Igino Giordani in kardinal Lavitrano. Dvorana je bila nabito polna. Igino Giordani, znani urednik in plodovit pisatelj, mož v najboljših letih, je podal zanimivo sliko o velikih konvertitih v zadnjih sto letih. Najprej je navedel povzročitelje krivoverstev in razkolov, lo so bili skoraj sami misleci in učenjaki po večini iz vrst klera. Manjkalo jim je le eno, niso vedeli vse resnice, njihova učenost jih je preslepila, ker niso poznali ponižnosti in pokorščine. Njihove zmote so zavedle ljudstvo. Ljudstva pa se samo iz sebe ne bo obrnilo k resnici in Cerkvi, od katere se je odcepilo, če nc ravno po mislecih. Zato imajo veliki koncerti ne samo zaseben, ampak javen značaj, ravno ti so pionirji za preorientacijo mat. Vsak konvertit je zgodovina zase. Omejil se je le na njihove značilnosti. Naštel jih je po naslednjem zemljepisnem redu: vzhod — zapad: Rusija, Malabar, Japonska, Kitajske, Indija, skandinavske države, Nemčija, Švica, Italija, Francija, Anglija, Amerika. Navajanje imen bi seveda zahtevalo poročilo zase. Morda prihodnjič. Kardinal Lavitrano je v kratkih, jedrnatih besedah razložil pomen kongresa za diecezenske delegate in za Katoliško akcijo v Italiji. Zahvalil se jim j« za udeleibo, govornikom za lepe misli in navodila, udeležencem za zanimanje. Jezus dobri Pastir in njegova Mati Marija, naj bi našemu človeškemu trudu dodala božjo milost in blagoslov. V bližnji cerkvi sv. Križa je bil slovesni zaključek pred Najsvetejšim, zahvalna pesem in evharistični blagoslov.
zovimi metlicami. Zatem pa se polivajo z mrzlo vodo.
Hrvati zmagali v Rimu. Poročali smo že, da
se mudijo hrvatski igralci hokeja v Rimu, kjer so prvo tekmo izgubili z 0 :2. Pri ponovnem nastopu proti nekemu industrijskemu moštvu so zmagali Hrvati z 1 :0.
Na Dunaju so zaključili sezono pomladanskih tekov čez drn in strn s tekmo na 8 km. 43 atletov se je potegovalo za naslov pomladanskega prvaka. Čeprav je bil favorit Muschik odsoten, je bila ži-
Prva nemška nogometna zmaga v Budimpešti
Polčas 3:1 za Madžare — konec 5:3 za Nemce
Budimpešta, 3. maja. — 40.000 gledalcev je prisostvovalo danes veliki mednarodni nogometni
tekmi med Nemci in Madžari. Doslej je že prešlo nekako v tradicijo, da so Madžari na lastnin tleh nepremagljivi. Ta tradicija pa je bila danes zustav-ljena. V prvem polčasu je re6 izgledalo, da bodo Madžari 6 prodornejšo igro odpravili Herberger. jeve učence. Ko je 6odnik zažvižgal polča6, je bilo 6tanje 3:1 v korist domačim. Gledalci so navdušeno pozdravljali 6vojo pomlajeno četo, ki si je po lepi, 6rečni in prodorni igri zaslužila vodstvo.
V drugem polčasu pa 6e je 6reča zaobrnila. Tej 6reči bi lahko dali ime neprekosljiva kondicija Nemcev. Temperamentna igra, ki so jo pokazali v začetku, je hudo izčrpala moči Molnarievih učencev. Do veljave je prišel nemški napad, ki je kmalu izenačil. Z virtuozno gotovostjo je tkala vztrajna napadalna vrsta 6 Conenom na čelu napad za na-dom in povišala rezultat na 4:3 in končno na 5:3. Madžari 6o nudili ogorčen odpor, naskakovali 60 Jahnove podboje, žoga pa ni hotela več v mrežo. Madžari so bili poraženi, igra 6ama pa je bila polna pretresljivih dogodkov.
Veliko igrišče Ferencvaroša je bilo že pol ure pred začetkom zasedeno do zadnjega 6edeža in stojišča. Ljudje 60 pričakovali veliko igro. Madžari 6o 6e zanašali na 6vojo enaj6torico, ki se je v Budimpešti vedno dobro odrezala, Nemci pa so pripeljali moštvo, ki je pokazalo na tekmi proti Španiji 6ijajno vigranost. Domačim je šlo za to, da popravijo lanski poraz v Kolnu, ko 6o izgubili proti Nemcem z 0:7. Obe moštvi 6ta bili v posebnih tečajih, v katerih 6ta državna trenerja preizkušala vse najboljše igralce in končno predstavila italijanskemu sodniku Barlassiniju 6ledeči postavi:
Nemčija: Jahn, Jane6, Miller, Kitzinger, Rohde, Sing, Decker, DOrfel, Conen, Walter, Dureck.
Madžari: Toth, Balogh II, Biro, Nagymarosi, Sziios, Dudas, Kinczes, Bodola, Zsengellcr, Ma-rosvari, Gyetvai.
Madžarom je bilo pomlajeno moštvo tako všeč, da 60 mu napovedali pičlo zmago. Isto mišljenje je prevladovalo tudi na tribunah, kjer je bilo zbranih 40 do 45 ti6oč gledalcev. Ljudje 60 viharno pozdravljali 6voje »gladiatorje«, ki 6o 6e temperamentno pognali v boj za žogo. Prvi polčas je končal z zasluženim naskokom Madžarov 3:1. Njihova moč je bila v temperamentni in hitri igri, ki je trikrat ukanila nemško obrambo, nasprotnemu napadu pa tudi ni pustila do besede. Izid prvih 45 minut je bil vsekakor realen.
V drugem polčasu je bilo očitno, da je bi! začetni tempo za Madžare prehud. Do izraza je prišla nemška vztrajnost; Herbergerjeva enajstorica, ki je bila vajena dolgih iger in katero je Herberger prav posebno pripravil za čilo igro v 2. polovici, je kaj kmalu zmanjšala razliko na 3:2. Napadalna vreta, ki je imela pred seboj izčrpano obrambo, je začela poslovati načrtno in po izvrstnem 6r>orazu. mu Walterja, Conena in Dorfla je prišlo do izenačenja 3:3.
Gledalci so postali kakor elektrizirani, kajti zdaj se je prava borba za zmago pričela od začetka. Z napetostjo 6o pričakovali nada in
vratar
prodrl prav do njegovega gola, mu je vratar iztrgal žogo dobesedno izpod nog. Zmage željni gledalci so se oddahnili in že je bila žoga spet v polju. Odlikoval se je tudi Jahn v nemških vratih, le z razliko, da je i-nel le redke priložnosti, da pokaže 6voje parade. Približno 20 minut pred koncem igre 60 bili Nemci 6pet v napadu Conen je pripeljal žogo naravnost v prve linije in jo oddal Dorflu. Ta je izzval madžarskega vratarja, da je prezgodaj 6tartal, Dorfel na ga je ukanil in žoga je obsedela Za manjšino, ki je navijala za Nemce, je bil to najradostnejši dogodek današnje prire. ditve, Madžari pa 6o postali nervozni. Še je bilo ča6a, da izenačijo! Po vodilnem zadetku, ki je zadostoval za zmago, eo 6e Nemci oddahnili in začeli z defenzivno taktiko. Minute so začele postajati vedno bolj dolge. Gledalci, ki 60 motrili igro s stališča »kruha in iger!« 60 bili zadovoljni, saj 6o prisostvovali borbi, polni dramatičnih dogodkov, še več pa je bilo takih, ki 60 še v zadnjih minutah upali vsaj na zenačenje. Madžarski napadi 6o ostali brezuspešni, nemška obramba ie poslovala kakor zid. Tik pred koncem sta prišla do besede še Sing in Walter in žoga je obsedela zadnjič — 5:3 za Nemce.
To je bilo 19. 6rečanje med Nemci in Madžari. Pomembno pa je zlasti zaradi tega, ker se je Her-bergerjevim učencem posrečilo prvič, da zmagajo pred vročo budimj>eštan6ko publiko. Nekaj zanimivejših podrobnosti o poteku igre bomo objavili med tednom.
lava borba za prva mesta. Sele na drugi polovici proge se je odtrgal Grojer, ki je zmagal v času 28 ' - ■ •
24. kolo driavnega prvenstva:
Roma in Torino na vrhu
Največ zanimanja je bilo včeraj, ko so igrali 24. kolo driavnega nogometnega prvenstva, za srečanje med Torinom ln Genovo. Vodilno moštvo Torina se je vrnilo z gostovanja v Genovi poraženo. Izid je bil sicer tesen: 3:4 za Genovo, vendar je Torino ob dragoceni dve točki. V Rimu je gostovala Triestina, ki se je nepričakovano dobro držala in končala borbo z nevarno rimsko enajstorico nedoločeno 0:0. Edina točka, katero so dosegli Rimljani, jim je zadostovala, da »o se postavili ob bok Torincem. Tako sta sedaj na čelu razpredelnice Roma in Torino z 32 točkami. Neodločen izid 1:1 jc dosegla tudi benečanska enajstorica -na gostovanju v Milanu.
Po včerajšnjih srečanjih se je položaj v italijanskem nogometnem prvenstvu precej zjasnil. Roma in Torino sta na vrhu, za njima pa sta Venezia in Genova. Igrali bodo še šest nedelj, je pa težko verjetno, da bi se kateri izmed ostalih klubov preril do vodstva. Podrobni izidi v prvem razredu 60 bili naslednji:
Modena: Modena - Livorno 3:0.
Napoli: Ambrosiana - Napoli 1:0.
Bologna: Bologna - Lazio 2:2.
Torino: Juventus - Liguria 3:0.
Genova: Genova - Torino 4:3.
Rim: Roma - Triestina 0:0.
Milan: Milano - Venezia 1:1.
Bergamo: Atala/nta - Fiorentina 2:1.
Točke: Roma, Torino 32, Venezia 29, Genova 28, Lazio, Juveoitu3 26, Milano 25, Bologna, Triestina 24, Ambrosiana 23, Liguria 22, Atalanta, Fiorentina 20, Modena 16, Napoli 15.
V	dragem razredu so igrali takole:
Prato: Prato - Bari 0:0, Vicenza: Vicenza -Savona 3:0, Udine: Udinese - Alessandria 0:0, Luc-ca: Pescara - Lucehesn 4:3, Novara: Novara - Padova 2:0, Siona: Siena - Reggiana 0:0, Brescia: Brescia - Pisa 2:2, Lodi: Fanfulla - Laspezia 2:1, Fiume: Propatria - Fiumana 2:1.
Točke: Bari 35. Vicenza 33, Padova. Novara 32, Brescia 31, Pescara 30, Spezia, Alessandria 25, Fanfulla, Pisa, Udinese 24, Savona, Siena 20, Propatria 19, Fiumana, Prato 17, Reggiana 15, Lucchese 9.
Šport v kratkem
V	Milanu je bila mednarodna rugby tekma med Italijani in Rumuni, kj je potekla v znamenju premoči italijanskega moštva. Rumuni, ki niso zdržali hitrega tempa, so odpovedali zlasti v drugem polčasu in podlegtli z izidom 3 : 22.
Mnogo obetajoči švedski prvnk Tandberg je nastopil včeraj v Berlinu proti Nemcu Neuselu. 'oklicna boksarja sta se spoprijela za prvenstvo težke kategorije. Ncusel je bil boljši že od začetka in je po desetih kolih zmagal po točkah. Prireditev je bila v Deutschlandhalle.
Dunajski kolesarji so dirkali včeraj po cestah na 127 km. Uveljavil se ie spet stari mojster Kari Kiihn, ki je privozil v cilj v 4 uran, 27 min., 15 sek. Uspeli 40 letnega Kiihna je vzbudil splošno pozornost.
Erich Borchmaycr o finski sauni. Znanega nemškega atleta Borchmeyerja so po.stavili za športnega učitelja v nekem berlinskem lazaretu. Tako ima sedaj Borchmayer nalogo, da poučuje ranjence v športnih vajah. Iz njegovega pripovedovanja v belgrajski »Donauzeitung< posnemamo, da se ranjenci s prav dobrim uspehom udejstvu-jejo v atletiki, plavanju in športnih igrah. Največ veselja pa imajo s kopanjem v finski sauni. Borch-mayer, ki skrbi za okrepitev svojih ranjenih vojaških tovarišev, pripoveduje, da je udejstvovanje v saunah naravnost zdravilno za razne poškodbe sklepov in mišic. Pri tem postopajo prav tako kakor kmečki ljudje na Finskem: utrjujejo se v prenašanju hude vročine, se znojijo in bičajo z bre-
a p:
-
!S minut, '35 6ekimd.
Rall Horke. priznani učitelj lahke atletike, ki j9 treniral po svetovni vojni tudi ljubljanske in zagrebške atlete, je sedaj pri nemški mornarici. Čitamo, da je nedavno napredoval v poročnika vojnpga broda.
O Maksu Srhmelingu čitamo, da se bo spet vrnil v boksarski ring. Doslej so govorili, da bo nastopal le kot sodnik, v Parizu pa je izjavil, da se počuti tako dobro, d« se bo, čeprav ima že 37 let, spet boril za naslov evropskega prvaka tržke skupine Schmeling je pozval letošnjega nemškega prvaka Adrdfa Heuserja na dvoboj. Za prijatelje boksarskega športa bo irvi nastop izkušenega Schmelinga proti dve eti mlajšemu Heti«erju vsekakor dogodek, o katerem bodo veliko govorili in pisali.
Fr
Hrvati v Bolgariji se selijo v domovino
Hrvatski poslanik v Sofiji, Hr. Židovec, je pozval vse Hrvate, ki rivp v Bolgariji, predvsem pa v novo priključeni pokrajini Makedoniji, naj se vrnejo v domovino. Vsem tem Hrvatom in njihovim družinam bo dala hrvatska vlada na razpolago potrebno zemljo in stanovanjske objekte.
Vojaška pripravljenost madžarskih maturantov
Maturanti vseh madžarskih srednjih šol so se prostovoljno javili v vojaško službo. Po poročilih madžarskega časopisja so sedaj to 6torili tudi 6ed. moSolci na gimnaziji v Subotici.
Madžarska vlada Izdeluje načrta za prekop med Donavo In Tiso
Načrt za Tiso je ie ze
graditev prekopa med Donavo in Io star. Za njegovo izvedbo je pa bilo doslej vedno premalo kreditov na razpo-
lago. Madžarska vlada je zdaj odobrila V)0.000 pen^ov za razna preddela, kakor za merjenje in trasiranje terena. Sam prekop nameravajo graditi šele po končani vojni. Stroški m njegovo zgraditev so preračunani na 100 milij. pengov.
Za dobro voljo
Nagrobnik
Dijaki v Salamanki 6i pripovedujejo tole zgod. bico: Nekoč 6ta dva dijaka iz Salamanke potovala v Segovijo. Prišla sta do nekega groba, kjer je bil kamen 6 temle napisom: »Tu počiva duša bogatega Pedra Dominga«.
»Traparija!« je rekel prvi dijak, »kakor da bi bilo moči dušo pokopati!« in je šel veselo dalje.
Drugi dijak pa je obstal pri grobu in je pre-mi&ljal, aLi besede ne vsebujejo kakega globljega smisla. Pustil je, da je bil njegov tovariš že malo naprej, dvignil je kamen 6 čudnim napisom, z rokami je kopal po grobu in je mahoma potegnil ven zaklad z napisom:
»Ti, ki 6i imel dovolj pameti, da si razumel pomen mojega nagrobnega napisa, vzemi te zaklade, ki se iih je neki 6kopuh z vso 6ilo oklepal, in jih bolje uporabi, kot jih je on!«
Dijak je dal kamen 6pet nazaj, hvaležno se je priklonil grobu — in je šel ves srečen dalje, nesoč duto rajnega 6kopuha Pedra Dominga pod pazduho!
Zajčjo pečenko si je zaželel
Gost: »Janezek, kaj je očka sam ustrelil tegale zajca?«
Janezek: vSam. sam. Ustrelil ga je pa zato, ker je požrl naše kanarčke.«
»Sreča v nesreči«. Nekdo je prejel od svojega prijatelja živo pošiljatev: kletko 6 piščanci. V za-nvalnem pismu je bilo takole zapisano: »Zahvaljujem 6e vam za prijaznost, ali povedati moram, da je bila kletka slabo zbita. Med potjo, ko 6em nesel tovor domov, se je nekaj deščic odtrgalo, tako da so vsi piščanci pobegnili. Po dolgem iskanju 6e mi je pesrečilo, da sem jim samo 11 zopet zbral.« — Prijatelj mu odgovori: »Naznanjam, da 6em poslal samo 6 piščancev.«
45
detektiv
Mišek se je pravkar usedel za mizo v svoji pisarni, ko ga je doletelo novo presenečenje.
»Mišek,« je zacvilila vstopivša oseba, »saj ste vi detektiv, kaj ne?«
»Pa še kakšen!« je odvrnil Mišek ponosno.
»Torej: te barabe, ti ničvredneži, ta malopridna druhal; saj sem kar glavo izgubil j«
109.
V take sanje o bodoči sreči je zazibala Almiro pod milim nebom domišljija. A knr naenkrat jo zdrami spet pasji krik. Spoznala je Miklovega Kastorjn. Od-skoči kvišku in pogleda z vrta skozi grmičjc nn piano... In glej: tnni korakata Mirko in Zalika... z roko v roki..,
110.
Ta prizor je razburil Almiro. Vsa zdivjana je hotela že skočiti za njima, iztrgati Mirka iz Zalinih rok, njej sami pa z ostrimi nohti izpraskati lice. A v tcin trenutku jo zapustijo moči... deklica omahne na klop... Lc Se lajanje Kastorja sliši... in šepetanje listov nad seboj ...
lil.
Toda kmalu jo notranja strast spet postavi na noge. Vstane in zapusti vrt. A nc da bi šla v hišo počivat, se odpravi na pot k Miklu. Streljaj daleč od vrta postoji poti košato lipo. Ondi sc nasloni ob deblo in pričakuje Mirka, ki sc mora tod mimo vračati domov.
Zaradi otrok na stopnicah tramvajskih voz
smo čitali popolnoma upravičeno pritožbo, ki 6e ji 6eveda iz vsega srca pridružuje tudi uprava mestne električne cestne železnice. Posebno, kadar minejo šole, 6C sproščena mladina kakor grozd obeša na stopnice, da odrasli, predvbem pa tramvajski uslužbenci, trepetajo za njeno življenje. Vsakdo razume to razposajenost in veselje mladine do producira. nja 6voje spretnosti in korajže, vendar se pa mladina ne sme zanašati, da se ne more pripetiti nesreča. Uslužber.stvo električne cestne železnice je dobilo najstrožji ukaz, da nikakor nc sme dovoljevati teh nevarnih športnih produkcij, vendar pa večkrat tudi stroga beseda ne pomaga ter se mla. dina ne umakne zlepa v voz, čeprav je dosti prostora. V tem pogledu pa moramo pohvaliti vajence, ki se tudi vozijo v oddaljene 6trol<ovne nadaljevalne šole ter jih je treba le prav redko opominjati, saj so z redk nvi izjemami prav dostojni in olikani. Obrtniški naraščaj se pač zaveda, kako odločilnega pomena je vljudno in lepo vedenje za obrtnika, zalo pa tudi ne krši prometnih predpisov in ne ovira prometa. Popolnoma upoštevamo težave učiteljskih zborov, ki jih imajo v sedanjih časih z vzgojo naše inteligence, vendar jih pa prosimo, da bi čim večkrat opozarjali mladino na pravilno ve. denje na cesti in tudi v tramvajskih vozovih. Zaradi slabega vedenja šolske mladine se namreč večkrat slišijo sicer krivične, a pikre opazke tudi na račun šolnikov, ker velik del občinstva ne upošteva današnjih, tudi za mladino razburljivih čaGov. Zato se pa obračamo predvsem tudi na starše, naj vplivajo na 6voje otroke, da tie bodo ovirali prometa, prezirali predpisov ter svojim 6taršem delali sra. mote z neolikanim vedenjem. Neubogljiva razposajenost otrok je vzrok, da mora uprava električne zeleznice odklanjati vso odgovornost, če bi 6e navzlic strogemu opozorilu pripetila kaka nesreča temu ali onemu nediscipliniranemu fantu ali celo kaki gospodični.
Nedolžna juha. Pomorščak stopi v restavracijo in 6i naroči kosilo. Ko pride na vrsto juha, jo večkrat |x>ku«i, pa 6e mu zdi docela prazna. Zato pokliče strežnika in vpraša: »Kaj pa naj predočuje vsebina te tekočine, ki 6te mi jo prinesli na krož. niku?«
»To je juha, gospod.« de uslužno donašalec.
»Pa čujte, dragi prijatelj, 15 let 6e že vozim po juhi in tega do danes nisem vedel.«
LJUBLJANSKI . EMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob ne-deltah In praznikih ob 10.30.14.30.16.30 In 1P.30
Pretresljiva zgodba mladega dekleta
Uničena sreča
• Isa Miranda, Kossano Rrazzi itd. KINO UNIO* - TEL. 22-21
Hlm krasneua »etia in irlobokc poezije, 2'vtjenie in tjube/.en velikega pesnika naitep3ih pravljic
H. O. Anderscna	'
ŠVEDSKISLAVČER
Jonchiin Oottichaik - li.SE WBKNER -Kari Ludvig Dlehl - Oia«bn W. 7,eller KINO MATICA - TEL. 22-41
Veličasten historijski film v režiji Carmine Gattone
M A NON LESCAUT
Viitorio de Sica. Aliila Valil. Glasba: 1'uccini KINO SLOGA - TEL. 27-30
Prodamo
B Službe B
Dobe:
Dobro kuharico
z dobrimi priporočili, za vsa dela v gospodinjstvu iščem za mirni dom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod Stev. 2677.	b
Spretno dekle
vešče vseh gospodinjskih del dobi takoj službo v dobri hiši pri dveh osebah. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 2744.	(b
Dekla
za kmečka dela, na posestvo blizu Ljubljane, so lščo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 2740.	(b
E2HB
Stare bicikel plašče, zračnice in karbid,
kupimo vsako količino. -Plačamo dobro. Generator delavnica, LJubljana, Tyrševa e. 13, levo dvorišče. Telet. 29-27.
Moderne otroške vozičke
športne ln globoke, lahko takoj prodate za gotovino, če jih ponudito Ndvl trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
Razprodajamo dalije
najlepših vrst, begonlje, gladlole tn drugo cvetno gomolje. Zahtevajte cenik. Sever & Komp., LJubljana.
Pohištvo
Razno pohištvo
poceni naprodaj. Lampe-tova ulica 13 (Trnovo).
Posestva
Hišo ali posestvo
v Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hiša« št. 2741.	(p
iDenntj
30000 lir posojila dam
za dobo 6 do 10 let, na dvostanovanjsko hišo aH dobro podjetje, ki Je zmožno dati sigurno jamstvo. Rudolf Zore, LJubljana, gledališka ul. 12.
t
Umrla je naša ljuba mama, gospa
IVANA PAULIN
Na poslednji poti jo bomo spremili v torek, dne 5. maja ob 4 popoldne z Žal iz kapclicc sv. Andreja k Sv. Križu.
V Ljubljani, 3. maja 1942.	ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala
Med cvetočim vrtom, ki so mu ga poklonile hvaležne in ljubeče roke, je snival
dr. Srečko Puher
v svoji domači hiši svoj nevzdramen sen. Pobožen šepet usten je prosil Vsevečnega njegovi blagi duši miru in pokoja. — Spremili ste ga na poslednji poti in mu nasuli na krsto rahle domače prsti.
Za spoštovanje in ljubezen pokojniku in za sočustvo z nami se iskreno zahvaljuje neutolažljiva
družina Puherjeva.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, 6. maja, v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju.
ITCL.I
Češke indusirijalna banka
podružnica v Ljubljani
naznanja
da ss le preselila v nove prostore v Dalmatinovi ulici it. 7
Telefon začasno 22-06
2 951
1 ŽiHttll j
Angora zajčke
prodam. Naslov v upravi ' »Slov.« pod št. 2745. J
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v 65. letu življenja za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, brat in stric,
gospod
IVAN KREGAR
posestnik v Savljah
Zemeljske ostanke pokojnega bomo spremili na poslednji poti v sredo, 6. maja ob 10 dopoldne iz niše žalosti na pokopališče k sv. Juriju v Stožicah.
Savlje-Kleče, dne 4. maja 1942.
Marija, žena; Ivan, Mici, Francka, Vinko, otroci; Marjana čeren, tašča; Marjana Avšič, sestra; Jože Kregar, brat.
Brez posebnega obvestila.
Paul Heuzč:	28
Stehiar iz Murana
zgodovinska povest.
Govoril je rezko. Janez je še bolj zmehčal svoj glas.
»Dobro torej, pa jaz?«
Peter ni odgovoril, le povesil je glavo... Mladenič je spoznal, da je šel po dobri poti.
»Da, jazi... Ali me niste morda izdali?... Zaupal sem vam skrivnost samo iz dobrega namena. Ali še mislite, da se to ne tiče mene in mojih pravic? Ali morete trditi, da ste nedolžni?«
Peter Gualterio je dvignil oči. Ponosni in sam v sebe zaprti obraz se je tajal. Objesten nasmeh je dal prostora žalostnemu izrazu.
»Janez, to je resnica! V vaših očeh 6e čutim krivega. Zato tudi razumem vašo jezol . ..«
»Mojo jezo... Jaz vas ne sovražim, Peter Gualterio, jaz vam odpuščam ,..«
Nastal je molk. Janez je čutil, da je trenutek težak. Dotakniti bi se moral naravnost njegovega srca ... Pa, saj je hotel... saj je hotel. .. Dvignil je oči v Marijino sliko, ki ga je gledala s tako živimi očmi... Spet se j« približal in položil roko na Petrovo ramo:
»Zakaj ste to storili?«
Stari je odgovoril:
»Zakaj? Ahl Vi, Boccaro, boste to gotovo
razumelil... A čemu? Če tudi mi vi odpustite, j senat mi ne odpustil«	I
Janez je uporabil zadnji udarec.
»Dobrol In Tulija?«
Zdaj je Peter Gualterio 6trepetal in obrnil obraz v steno. In Janez j« zagledal nekaj nenavadnega: dver debeli solzi sta se starcu zlili doli po licih in padli v sivo brado ...
»Zmagal sem .. .« je pomislil Janez ves ganjen. Sklonil se je še bližje h Gualteriju in mu gledal v oči.
»Kako ste mogli storiti kaj takega, Peter? Ubogo deklel Ali ne veste, da je Tulija v ječi?«
»Molčitel«
»Torej niste pomislili nanjo? In vendar poznate naše postave. Ste prav gotovo vedeli, kaj jo čakal«
»Molčitel«
»Samo ste pustili doma ... Vzeli so io in za-
Erli... V temni ječi, na trdem ležišču, ponoči... ačna je, joče . .. Ona, ki je bila ustvarjena le za dobre reči... In ker se vi ne smete več vrniti, bo tam v ječi vedno, vedno, celo svoje življenjel«
»Oh, Janezi...«
»To ste hoteli vi, vi, njen oče!... samo vi ste vzrok njenega obupa... koga naj zdaj pokliče na pomoč? ...«
»Dosti, Janez, dostil...«
Sklonil je glavo v obe roki in obupno vzklik-
nil:
»Oh, Boccarol... Nesrečen človek sem!...
Ubite me! Takoj... Zato naj mi Tulija odpusti nekočl...
In 6olze so drle iz njegovih oči...
IV.
Zgodba o Holandcu,
Peter Gualterio je torej ljubil svojo hčeri
Janez Boccaro je pustil, da so solze razmeh-čale še zadnjo trdoto zagrenjenega srca. Potem je povzel ljubeznivo:
»Te solze kažejo, da s« zavedate grozote svojega zločina, meni pa ga ne pojasnijo, nasprotno še bolj nerazumljiv mi je, kakor poprej. Kako ste mogli svojo hčer, ki jo ljubite, tako žrtvovati?...«
Tulijin oče je dvignil glavo. Nenadoma je jeza stopila v njegov obraz. Stisnil j« pesti.
»Oh, ta Van Goeten!«
»Van Goeten?«
»Da, ta prokleti Holandec!«
»Ta, ki vas spremlja?«
»Da, Janez Boccaro... Brez njega...«
Molk. Mladenič ni hotel preveč izpraševati.
»Ampak,« je rekel naposled, »kaj ima Holandec opraviti pri vsem tem?«
»To je cela zgodba!... Moja zgodba!...«
»Povejte mi jo, Gualterio...«
»Naj bol Boljše tako!... Koliko časa me že duši... In že petnajst dni na potu s tem človekom!.., Bo vsaj konec...«
Vzdihnil je in začeli
»Predvsem morate vedeti, Boccaro, da nisem bogat, kakor mislijo in verjamejo. V Muranu nimam ničesar svojega. Tudi hiša ni moja, Še več: temu Holandcu sem dolžan dvajset tisoč dukatov ...«
»Dvajset tisoč ... temu Holandcu .., razumem, razumem... Kako se je to zgodilo?«
»Počasi, v treh letih... Ampak po moji nesreči ... Vedite, da trideset let že gojim v sebi neko strast. In ta je: iskanje kristalnega steklal .., To je steklo, ki ga je drugi iznašel, ne jaz, ampak vi... Oh, kakšna usoda!«
»Pa kako so vam mogla ta iskanja povzročiti takšen polom?«
»Zašel sem na napačno pot Prepričan, da ne bo to sirovo testo za steklo nikoli dalo čistega kristala, sem delal — smejali se boste moji preproščini — in iskal sredstva v srebru, zlatu in živem srebru, ali pa v zemlji, ki sem jo dobival iz daljnih dežel. Vse to je stalo ogromno denarja. Na svinec in magnezij še mislil nisem... Posebno drago j« bilo živo srebro, ki se je izgubljalo in ga je bilo treba iznova dokupovati. Napravil sem si v lastni hiši malo peč. V njo je šel ves ' denar, ki sem si ga pridobil. Potem sem delal dolgove... Dodajte še, da sem bil goljufan ...«
»Čemu se niste posvetili vsemu temu pri našem mojstru? Kakor meni, bi tudi vam dal vsa sredstva na razpolago?«
Za Lfadsks tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: InL Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenllt