Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Letno porocilo 2009 UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA 4 Slovenšcina na tujih univerzah 6 Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 23 Simpozij Obdobja 35 Tecaji slovenšcine 38 Izpitni center 43 Izobraževanje 48 Založništvo 50 Raziskovalni in aplikativni projekti 54 Praksa na Centru za slovenšcino 56 OBJAVE V MEDIJIH 58 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA 70 V središcu slovenšcine red. prof. dr. Marko Stabej predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Da, s trdno prepricanostjo trdim, da Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik stoji v središcu slovenšcine – ce središca ne razumemo kot nekaj nepremicnega, kot ene same tocke, temvec kot nekaj dinamicnega in vectockovnega. Center je tam, kjer se slovenšcina poraja in prenavlja – v stikih s tujimi govorci, jeziki in kulturami, bodisi doma bodisi v tujini. Zraven smo pri ucenju in pri testiranju jezikovne zmožnosti v slovenšcini, pri posredovanju in prevajanju slovenske literature, pri snovanju in mednarodnem predstavljanju slovenisticne in druge slovenske znanstvene misli. Ne zdi se ravno tako zelo dalec cas, ko je celo znotraj tedanje ljubljanske slavistike veljalo, da so edine tri akademski ravni primerne in univerzitetnega okolja vredne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, mednarodni znanstveni simpozij Obdobja ter Komisija za pospeševanje slovenšcine na tujih univerzah (danes Slovenšcina na tujih univerzah) z mednarodno promocijo slovenistike. Vse te tri dejavnosti, ki gotovo pomenijo trden temelj razvoja in razcveta (pa tudi razsveta) slovenistike kot vede in ljubljanske slovenistike kot živahnega in uspešnega pedagoško­raziskovalnega univerzitetnega okolja, so bile vendarle nekako posredovalnega znacaja. Namenjene so (bile) prenosu in predstavitvi raziskovalnih dosežkov slovenisticnih raziskovalcev in raziskovalk širši domaci in mednarodni javnosti ter spodbujanju slovenisticne dejavnosti doma in po svetu. Od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja pa se je tem trem osrednjim in tedaj že krepko uveljavljenim posredovalnim programom vse odlocneje pridruževala še druga vsebina – z jasno jezikovnonacrtovalno vizijo (ki je bila povezana tudi s politicno modrostjo in mocno intuicijo) jo je med tedanjimi univerzitetnimi ucitelji najbolj odlocno omogocala, podpirala in uveljavljala prof. dr. Breda Pogorelec in pri tem velikokrat naletela na nerazumevanje ali celo ostro nasprotovanje kolegov in kolegic. Spoznanje, da je podrocje slovenšcine kot tujega oziroma drugega jezika posebno strokovno podrocje s svojimi zakonitostmi, ki terja tudi posebne pristope tako pri uporabnih kot pri znanstvenoraziskovalnih dejavnostih, je bilo v našem prostoru takrat nekaj tako zelo svežega, da ga marsikdo, navajen obicajnih akademskih poti, ni zmogel zlahka prebaviti. Toda zgodba o Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik dokazuje, da je bilo to spoznanje še kako na mestu – kogar zanima zgodba zadnjega desetletja, si jo lahko v grobih obrisih ogleda kar v letnih porocilih, ki jih od leta 1999 pripravljamo za strokovne in organizacijske partnerje, in za zgodovino, seveda. Tudi letošnje porocilo nikakor ni izjema, temvec potrjuje pravilo. Iz njega lahko razberete, da Centrovi programi in dejavnosti še naprej rastejo in se razvijajo, v tesni medsebojni povezavi z družbenimi potrebami po znanju in preverjanju slovenšcine, ki jih – brez lažne skromnosti – Centrovci in Centrovke marsikdaj zaznamo med prvimi in lahko zato tudi sorazmerno hitro ukrepamo. Podrocje slovenšcine kot drugega/tujega jezika je v zadnjem desetletju po eni strani postalo tržno zanimivejše (vsaj v nekaterih delih, predvsem pri ponudbi tecajev), po drugi strani pa se na slovenskem prizorišcu vztrajno veca število akterjev, ki si želijo opravljati kako dejavnost s tega podrocja v imenu celotne družbe oziroma države (in seveda s proracunskim placilom). Obojega smo na Centru pravzaprav veseli, saj je to posredni dokaz naše uspešnosti – slovenšcina za tujce ni vec nekaj obrobnega in nepomembnega. Tak razvoj prizorišca pa pomeni nujnost novega premisleka o poslanstvu in položaju Centra. Konkurencni boj z drugimi igralci, npr. na trgu tecajev slovenšcine za tujce, z željo ohranitve najvecjega tržnega deleža, nikakor ni naša naloga. Vse bolj je jasno, da je naša prednostna zadolžitev nekaj drugega: zagotavljati moramo znanje in izdelovati raznovrstne in kakovostne strokovne podlage za razvoj in delovanje celotnega podrocja. Sem še naprej sodi tudi ozavešcanje strokovne in širše javnosti – in temu bomo morali posvetiti vec pozornosti, kot smo jo doslej, ravno zaradi vcasih tudi nelojalne konkurence. Ne moremo recimo pristati, da država pri narocilih v zvezi s slovenšcino za tuje govorce med ponudniki razsoja izkljucno na podlagi najugodnejše ponujene cene, pri cemer ne upošteva nobenega drugega merljivega kazalca kvalitete ponudbe. Ne (le) zato, ker se pocutimo prikrajšane – ampak zato, ker to pomeni lažno gospodarnost in ne nazadnje lažno demokraticnost, saj že tako izpostavljenim skupinam (npr. priseljencem, izseljencem) sporocamo, da je za njih kar vse dobro, hkrati pa se lahko formalno hvalimo s tem, da smo za njih poskrbeli. Ne moremo kar tako pristati, da v abstraktnem imenu enakopravnosti akterjev na slovenskem prizorišcu izgubljamo proracunski denar za tiste dejavnosti, ki jih izvajamo že dolgo, in kar je še važneje, dokazano kvalitetno, v zadovoljstvo udeleženk in udeležencev in nenazadnje v neposredno korist slovenske jezikovne skupnosti. Predvsem pa še naprej ne pristajamo na misel, da je slovenšcina dobra le za Slovence in Slovenke – tole porocilo vas bo prepricalo, da imamo prav. Glede tega ostajamo nepoboljšljivi (ceprav nedomišljavi) megalomanke in megalomani. Uvod Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik v letu 2009 Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Predstojnik: red. prof. dr. Marko Stabej (do julija 2009 izr. prof. dr. Simona Kranjc) Redno izobraževanje za lektorje in izpraševalce - Slovenšcina kot drugi jezik v slovenskih osnovnih šolah Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost - Projekti - TOOL2 - MaLTeCC Praksa na Centru za slovenšcino dr. Ina Ferbežar Kako nadaljevati zgodbo, ko pa se zdi, da je z uvodnikom V središcu slovenšcine povedano prav vse? Morda z mislijo, da se Centrovke in Centrovci tega, da smo s svojo dejavnostjo v središcu slovenšcine, niti ne zavedamo. Ali pa si tega preprosto ne upamo: podrocje slovenšcine kot drugega in tujega jezika je pac dolgo veljalo za obrobno. Predvsem pa nimamo casa, saj je treba uresniciti še toliko zamisli. Ceprav nas je zaposlenih že za celo malo tovarno – 14 strokovnih sodelavcev in 30 lektorjev v tujini – pa bi si želeli, da bi lahko zaposlili še kakšnega sodelavca oz. sodelavko; zamisli in z njimi dela je vsekakor dovolj. Seveda zaposlitev ni edina možna oblika sodelovanja s Centrom. Obstajajo tudi druge, drugacne, in številni naši zunanji sodelavci jih poznajo. Povsem nova priložnost se je na primer odprla lansko poletje, ko smo v Centru štiri mesece gostili študentko na praksi v okviru programa Erasmus. Pokazalo se je, da tovrstne prakse niso le enkratna priložnost za tuje študente slovenistike, ki na kraju samem spoznavajo slovenšcino in del njene infrastrukture, ampak tudi razširjajo našo ponudbo – in nas plemenitijo. Morda se ob povedanem zdi, da se je Centru gospodarski krizi uspelo izmakniti: naša dejavnost se nenehno širi, ob sedmih programih se oblikuje nov, kmalu verjetno samostojen program, ki se specializira za poucevanje in testiranje otrok in mladine. Eden od programov se je po nekaj letih kadrovskega opotekanja spet zares utiril, eden pa zacel zares delovati tako, kot smo si zmeraj predstavljali in želeli in kot je za našo dejavnost tudi nujno. Razmišljamo pa tudi naprej: o posebnem programu, ki bi nekako povezal raziskovalno dejavnost Centra. Toda dejstvo je, da je kar nekaj zadev – pa naj so povezane s krizo ali ne – še nedorecenih: odprti ostajata vprašanji zaposlovanja lektorjev v tujini in ne povsem urejenega financiranja naše dejavnosti. Upamo in želimo si, da se bodo z Zakonom o dejavnosti programa Slovenšcina na tujih univerzah, ki se je zacel pripravljati v lanskem letu, stvari uredile vsaj na tem podrocju: da se bo ustrezno uredil status t. i. kariernih lektorjev in da bo poskrbljeno za financiranje podporne dejavnosti programa STU. Seveda STU ni edini program, ki ga tarejo kadrovske in z njim najtesneje povezane financne težave – takšen primanjkljaj obcutijo tudi drugi Centrovi programi. Dejstvo je namrec, da se v Centru zaposleni delavci – z izjemo petih strokovnih delavcev in 30 lektorjev na univerzah v tujini – vecinoma financirajo iz lastnih virov, tj. sredstev, ki jih pridobimo na trgu: bodisi s ponudbo tecajev, izpitov, izobraževalnih seminarjev, ucbenikov in drugih gradiv bodisi s projekti, ki nam odpirajo možnost crpanja evropskih sredstev. Toda ti viri, še posebej v kriznih casih, niso zanesljivi, na fakulteto pa, tako kažejo izkušnje, v takšnih primerih ni mogoce racunati. To pomeni, da nekaterim svojim sodelavcem, ki se v casu zaposlitve na Centru prekalijo v odlicne strokovnjake z enega od podrocij slovenšcine kot drugega oz. tujega jezika, ne moremo ponuditi niti obljubiti stalne zaposlitve, ceprav si na moc prizadevamo pridobivati vedno nove in nove projekte. Res je, možnosti za sodelovanje so tudi drugacne, a izgubljati strokovnjake je bolece – zanje, ki odhajajo, in za nas, ki ostajamo. Poleg tega pet delavcev, ki naj bi bili v celoti financirani iz proracuna RS, od države prejema le še dobro petino place – smo pac »samo« strokovni delavci, ki nam zaradi narave našega dela pripada vse manj sredstev, ne moremo jih namrec pridobivati na racun dodiplomskih študentov, kot to velja za druge delavce fakultete. Ceprav študente, kot kažejo številke v nadaljevanju, imamo. Ali pa fakulteta državi morda ne zna ustrezno pokazati in utemeljiti potrebnosti in pomembnosti našega dela? Ob strani pušcam vprašanje, iz katerih virov pokrivati delovno mesto vodje Centra za slovenšcino, ki je s strani fakultete sicer sistemizirano, ne pa tudi financirano. Ocitno pa tudi s strani glavnega financerja ne priznano kot posebno delovno mesto. Ne glede na potrebnost opravljanja takšnega dela v tovarni, kakršna je Center, to avtomaticno pomeni, da ostajamo brez enega delovnega mesta – kateremukoli programu že je bilo odvzeto. Vodjo je bilo namrec treba prav zaradi neurejenega financiranja »rekrutirati« izmed strokovnih delavcev na obstojecih Centrovih programih. Ja, Center je tovarna: tovarna zamisli in njihovih uresnicitev na vseh podrocjih slovenšcine kot tujega in drugega jezika, tudi raziskovalnem, pa tudi tovarna jezikovnega znanja s poslovalnicami povsod po svetu. Megalomansko? Nam se zdi samoumevno. In ja, kljub vsem težavam je v to tovarno fino hoditi v službo – ker se zares dela, ker se dela zares zanimive reci in se ima pri tem tudi zares luštno. V dobri družbi to ni težko. Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic mag. Mojca Nidorfer Šiškovic 1 Splošno o programu V študijskem letu 2008/09 je na tujih univerzah delovalo 53 slovenistik, na 23 univerzah je imela slovenistika status diplomskega študija, na mnogih od teh univerz sta potekala tudi magistrski in doktorski študij. Na lektoratih in študijih slovenšcine se je slovenšcino ucilo oz. jo študiralo 1.889 študentov. Program STU je v letu 2008/09 vkljuceval 51 uciteljev slovenšcine v tujini: 30 na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlenih uciteljev in 21 na tujih univerzah zaposlenih uciteljev oz. uciteljev, ki so imeli civilnopravne pogodbe s Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Na univerzah v tujini je zdaj za slovenistiko habilitiranih vec kot 30 uciteljev, pri katerih lahko študenti pišejo diplomske naloge. Ob koncu študijskega leta so ucitelji na avgustovskem srecanju zaradi bližajoce se upokojitve predstavnika uciteljev dr. Zoltana Jana izpeljali volitve za novega predstavnika. To je postal Mladen Pavicic, sicer ucitelj slovenšcine na Univerzi ELTE v Budimpešti, njegov namestnik pa mag. Pavel Ocepek, ucitelj slovenšcine na Univerzi Gent. 2 Spremembe na lektoratih in V preteklem študijskem letu je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo sprejelo kadrovske zadeve odlocitev o odprtju lektorata slovenšcine na Univerzi za tuje študije v Pekingu in za to odobrilo dodatna financna sredstva. Spomladi 2009 smo preko javnega razpisa izbrali uciteljico Natalijo Toplišek in avgusta 2009 ob obisku delegacije z omenjene univerze v Ljubljani podpisali meduniverzitetni sporazum. S pomocjo slovenskih diplomatsko­konzularnih predstavništev smo pripravili vse potrebno za odprtje in delovanje lektorata slovenšcine v zacetku študijskega leta 2009/10. Ob zakljucku študijskega leta 2008/09 pa je med zaposlenimi lektorji prišlo do naslednjih sprememb: upokojila sta se dolgoletna ucitelja slovenšcine na Filozofski fakulteti v Trstu Milica Cvetek Russi in dr. Zoltan Jan. Njune ure je v zacetku novega študijskega leta prevzela mag. Rada Lecic, ki je pred tem poucevala na Visoki šoli za prevajalce in tolmace v Trstu, za visoko šolo pa smo na javnem razpisu izbrali in zaposlili novo uciteljico dr. Karin Marc Bratina. Na Univerzi v Lodžu je Aleksandra Križa zamenjala Janja Vollmaier, Boštjan Božic, izbran za Univerzo v Bukarešti, pa je zaradi poznega soglasja Univerze v Bukarešti v zacetku zimskega semestra odšel na lektorat v Bielskem Biali, kjer si zaradi diplomskega študija in številnih študentov že vec let prizadevajo za lektorja iz Slovenije, v poletnem semestru pa je po prejetju soglasja odšel v Bukarešto. Na novo sta zacela v poletnem semestru delovati tudi lektorata slovenšcine na Univerzi v Granadi (Španija) in na Univerzi Washington v Seattlu (ZDA). Z Univerzo v Granadi, kjer je zelo razvita slavistika, smo pred tem podpisali meduniverzitetni sporazum, sredstva za placilo ucitelju je v obliki štipendije (400 evrov mesecno) zagotovila španska univerza, s slovenske strani pa smo lektorici Ani Fras v letu 2009 krili stroške stanovanja v višini 2.000 evrov in letalsko vozovnico. Na ameriški univerzi v Seattlu so lektorat ustanovili samostojno, namenjen je podiplomskim študentom, ki se želijo v okviru raziskovalnega dela in študija nauciti tudi slovenšcino. Lektorji v porocilih porocajo o kadrovski problematiki in diplomah iz slovenistike: tako na slovenistiki v Brnu pogrešajo habilitiranega profesorja za jezik, saj mora vsa predavanja iz jezika izvesti lektor sam. Zacasno bi lahko problem rešili z izmenjavo profesorjev za mesec ali dva, tako je novembra 2008 v Brnu gostovala dr.Vera Smole in predavala dialektologijo študentom 1. letnika podiplomskega študija.V Budimpešti sta v študijskem letu 2008/2009 diplomirala prva diplomanta; ena slovenisticna diploma je nastala tudi v Krakovu, dve pa v Gentu.V Lvovu v akademskem letu 2009/10 nacrtujejo zacetek postopka akreditacije slovenskega jezika kot samostojne študijske smeri, zato se bodo preko bilateralnih semestrskih štipendij Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo študija slovenšcine na Filozofski fakulteti v Ljubljani udeležile dve podiplomski študentki z Univerze I. Franka v Lvovu in ena z UniverzeT. Ševcenka v Kijevu, kjer prav tako želijo zaceti s slovenistiko. Namen štipendiranja je izpopolnjevanje domacega kadra in širjenje slovenistike v Lvovu in Kijevu. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v obliki kvadrilaterale pripravlja skupaj s Filozofsko fakulteto Karlove univerze v Pragi, Filološko fakulteto Jagelonske univerze ter Filozofsko fakulteto Univerze Komenskega t. i. joint-degree program. Diplomanti tega programa bodo lahko študirali na štirih fakultetah, pridobili pa si bodo enotno diplomo. Ljubljanska fakulteta se zato intenzivno zavzema, da bi bil status slovenšcine v tem študiju enakovreden ostalim jezikom, zato pa bi bilo treba na univerzah v Krakovu in Bratislavi cim prej vzpostaviti diplomski študij slovenšcine. Že prej izbirni lektorat slovenšcine na Univerzi v Bukarešti se je po uvedbi bolonjskega sistema še zmanjšal na štiri semestre po 2 uri tedensko (prej šest semestrov), zato študenti dosežejo nizko raven znanja. K izboljšanju zadnjega bo sicer pripomogla novo podpisana pogodba za Erasmusove izmenjave. Oviri za uspešno ucenje sta tudi prostorska stiska in slaba tehnicna opremljenost fakultete, ki sta najbolj ocitni ob kakršni koli organizaciji obštudijskega dogodka (npr. projekcije filma). Predstojnik slavisticne katedre gospod Constantin Geambasu in prodekanja na Fakulteti za tuje jezike in književnosti dr. Octavia Nedelcu lektorat, ki z eno daljšo prekinitvijo deluje vse od leta 1978, sicer podpirata. Slovenšcina je zdaj na Oddelku za slovanske jezike in književnosti (Catedra de limbi si literaturi Slave) edini jezik, ki se ga ne da študirat, ampak je lektorat (drugi lektorat je bila makedonšcina, ki je bila ukinjena že pred leti). 3 Izobraževanja in delovna V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo organizirali tri tradicionalna delovna srecanja uciteljev ter priprava srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno (22. in 23. decembra 2008), junijsko (24. 6. novih uciteljev 2009) izobraževanje Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik ter osrednje delovno srecanje uciteljev STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srecanje od 26. do 28. avgusta 2009. Za nove ucitelje STU smo pripravili celovito usposabljanje in pripravo na odhod na tujo univerzo. Ti so se udeležili junijskega izobraževanja za ucitelje slovenšcine kot drugega/ tujega jezika, vec dni so hospitirali na lektoratih v okviru 45. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Dopoldne prvega dne avgustovskega srecanja so imeli z Andrejo Ponikvar, lektorico na Univerzi v Zagrebu, 3-urno pedagoško pripravo na poucevanje na lektoratu ter splošno pripravo za delo na lektoratu s strani strokovnih sodelavcev programa mag. Mojce Nidorfer Šiškovic in Damjana Huberja. 4 Obiski na lektoratih Maja 2009 sta predsednica programa izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic in vodja programa mag. Mojca Nidorfer Šiškovic v sodelovanju z lektorico slovenšcine mag. Matejo Rozman in s slovenskim veleposlaništvom v Lizboni ter castnim konzulatom na Portugalskem obiskali slovenisticni lektorat na Filozofski fakulteti Univerze v Lizboni, ki deluje že peto leto. Slovenisticni lektorat je med prvoustanovljenimi na slavistiki omenjene fakultete, slovenisticni predmeti pa so tudi del študijskega programa slovanskih študij. V okviru obiska je bil organiziran sestanek z veleposlanikom RS v Lizboni dr. Petrom Bekešem in sestanek s predstavniki fakultete. Poleg predstavitve dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik sta obe pripravili tudi slovenisticni predavanji. Oktobra 2009 je bila organizirana slovaško-slovenska konferenca na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi, v okviru katere sta se predstavila tudi centra za slovašcino in slovenšcino kot drugi/tuji jezik z obeh filozofskih fakultet (gl. pogl. Kulturne dejavnosti na lektoratih, Bratislava). 5 Financiranje in podpora Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), ki financira program STU, je programu STU s strani v zadnjih nekaj letih z zviševanjem sredstev omogocilo obcutno izboljšanje materialnega slovenskih državnih institucij položaja uciteljev STU ter razvoj dejavnosti programa in širitev mreže lektoratov v zadnjih dveh letih za pet novozaposlenih uciteljev. Marca leta 2009 je zacela tudi za ucitelje slovenšcine na tujih univerzah veljati Uredba o placah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, ki je pravno utemeljila njihov materialni položaj v casu napotitve v tujino, Ministrstvo pa je za to zagotovilo dodatna financna sredstva za ucitelje (477.000 evrov). Žal je MVZT ob tem zaradi neurejene pravne podlage za financiranje podpornih dejavnosti programa STU sredstva, ki jih je program prejemal za podporo lektoratom (predsedništvo programa, placa strokovnemu delavcu, materialni stroški za poštnino, delovna srecanja in izobraževanja, tiske in obiske lektoratov), za leto 2008 zahtevalo nazaj v višini vseh nakazanih 47.000 evrov, za leto 2009 pa je za ta namen v novembru odobrilo zgolj sredstva v višini 30.000 evrov, kar onemogoca izvedbo dejavnosti in otežuje delovanje programa. Nesporazum, katerega posledica je nerešeno financiranje, je nastal med Univerzo v Ljubljani, Filozofsko fakulteto in MVZT. MVZT daje sredstva Univerzi v skupnem znesku, v katerem naj bi bila zajeta tudi sredstva za podporo delovanju lektoratov. Filozofska fakulteta pa prejema le sredstva, povezana s številom študentov, pri cemer tuji študenti niso vkljuceni v ta izracun, zato Center za slovenšcino od Fakultete in Univerze za podporo lektoratom ne prejema nikakršnih sredstev, razen posebej za to dejavnost zagotovljenih od MVZT. Prav tako še vedno ostaja nerešen nacin financiranja dejavnosti, saj je bila v letu 2009 višina zneska, s katerim razpolaga program STU, znana šele v novembru, zato je nacrtovanje dejavnosti in dogovarjanje s tujimi univerzami zelo oteženo. Filozofska fakulteta program sicer podpira z zagotavljanjem rednih plac zaposlenim in tako pomaga pri nemotenem delovanju programa, vendar pa bi bilo treba program umestiti v redno vsakomesecno financiranje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na ta nacin bi tudi omogocili ustreznejše nacrtovanje porabe denarja in delovanja programa. Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Da je delovanje programa Slovenšcina na tujih univerzah uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve, posebej Sektorju za mednarodno sodelovanje v kulturi in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlicno sodeluje. Mnogo slovenskih diplomatskih predstavnikov je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oziroma se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in pripravilo sprejeme. Zadnja leta se je izredno izboljšalo tudi sodelovanje pri skupnih kulturnih projektih (gl. tudi Kulturne dejavnosti po lektoratih). Partnerji programa STU postajajo še druge institucije, bodisi pri posameznih skupnih projektih ali na splošno: zelo tvorno je sodelovanje s Filmskim skladom RS, z Društvom slovenskih pisateljev, Slovenska tiskovna agencija pa je uciteljem omogocila brezplacen dostop do svojega portala. Ucitelji sodelujejo tudi z Uradom Vlade za komuniciranje in s Študentsko založbo v Ljubljani, s katero vsako leto pripravijo vec gostovanj, ter z dopisništvi RTV Slovenija. Vecina uciteljev je v svojih porocilih pohvalila vsestransko podporo programa Slovenšcina na tujih univerzah in Centra za slovenšcino tako v smislu vsestranske organizacijske podpore, pomoci pri projektih, nakupu knjig in ostalih gradiv za študente, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj, ki so zanje organizirana trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispeva Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za udeležbo študentov in tujih uciteljev slovenistike na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK), ki je organiziran na visoki strokovni ravni in z bogatim programom. Študentom slovenšcine na tujih univerzah omogocajo, da se s slovenšcino podrobneje seznanijo v Sloveniji in poslušajo predavanja strokovnjakov slovenistov ter vzpostavijo strokovne in kulturne stike, ki jih ponujajo kljucne institucije v glavnem mestu Slovenije. Program STU nudi lektoratom organizacijsko in delno financno podporo tudi pri dejavnostih, ki jih organizirajo ucitelji na tujih univerzah: gostujocih predavanjih, ekskurzijah s študenti v Slovenijo, tisku zbornikov slovenisticnih konferenc itn., ter vsaj vsaki dve leti organizira skupne projekte STU: Prevajanje slovenskih literarnih besedil (2004), Svetovni dnevi slovenskega filma (2005), Svetovni dnevi slovenske literature (2006) in Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (2008). 6 Priprava Zakona o dejavnosti V skladu z imenovanjem posebne delovne skupine na svetu programa STU oktobra 2008 programa Slovenšcina na tujih je pravnica mag. Nataša Belopavlovic do maja 2009 pripravila osnutek Zakona o dejavnosti univerzah programa STU, s katerim bi na nacionalni ravni uredili delovanje programa: zakon bo dolocil nosilca programa, uredil financiranje programa in specificen delovnopravni položaj uciteljev slovenšcine na univerzah v tujini. Dejstvo je namrec, da je položaj uciteljev slovenšcine na tujih univerzah specificen tako glede sklepanja, trajanja in prenehanja njihovih pogodb o zaposlitvi kot glede posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Tega dela Uredba o placah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini ne vsebuje, zato bi ga bilo treba v cim krajšem casu trajno urediti na ravni slovenske države. V letu 2009 se je delovna skupina sestala sedemkrat in intenzivno pripravljala osnutek, obravnaval in potrdil pa ga je že tudi Oddelek za slovenistiko, zato bo predlog zakona na prvi seji sveta programa STU predložen v obravnavo clanom sveta programa. 7 Študentske in uciteljske V zadnjih letih se je na lektoratih zelo povecalo število izmenjav in gostovanj tako študentov izmenjave kot tudi uciteljev slovenistov. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus Socrates med slovenistikami na tujih univerzah in slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Gostovanja študentov slovenistike in drugih smeri so tako vedno pogostejša, na tuje slovenistike pa vedno pogosteje odhajajo tudi študenti slavistike in slovenistike s slovenskih univerz. Prav tako se veca število gostovanj habilitiranih uciteljev iz Slovenije, ki predavajo na tujih slovenistikah in pomagajo pri izvedbi študijskega programa. Problem študentov, še zlasti tistih, ki slovenšcino študirajo kot diplomski predmet in prihajajo gostovat na slovenske univerze, je, da v casu bivanja v Sloveniji nimajo možnosti udeležbe na tecajih slovenšcine, razen nekaj ur, namenjenih tistim, ki gostujejo v okviru programa EU Erasmus. Za vse druge, ki prihajajo iz držav izven Evropske unije, pa bi za izvedbo programa tecajev slovenšcine potrebovali posebnega ucitelja. To delo bi sicer lahko dolgorocno opravljali ucitelji STU, ki bi v okviru svoje napotitve imeli obvezno bivanje leto dni v Sloveniji na vsakih pet let (2–3 ucitelji letno). 8 Objave v medijih Ucitelji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu pogosto gostje radijskih oddaj RTV Slovenija, zlasti oddaje, namenjene Slovencem po svetu na radiu Slovenija 1 v petek zvecer, ter drugih oddaj in programov lokalnih radijskih in televizijskih hiš v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati. Medijska pozornost je bila posebej velika v casu projekta Svetovni dnevi slovenske literature na filmu v novembru in decembru 2008 ter ob novoletnem srecanju 22. in 23. decembra 2008, ko sta za ucitelje slovenšcine v Vili Podrožnik pripravila poseben sprejem Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu, ucitelje pa sta sprejela oba ministra gospod Gregor Golobic in dr. Boštjan Žekš. 9 Kulturne dejavnosti in projekti programa 9.1 Svetovni dnevi slovenske literature na filmu 9.2 Dejavnosti na lektoratih (povzetek iz porocil uciteljev) Na lektoratih so bili v študijskem letu 2008/09 ucitelji izredno dejavni na podrocju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. Izvedli smo projekt Svetovni dnevi slovenske literature na filmu, ucitelji pa so na interni razpis za sofinanciranje v okviru programa STU prijavili 24 projektov, ki so jih uspešno izvedli skupaj s svojimi študenti na univerzah v tujini in ob pomoci strokovnih delavcev programa STU. V okviru ekskurzij smo na Centru za slovenšcino sprejeli študente in ucitelje iz Bratislave, Lvova, Tübingena in Italije. Ucitelji so zelo dobro sodelovali z veleposlaništvi in s svojimi študenti pomagali pri izvedbi kulturnih projektov in predstavitev ter veliko prevajali slovensko literaturo. Projekte so izpeljali s financno podporo društev, predstavništev slovenskih podjetij itn. in so predstavljeni pod tocko 9.2. V okviru programa STU smo že spomladi 2008 zaceli s pripravo projekta Svetovni dnevi slovenske literature na filmu, v katerem smo povezali sodobno slovensko literaturo in filmsko ustvarjalnost. Projekt smo prijavili na razpis Ministrstva za kulturo in za celotno izvedbo pridobili le tri tisoc evrov za natis zloženke in plakatov ob projektu. Odzval pa se je Filmski sklad Republike Slovenije in brezplacno prispeval DVD-je slovenskih filmov Petelinji zajtrk (posnet po istoimenskem romanu Ferija Lainšcka), Sladke sanje (film, posnet po scenariju Mihe Mazzinija, ki mu je sledil roman Kralj ropotajocih duhov), Zvenenje v glavi (po istoimenskem romanu Draga Jancarja), kratka filma Vrtoglavi ptic in Otrok v casu, RTV Slovenija pa je na DVD-jih za vse lektorate prispevala slovenski dokumentarni film o Primožu Trubarju Pot. V poletnem semestru so lektorji s svojimi študenti že prebirali literarna dela, ki so bila uvršcena v program, in prevajali odlomke. Poleg tega pa so študenti in ucitelji uspeli podnasloviti vecino filmov s podnapisi v tujih jezikih, da so tako približali filme tudi obiskovalcem filmskih vecerov, ki slovenšcine ne razumejo. V tednu od 1. do 5. decembra 2008 so na 53 univerzah po svetu uspešno potekali filmski in literarni veceri, na vseh lektoratih so v tuje jezike prevedli zloženko, ki smo jo o slovenskih romanih in filmih pripravili na programu STU, jo natisnili v 3.000 izvodih in razposlali na univerze po svetu. Filmski in literarni veceri so bili zelo dobro obiskani, saj se jih je v istem tednu udeležilo vec kot 5.000 ljudi po svetu. Ponekod so se ucitelji med seboj povezali, tako sta prvi filmski vecer projekta v Slovenski hiši skupaj organizirala ucitelja v Belgiji, udeležili pa so se ga študenti in ucitelji vseh treh univerz, kjer so lektorati, in drugi obiskovalci (iz Bruslja, Louvain-la-Neuva in flamskega Genta). V Hamburgu so projekcije pripravili v mestnem kinu Lichtmess, v Katovicah je podjetje Krka Polska sponzoriralo najem kinodvorane Centrum sztuki filmowej v Katovicah, kjer so natisnili brošure o projektu in filmih. Poleg dobre obiskanosti prireditev se je v promocijo vkljucila tudi RTV Slovenija s svojimi dopisništvi po svetu, mnogi lokalni mediji pa so objavili prispevke, intervjuje in programe prireditev. S projektom smo uresnicili vec pomembnih ciljev: cim širši publiki po svetu smo predstavili slovenske avtorje s kakovostnim literarnim opusom in uspešno slovensko filmsko produkcijo po slovenskih romanih posnetih filmov. Na ta nacin smo konec leta 2008 obeležili leto predsedovanja Slovenije Evropski uniji, Trubarjevo leto ter evropsko leto medkulturnega dialoga v mednarodnem prostoru kot sticišcu kultur. Ucitelji in sodelavci programa STU na Centru za slovenšcino in Oddelku za slovenistiko smo ob dobri organiziranosti in koordinaciji tako velikih projektov, kot so že prepoznavni Svetovni dnevi, pravzaprav najvecja organizacija v Sloveniji, ki zelo uspešno predstavlja in širi slovenski jezik, literaturo in kulturo po svetu. V Beogradu so Svetovne dneve podaljšali v februar – mesec kulture, ko so z Veleposlaništvom in slovenskimi društvi v Srbiji izpeljali turnejo slovenskih filmov po Srbiji in pripravili spremno gradivo. Filmi so bili predvajani v Kinoteki, skupaj pa se je projekcij filmov udeležilo preko 250 ljudi, filme pa so predvajali še v ostalih društvih Slovencev, in sicer v Subotici, Novem Sadu in Nišu. Konec aprila 2009 sta profesorica dr. Maja Đukanovic in lektorica Zvonka Kajba organizirali strokovno ekskurzijo v Slovenijo, ki se je je udeležilo 30 študentov slovenšcine in profesorjev s Katedre za splošno jezikoslovje Filološke fakultete v Beogradu in pri kateri so kot sponzorji sodelovale mnoge slovenske institucije in podjetja. 16. septembra 2009 je bil v srbskem PEN centru literarni vecer s pisateljem Borisom Pahorjem, ki so ga organizirali Veleposlaništvo Republike Slovenije v Republiki Srbiji in srbski PEN center v sodelovanju s Centrom za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in društvom Slovencev »SAVA« Beograd. Povezovalca vecera, dr. Mihajlo Pantic in dr. Maja Đukanovic, sta predstavila književnika in njegov prvi prevod Nekropole v srbski jezik. Roman so prevedli štirje diplomanti, ki so študirali slovenski jezik vzporedno s svojim osnovnim študijem: Ivana Velickovic, Jelena Budimirovic, Jana Kobal in Slobodan Novokmet. To je hkrati prvi prevod Nekropole v kateri koli drugi slovanski jezik. Boris Pahor je spregovoril o vsem, kar predstavlja knjiga, ki je namenjena tistim, ki taborišcne tragicne izkušnje niso preživeli, da ne bodo pozabljeni. Dotaknil se je položaja Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slovencev v Trstu nekoc in danes, dejal, da se stvari vendar spreminjajo, da lahko objavlja besedila v italijanskem tisku in tako govori o svojih idejah, problemih, tudi o fašizmu, in jih tako predstavi italijanski publiki, kar je, kot pravi, že velik uspeh. Odlomke iz prevedenega romana je tako v slovenšcini kot v srbšcini interpretiral dramski umetnik Svetozar Cvetkovic. Literarnega vecera sta se udeležila tudi ministra za kulturo, Majda Širca iz Slovenije in Nebojša Bradic iz Srbije, ki sta istega dne podpisala sporazum o meddržavnem kulturnem sodelovanju, ter dr. Alojzija Zupan Sosic in mag. Mojca Nidorfer Šiškovic. Ob pisateljevem gostovanju v Beogradu so bili objavljeni številni intervjuji z njim v srbskem casopisju in v slovenskih medijih. V Bratislavi so na Filozofski fakulteti v Bratislavi v okviru Svetovnih dni poleg filmskih vecerov pripravili še literarni vecer, vecere je obiskalo približno 280 ljubiteljev slovenskega filma. Na literarnem veceru so študenti slovenšcine Kristína Potocnáková, Jana Micuchová, Jakub Horváth in Miha Kragelj predstavili literarni opus Mihe Mazzinija, Draga Jancarja in Ferija Lainšcka ter odlomke iz romanov, ki sta jih v slovašcino prevedli Jana Micuchová in Kristína Potocnáková. Mária Dobríková je v univerzitetnem casopisu Naša univerzita objavila clanek z naslovom Slovinský literárny podvecer, v katerem je širši javnosti predstavila že prej omenjeni projekt. Svetovni dnevi slovenske literature na filmu so potekali tudi v Nitri, kjer si je približno 50 obiskovalcev ogledalo dva filma. Februarja so se študenti lektorata slovenskega jezika srecali s slovensko pisateljico Suzano Tratnik, se udeležili njenega predavanja in krsta njenega romana z naslovom Ime mi je Damjan, ki je v okviru projekta Sto slovanskih romanov izšel v slovaškem jeziku. Marca sta študentki slovenšcine Terézia Benejová in Jana Micuchová ter slovenska študenta Katarina Puntar in Miha Kragelj, ki sta bila na študentski izmenjavi v Bratislavi, pripravili Slovenski vecer, na katerem so predstavili Slovenijo, odlomke iz slovenskih romanov ter si ogledali slovenski film. Aprila so pripravili štiridnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo, ki se je je udeležilo 44 udeležencev. Lektorica je predstavila delovanje lektorata v televizijski oddaji Eutrinki, kjer sta se predstavila tudi najstarejši še živeci prevajalec 94-letni profesor Melichar Václav in obetavna prevajalka ter študentka slovenšcine Kristína Potocnáková. Lektorica je predstavila slovensko-slovaške odnose v radijski oddaji Hovorime po ... Lektorica Saša Vojtech Poklac je sodelovala na mednarodni znanstveni konferenci Prevod kot kulturna misija, na kateri je predstavila clanek z naslovom Aktuálna recepcia slovinskej literatúry na Slovensku, za tednik Knižná revue pripravila intervju s slovensko pisateljico Suzano Tratnik, prav tako pa tudi sodeluje pri pisanju gesel o slovenski književnosti za slovaško enciklopedijo Beliana. V Brnu so se znova udeležili Vecera južnoslovanskih kultur na gradu Pernštejn: s študenti so izdelali slovenske noše ter pripravili slovenske jedi – kislo repo, dodole, meso iz tunke, od sladic pa potico. Zbranim so zapeli tudi dve slovenski ljudski pesmi. Za brnske študente in za širšo javnost so aprila organizirali odmeven koncert priznane slovenske skupine Katalena v brnskem klubu Leitnerova. Šestclanska zasedba je z izvrstnim koncertom navdušila vse prisotne, po koncertu so se clani Katalene pogovarjali s študenti. Lektorica mag. Vesna Nedelko v Bruslju in Louvain-la-Neuve je v okviru Tedna jezikov in kultur, ki jih organizira Institut des Langues vivantes v Louvain-la-Neuve, predstavila slovenšcino, tudi s pokušino slovenske hrane, študenti in vsi drugi so si lahko ogledali slovenski film in prisluhnili slovenski besedi na odru. Marca se je zgodil Movies on the move - festival desetih filmov v desetih jezikih (nemšcina, anglešcina, kitajšcina, španšcina, italijanšcina, francošcina, nizozemšcina, portugalšcina, rušcina in slovenšcina) na temo imigracije. Vsi filmi so bili prikazani na isti dan, ob isti uri, kar ni bila najboljša ideja. Na festivalu so se predstavile Sladke sanje. O slovenskem filmu je nekaj besed povedal tudi profesor Jacques Polet, ki se ukvarja s filmsko režijo. Po njegovem naj bi v filmu šlo za moralno imigracijo. Film si je ogledalo 12 gledalcev (za primerjavo: pri angleškem filmu je bilo 15 ljudi), med desetimi filmi pa se je za ogled slovenskega odlocil tudi direktor ILV-ja, profesor Philippe Neyt, ki ga je film zelo navdušil. Marca je bila tudi gledališka predstava z naslovom Kdo je tam? v arabšcini, nizozemšcini, slovenšcini, francošcini, japonšcini, kitajšcini, rušcini, anglešcini, nemšcini in španšcini na temo obiska (pricakovan, nepricakovan, željen ...). Slovenska uprizoritev je temeljila na prizoru iz filma Sladke sanje, ki so ga odigrali s študenti: najprej 50 dijakom, zvecer pa vsem ostalim (okoli 70 gledalcev). Predstavo si je mogoce ogledati tudi na DVD-ju. V drugem semestru je v Bruslju Thalia Alexopoulou, študentka programa MASTER en langues et littératures modernes, orientation slaves ŕ finalité perfectionnement en langue slave - premičre année (MA1), pri predmetu Culture et civilisation slovčnes izdelala seminarsko nalogo, v kateri obravnava slovensko zgodovino, geografijo, ekonomijo, kulturo in gastronomijo. Na lektoratu slovenšcine v Buenos Airesu je aprila 2009 predaval na temo sodobne slovenske družbe in literature esejist in urednik Mitja Cander, maja so se o literaturi in prevajanju v slovenšcino pogovarjali s prevajalcem Alešem Bergerjem, novembra pa je dialektologinja dr. Danila Zuljan Kumar predstavila današnji status slovenskih narecij. Novembra so jih na lektoratu obiskali ucenci tecaja slovenšcine iz urugvajskega slovenskega društva. V Budimpešti je na lektoratu gostoval dr. Vincenc Rajšp s predavanjem o Primožu Trubarju ob projekciji filma Pot. Lektor Mladen Pavicic je pomagal organizirati Sodobni dramski festival (Kortárs Drámafesztivál), ki je potekal od 21. do 29. novembra 2008, in na katerem so nastopili Via negativa, Slovensko mladinsko gledališce, Simona Semenic in Fake Orchestra, predvajani pa so bili filmi Kratki stiki, Varuh meje, Ruševine, Ekspres, ekspres in Pod njenim oknom. V Bukarešti je marca ucitelj Boštjan Božic s študenti pripravil filmski vecer s filmom Zvenenje v glavi, študente je redno obvešcal o slovenskih prireditvah v Bukarešti (marca je gostovala glasbena skupina Elvis Jackson, aprila je Mladinska knjiga odprla prvo knjigarno v državi, maja je bila v kinu Studio v okviru romunskega Festivala evropskega filma projekcija slovenskega filma Instalacija ljubezni režiserke Maje Weiss). Ucitelj Luka Zibelnik v Clevelandu in Kirtlandu je septembra 2008 na konferenci I speak Therefore I am v Washingtonu DC, ki jo je organizirala francoska ambasada v okviru predsedovanja Evropski uniji, vec kot 250 poslušalcem predstavil infrastrukturo slovenskih lektoratov na univerzah v tujini. Oktobra je bila predstavitev lektorata in Slovenije na študentskem izmenjavnem sejmu, organiziranem na Cleveland State University, novembra je soorganiziral razstavo o Sloveniji in Centru za slovenske študije, ki je bila cel mesec na ogled v glavni dvorani univerzitetne knjižnice v Clevelandu, januarja sta Univerzo v Clevelandu obiskala in na njej predavala dr. Aleksander Bjelcevic in dr. Simona Klemencic. Februarja je imel ucitelj na povabilo prof. Marka J. Madigana predavanje na Rochesterskem Nazareth Collegu, marca je organiziral dva dogodka na Slovenian-American Herritage Foundation: predaval je o prevodu Dalmatinove Biblije in Primožu Trubarju, ogledali pa so si film Pot, ki so ga študenti podnaslovili. Na Cleveland State University je pripravil odprto predavanje v okviru predavanj na modernih jezikih o hrani in pijaci. Aprila je imel na Lakeland Community College predavanje o problemih prevajanja v angleški jezik in soorganiziral folklorni festival s 350 udeleženci. Ob koncu študijskega leta je z RTV Slovenija snemal prispevek za Odmeve na nacionalni televiziji. O lektoratu in dogodkih so bili objavljeni številni prispevki v medijih, ki jih je Luka Zibelnik pošiljal tudi na Slovlit in preko te liste obvešcal sloveniste in druge o dogodkih. Na Dunaju so maja pripravili Slovenski vecer in junija organizirali ekskurzijo v Maribor. V Gdansku je uciteljica Maša Guštin s študenti oktobra sodelovala na Slovenskem glasbeno-literarnem veceru v Varšavi, ki je bil del mednarodnega projekta v organizaciji Študentske založbe in Društva za promocijo kulture Car Slovenije, financno pa ga je podprlo Ministrstvo za kulturo, izdali so publikacijo Noc v Ljubljani, Antologija sodobne slovenske kratke proze z zgodbami 23 slovenskih avtorjev. Izbor sta pripravili lektorici Maša Guštin in Jasmina Šuler Galos, zgodbe pa so prevedli študenti lektoratov slovenskega jezika Univerze v Gdansku ter Univerze v Varšavi. Zgodbe predstavljajo pisano paleto sodobne kratke proze in zastopajo najpomembnejše tokove sodobne slovenske proze. Financno so antologijo podprli Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik iz Ljubljane, Podjetje Krka ter Društvo Slovencev in Poljakov na Poljskem Triglav-Rysy, recenzije oz. informacije o knjigi so se pojavile v vec poljskih medijih. Novembra so organizirali literarni vecer v kavarni-knjigarni Ex Libris v Gdansku, redno urejajo spletno stran www.czar-slowenii.pl, na njej študenti objavljajo svoje clanke, pripravljajo novice oz. objavljajo prevode. Izdali so knjigo Gorana Vojnovica Cefurji raus! v poljskem prevodu Tomasza Lukaszewicza, ki je dve leti obiskoval lektorat pri Maši Guštin, izdajo pa je delno financno podprlo Društvo Slovencev in Poljakov na Poljskem Triglav-Rysy in je bila medijsko zelo odmevna. V Gentu se je v organizaciji ucitelja mag. Pavla Ocepka v okviru mednarodnega projekta Interlitra Tour v flamskem književnem klubu Passa Porta v Bruslju med šestnajstimi povabljenimi avtoricami iz celega sveta predstavila tudi pesnica, pisateljica, prevajalka in igralka Maja Gal Štromar iz Slovenije. Lektor je ob tem študentom predstavil avtorico, njeno literarno snovanje in s študenti prevedel odlomek iz avtoricinega romana Ljubeznica. V novembru se je mag. Pavel Ocepek udeležil snemanja oddaje Radia Slovenije Koncerti iz naših krajev, ki je potekalo v kulturnem centru Naš dom v Maasmechelenu, kjer delujeta dve slovenski izseljeniški društvi. V okviru predmeta Taal en textanalyse: Sloveens je za študente zadnjega letnika organiziral prevajalsko delavnico s Tanjo Mlaker, na Nizozemskem uveljavljeno kulturno menedžerko, literarno prevajalko in tolmacko. Prevajalsko delavnico je v celoti financiral oddelek Univerze Gent. S študenti zadnjega letnika slovenšcine so se odzvali povabilu na strokovni pesniški festival Pranger, julija v Rogaški Slatini. Za prevod slovenske poezije izbranih avtorjev je bil dolocen nizozemski jezik in zavedajoc se priložnosti so se študentje pod vodstvom lektorja z najvecjim optimizmom lotili verzov slovenskih avtorjev in medsebojno intenzivno sodelovali. Povabilo, prevajanje in aktivno sodelovanje na festivalu je bilo za študente velika cast, saj je bila to zagotovo najboljša možna nagrada za triletno delo. Lektor in študentje slovenšcine so s pomocjo Urada vlade RS za informiranje in Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju ter Slovenske turisticne organizacije ob zakljucku študijskega leta študente prvega letnika znova obdarili z darilnimi vreckami ter s pismom Študent študentu, v katerem so študentje svojim bodocim kolegom predstavili Slovenijo in slovenšcino. Namen akcije je bil seznaniti in pritegniti ter posledicno povecati število študentov slovenšcine. Lektor je s pomocjo Urada vlade RS za informiranje in mesecnega casopisa Slovenia Info dvakrat mesecno na novi oglasni deski vse prisotne seznanjal z objavami aktualnih politicnih, gospodarskih in kulturnih prispevkov iz Slovenije. V Gradcu so gostovali v poletnem Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah semestru dr. Marija Stanonik in dr. Jožica Ceh, v zimskem semestru Vid Snoj, celo leto pa Sonja Novak Lukanovic. Po eno predavanje so imeli mag. Štefan Vevar (prevodoslovje), Joe Valencic (prevodoslovje), dr. Vesna Požgaj Hadži in dr. Tatjana Balažic Bulc (slavistika) ter dr. Rada Cossutta (slavistika). Decembra so filmske dneve na inštitutu zaokrožili z Božicnico, ko so prisluhnili res odlicnemu literarnemu veceru koroško-graške pesnice in gledališke igralke Rezke Kanzian, ki je prebirala pesmi iz svoje dvojezicne pesniške zbirke Cvet na gnojišcu. S slovensko stojnico in urami slovenšcine so se predstavili na Dnevu jezikov decembra na fakulteti. Aprila so se profesorji in študenti graške slovenistike ter pevci Visoke šole Obirsko podali na Ekskurzijo po Trubarjevih poteh. Maja so na slavistiki ob izidu nemškega prevoda Prikrite harmonije (prevajalka Daniela Kocmut, študentka graškega prevodoslovja) organizirali literarni vecer s Katarino Marincic in prevajalko. Inštitut za slavistiko zelo intenzivno sodeluje z Društvom avstrijsko-slovenskega prijateljstva v Gradcu, Klubom slovenskih študentk/študentov Gradec (KSŠŠG) ter Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju. Skupaj organizirajo razne literarne vecere, številne delavnice, ekskurzije ter kulturne dogodke. Slovenšcina na Univerzi v Granadi je bila izpostavljena v clanku o univerzi v casopisu Ideal, pisali so tudi o poletnih tecajih, ki jih ponujajo za študente, pri tem pa je bil omenjen tudi SSJLK. V Hamburgu je imela lektorica Monika Pemic novembra intervju na programu Multikulti radia Berlin und Brandenburg, še naprej je razvijala projekt Slowenisch Lernen – slovenšcina na spletu za nemško govorece in pripravila dve novi lekciji ter gradivo z informacijami o Sloveniji in možnostih ucenja slovenšcine. Radio Slovenija je pripravil poskusne profesionalne posnetke šestih besedil, tako da bo tecaj poleg možnosti kombiniranega ucenja služil tudi za samostojno ucenje na daljavo. Spletne povezave, ki obvešcajo o tecaju, je na svoje strani sprejelo vec nemških in avstrijskih univerz, veleposlaništvi RS v Berlinu in Bernu ter Slovenska citalnica v Regensburgu. Tudi Slovenska turisticna organizacija in spletne strani Urada za Slovence po svetu opozarjajo na naš tecaj. Obisk tecaja neprestano raste, do zdaj so zabeležili že preko 15.000 obiskov, cedalje vec obiskovalcev pa strani obiskuje veckrat. Decembra je v sodelovanju z distributerjem kratkometražnih filmov KurzFilmAgentur pripravila vecer slovenskih kratkih filmov in organizirala predbožicno praznovanje slovenistov, na katerega so povabili tudi študente drugih slovanskih jezikov. Julija so si s študenti ogledali igrico Rdeca kapica, ki so jo za skupino hamburških Slovencev pripravili gostje iz Berlina. Ob tej priložnosti je odgovarjala na vprašanja v zvezi z ucenjem slovenšcine v Hamburgu za radio Ognjišce, avgusta je v Hamburgu gostoval Slovenski oktet, ki so se ga kljub pocitnicam udeležili nekateri študenti. Slovenska glasba je na študente naredila zelo velik vtis. Po koncertu je sledilo še družabno srecanje s pevci in skupino hamburških Slovencev. Kot sourednica je Monika Pemic sodelovala z Narodno galerijo v Ljubljani pri pripravi publikacije Od Narodnega doma do Narodne galerije in prispevala strokovni clanek o medkulturnih odnosih v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja na primeru Narodnega doma, kot prevajalka pa je iz cešcine prevedla strokovni clanek Františka Škabrouta. Avgusta je na poletnem izobraževanju lektorjev predstavila referat Poucevanje slovenske kulture in zgodovine ob igranem filmu, septembra pa v intervjuju za Radio Slovenija 1 v oddaji Slovencem po svetu predstavila ucenje slovenšcine na daljavo. Septembra je na povabilo Festivala Ljubljana in Zgodovinskega društva Ljubljana imela predavanje Ljubljansko mešcanstvo in njegovi shajališci v 19. stoletju. V Kansasu je Marta Pirnat Greenberg v aprilu 2009 za študente univerze priredila Vecer slovenskega filma za študente KU. Slovenšcina na tej univerzi obstaja, ceprav formalno neurejena in neplacana. Redno imajo enega ali dva študenta, poucujejo pa jo po potrebi na kateri koli stopnji. Univerzi prinaša kar nekaj ugleda, ker so edina velika raziskovalna ustanova v ZDA, ki jo redno nudi kot študijski predmet, redkim študentom, ki se zanjo odlocijo, pa tudi možnost za pridobitev nemajhnih državnih sredstev tako za poletni študij v Sloveniji kot za štipendiranje med letom. V Katovicah se je lektorica Barbara Upale novembra 2008 s skupino študentov udeležila prireditve Slovenija na Baltiku v Gdansku, ki jo je organiziral znanstveni krožek Car Slovenije iz Gdanska. Za projekt Svetovnih dni so se temeljito pripravljali in podnaslovili vse filme, vecerov pa so se udeležili mnogi predstavniki slovenskih institucij in predstavništev. Aprila je na lektoratu gostoval zgodovinar dr. Vincenc Rajšp s slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju s predavanjem O slovenšcini na starejših zemljevidih in o oznacevanju slovensko-nemške jezikovne meje na njih. Med 29. in 31. majem 2009 se je nekaj študentov in profesorjev udeležilo prevajalskih delavnic in literarnega vecera v Bielsku Biali. Prireditev je organizirala Tehnicno-humanisticna akademija v Bielsku Biali. V Krakovu so novembra proslavili petstoletnico rojstva Primoža Trubarja. Proslava je obsegala referate študentov slovenskega lektorata o reformaciji v Evropi in na Slovenskem, o Trubarjevi osebnosti in delu ter o znacilnostih jezika slovenskih protestantov. Predavanja so bila strokovno kvalitetno izdelana, tako da so poslušalstvo uvedla v tematiko od osnovnih podatkov do pomembnih detajlov, ter popestrena s projekcijami slik ter jezikovnega gradiva. V drugem delu prireditve so si ogledali film Pot o življenjskih postajah Primoža Trubarja. Poleg tega so ob tej proslavi pripravili še dodatno razstavo strokovne literature o protestantizmu na Slovenskem, med njimi tako starejše knjige iz slavisticne knjižnice kot tudi nove pridobitve. Proslava je bila dobro obiskana, poleg študentov slovenskega lektorata, ki so bili med obcinstvom v vecini, sta se je udeležili tudi predavateljica zgodovinske slovnice prof. dr. Barbara Oczkowa ter prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka. Študentje so sami pripravili strokovno srecanje, ne le kulturno ali umetniško, obisk je bil izredno dober. Tik pred dnevom reformacije so na slavistiki pripravili razstavo o Trubarju, ki je bila postavljena do konca Trubarjevega leta 2008. Organizirali so prevode brošure o filmih in dobro obiskane projekcije ob Svetovnih dnevih slovenske literature na filmu v umetniškem klubu Lokator. Aprila je v Krakovu gostoval zgodovinar dr. Vincenc Rajšp, direktor Slovenskega znanstvenega instituta na Dunaju. Dopoldne je imel predavanje na Akademiji znanosti v okviru zasedanj srednjeevropske komisije, na slavistiki Jagelonske univerze pa predavanje za študente o Primožu Trubarju. Maja je lektorica s študenti slovenskega lektorata obiskala predavanje Slavoja Žižka Od tragedije do komedije ali kaj se je zgodilo v prvem desetletju 20. stoletja. Predaval je v polni veliki dvorani Auditoriuma Maximuma Jagelonske univerze. Po predavanju, ki je bilo v anglešcini, se je razvila zelo živahna debata s poslušalci. Kot somentorica je lektorica en dan sodelovala na že tradicionalni prevajalski delavnici v Bielsku-Biali, maja 2009 v skupini za poezijo pri prevajanju pesmi Mete Kušar. V skupini za prozo so študentje slovenistike prevajali besedila Iztoka Osojnika. Prevajalske delavnice sta se udeležila tudi dva študenta iz Krakova. Junija so v Krakovu organizirali literarni vecer pesnikov in prevajalcev Mete Kušar in Iztoka Osojnika v klubu Lokator, ki ga je vodila poljska pesnica Ewa Sonnenberg, prevode so prispevali Grazyna Lyzwa, Aleksandra Plewnia in Marcin Warmuz. Dogodek v Krakovu je bil del turneje Mete Kušar in Iztoka Osojnika po jugu Poljske, saj sta brala tudi v Mikolowu in v Bielsku-Biali. Projekt je sofinanciral Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, soorganiziral pa ga je KUD Police Dubove in njegova clanica Tatjana Jamnik. Meseca novembra 2008 je na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni gostovala prof. Jasmina Markic. Predavala je v okviru cikla predavanj o prevajalstvu. Decembra je lektorica Maja Rozman v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom in evropskim informacijskim centrom Jacques Delors organizirala vecer slovenskih legend, ki je sledil predstavi igralca in pisatelja Andreja Rozmana – Roze. Andrej Rozman – Roza je uprizoril dve predstavi. Mateja Rozman pa je pripovedovala slovenske legende, ki jih je v ta namen tudi prevedla. Januarja so zaceli z gledališkimi delavnicami, kratko predstavitev dela gledaliških delavnic so uprizorili na zacetku junija na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni. Aprila 2009 so lektorice Mateja Rozman iz Lizbone, mag. Meta Klinar iz Pariza in Sanja Pirc iz Rima organizirale ekskurzijo v Slovenijo po dolini Save in Soce. Maj in junij sta na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni potekala v znamenju »novorojenih« slovanskih študij. Program podpore slovanskim študijam, ki so ga pripravili ucitelji in lektorji, je bil zelo pester in dobro sprejet. Dejavni so bili tudi na lektoratu za slovenski jezik in kulturo, ki deluje na oddelku za jezikoslovje na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni. V okviru cikla predavanj slovanskih študij je organizirala predavanja s podrocja slovenskega jezikoslovja in literature. Maja je prof. dr. Alojzija Zupan Sosic predavala o sodobnem slovenskem romanu, mag. Mojca Nidorfer Šiškovic pa o komunikaciji po internetu, s poudarkom na slovenskem jeziku. Uvodna govora sta imela slovenski veleposlanik gospod dr. Peter Bekeš in dekan Filozofske fakultete prof. dr. António Feijó. Dogodka se je udeležilo osemindvajset profesorjev in študentov, ki so predavanji z zanimanjem poslušali. Po predavanjih so bili študenti in profesorji povabljeni na kozarcek portovca, okusili pa so tudi potico, ki sta jo predavateljici prinesli iz Ljubljane. Imeli sta tudi predavanje v palaci slovenskega castnega konzula gospoda Francisca de Calheirosa, ki se ga je udeležilo okoli petdeset ljudi razlicnih narodnosti in je bilo zelo dobro sprejeto. Prav tako je imel junija v okviru cikla predavanj slovanskih študij prof. dr. Vojko Gorjanc predavanji z naslovom Corpus Based Lexical Description of Slovene in Slovene Nominal Phrase: Grammatical Description vs. Corpus Data Analysis. Junija so bili na Faculdade de Letras predstavljeni kulturni vidiki vecine slovansko govorecih držav. V okviru lektorata za slovenski jezik in kulturo so na gostovanje povabili slovenskega skladatelja in fotografa Lada Jakšo, ki je predstavil svojo slovensko in slovansko multivizijo. Ob njegovi glasbeni spremljavi (je soavtor glasbe Macka Murija) so predstavili priredbo Macka Murija pesnika Kajetana Kovica. Macek Muri pa je bil tudi vzpodbuda za ustanovitev poljskih, ceških in ruskih študentskih gledaliških skupin, ki so svoje produkcije prav tako predstavili na slovanskih popoldnevih. Junija je nevladna organizacija CompaRes na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni in v Instituto Camőes organizirala svoj tradicionalni kulturni teden, ki so se ga udeležili predstavniki skoraj vseh slovanskih veleposlaništev. Naslov tedna je bil Evropa od blizu, Evropa od dalec. Lektorica je organizirala otvoritveni vecer: Lado Jakša je predstavil svojo multivizijo Evropa od blizu, Evropa od dalec, študenti in profesorji pa so v okviru teme interpretirali pesmi iz vseh slovanskih držav. Otvoritve se je udeležilo okoli šestdeset ljudi, odzivi na prireditev pa so bili zelo pozitivni. Lektorica Ivana Petric Lasnik poroca, da bodo v Londonu zaradi velikega zanimanja v študijskem letu 2009/10 prvic ponujeni tecaji na treh ravneh: zacetni, nižji nadaljevalni in izpopolnjevalni, zaradi tega pa zadnji dve leti na tecaju poleg uciteljice Ivane Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Petric Lasnik iz Slovenije, ki se vozi v London iz Nottinghama, tam poucuje tudi Vanja Kolmancic, Slovenka, ki dela in živi v Londonu. V Londonu je lektorica Ivana Petric Lasnik skupaj z veleposlaništvom organizirala slovenski filmski vecer v okviru projekta Svetovni dnevi slovenske literature na filmu ter skupaj s študenti že tretje leto pripravila casopis študentov slovenšcine v Angliji, za katerega je vsak študent iz Nottinghama in Londona prispeval najmanj eno besedilo. Študenti so casopis dobili na koncu študijskega leta in ga prebirali med poletnimi pocitnicami. V Nottinghamu je dr. David Denton v študijskem letu 2008/2009 pouceval vecino programa Postgraduate Diploma in Slovene, sicer pa na oddelku poucuje tudi rušcino. Študentov, ki bi diplomirali samo iz slovenšcine, v Nottinghamu ni, saj ima slovenšcina status lektorata, je pa v študijskem letu 2008/2009 v okviru študijskega programa Modern Language Studies, kjer lahko študenti študirajo tri jezike hkrati, diplomirala študentka Elizabeth Allen (študirala je nemšcino, francošcino in slovenšcino), in sicer s pohvalo za govorno zmožnost v slovenšcini (distinction in spoken Slovene). Ker morajo študenti jezikov z univerze v Nottinghamu 3. leto svojega študija preživeti v tujini, se je študentka Joanna Moore, ki je v študijskem letu 2008/2009 koncala drugi letnik študija nemšcine, francošcine in slovenšcine, najprej udeležila SSJLK, potem pa je do konca avgusta bivala na Turisticni kmetiji Urška, kjer je ob prostovoljnem delu izboljševala svojo slovenšcino in spoznavala življenje na kmetiji. Preko celega študijskega leta je lektorica Ivana Petric Lasnik študentskemu društvu pomagala pri organizaciji filmskih vecerov na našem oddelku. Lektorica je septembra 2008 sodelovala pri prireditvi Evropski dan jezikov, za katero je pripravila jezikovno-kulturno delavnico. V Lodžu so na lektoratu gostovali ucitelji iz Slovenije: dr. Nikolaj Jež, dr. Maria Wtorkowska, dr. Marcello Potocco in dr. Krištof Jacek Kozak, v okviru Svetovnih dni so si ogledali slovenske filme. V Lvovu je bila oktobra 2008 slavnostna otvoritev slovenistike na Univerzi Ivana Franka v Lvovu s predavanjem ucitelja Jerneja Kljucevška Zgodovina slovenskega jezika in izzivi v 21. stoletju, ki so se je poleg študentov in profesorjev udeležili prorektor Univerze Ivana Franka v Lvovu g. V. M. Kyrylych, dekan Filološke fakultete g. Jaroslav Garasin, predstojnica Oddelka za slovanske filologije doc. dr. Nadia Lobur, odpravnica poslov z Veleposlaništva RS v Kijevu ga. Nataša Prah in castna konzulka Castnega konzulata RS v Lvovu ga. Julia Mizrakh. Po odmevnih filmskih vecerih v decembru je Jernej Kljucevšek aprila in maja 2009 s kroatisti organiziral ekskurzijo na Hrvaško in v Slovenijo, ki se je je udeležilo 53 študentov, vecinoma slušateljev slovenšcine ali hrvašcine, skupaj s profesorji in lektorji pa jih je bilo kar 59. Veliko študentov je prvic potovalo v kakšno tujo državo, z nekaj izjemami vsi prvic v Slovenijo. Od marca do junija 2009 je zaradi precejšnjega zanimanja lektor v sodelovanju s castim konzulatom RS v Lvovu organiziral tecaj slovenšcine za zunanje slušatelje. Junija 2009 je bila v podpisu pogodba med Filozofsko fakulteto v Ljubljani in Univerzo Ivana Franka v Lvovu o izmenjavi periodike, lektor pa je imel tudi vec intervjujev za slovenske in ukrajinske medije. V Moskvi so lektorica Katarina Ogrinc, sodelavci na Centru, Cmepiusu in na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi za študentke 4. letnika diplomskega študija slovenistike na filološki fakulteti Moskovske državne fakultete pridobili štipendije za dvomesecni študij slovenšcine na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg tega so v knjižnicah zbirali material tako za diplomsko seminarsko nalogo kot tudi za samo diplomsko nalogo. Lektorica je sodelovala na Mednarodnem znanstvenem simpoziju na Filološki fakulteti Moskovske državne univerze v Moskvi, na okrogli znanstveni mizi na Inštitutu Slavjanovedenija (RAN) in na Lomonosovskih branjih Katedre za slovansko filologijo, Filološka fakulteta Moskovske državne univerze. Na okrogli mizi .......... ............. ...... . .......... ....... . ......... so nastopili tako ruski kot slovenski znanstveniki in raziskovalci, med slovenskimi naj omenim dr. J. Pirjevca, dr. J. Kozaka, dr. B. Klabjana, dr. G. Bajca s Primorske univerze. V okviru lektorata so potekali ogledi slovenskih filmov (poudarek na novejši filmski produkciji). Tudi v Padovi so decembra izvedli projekt Svetovni dnevi slovenske literature na filmu. Za uvod v izvedbo tega projekta so zaceli z mesecnimi predvajanji slovenskih filmov, ki so jih prevzeli še lektorati hrvašcine in poljšcine. Zato filmski veceri dobivajo prepoznavnejše mesto v kulturni ponudbi Padove, saj so projekcije odprtega tipa in nanje poskušajo privabiti cim širši krog gledalcev. Organizirajo tudi neformalna druženja študentov in profesorjev slovanskih jezikov, ki se jih vsi zelo radi udeležujejo. Lektorice slovenšcine, hrvašcine in poljšcine so prišle na idejo, da bi izdale študentski casopis. Ideja je bila toplo sprejeta in v zacetku novega študijskega leta pricakujejo prvo številko študentskega casopisa Padova Slavistica Mente. Dobro so sodelovali z nekaterimi drugimi lektorati slovenšcine po svetu, predvsem z Vidmom pri organizaciji literarnega vecera v Vidmu, ko so padovanski študenti prevedli dialoge za kratka filma Vucko in Vsak dan ni vsak dan, ki sta spremljala literarni vecer. Z lektorati v Vidmu, Rimu, Lizboni in Parizu pa so organizirali štiridnevni izlet po Sloveniji. V Parizu je lektorica mag. Meta Klinar s študenti sodelovala pri ekskurziji, organizirani v sodelovanju z lektorati v Italiji in na Portugalskem konec aprila 2009, ki se je izkazala za uspešen projekt, novembra je na INALCO prišla Mojca Delac, novinarka Radia Slovenija 1, in s študenti in lektorico posnela kratko oddajo o študiju slovenšcine v Parizu, udeležila se je tudi filmskega vecera na madžarskem kulturnem inštitutu, kjer je intervjuvala vec Slovencev in študentov ter oblikovala enourno oddajo o Slovencih po svetu, ki je bila na sporedu januarja 2009. Študij slovenšcine je bil marca predstavljen tudi na Dnevu odprtih vrat v okviru Inalca. Na univerzi in slovenistiki v Pragi so gostovali dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Danila Zuljan Kumar, dr. Irena Avsenik Nabergoj, dr. Miran Štuhec in mag. Štefan Vevar. V zacetku decembra 2008 so ob Svetovnih dnevih slovenske literature na filmu študentje petega letnika dialoške liste vseh treh celovecercev in priloženo tiskovno gradivo prevedli v cešcino (prevode informativnega gradiva so fotokopirane ponudili obiskovalcem skupaj s slovenskim izvirnikom), kolega Aleš Kozár iz univerze v Pardubicah pa je poskrbel za njihov prenos na filmske kopije (DVD-je). Februarja je lektor dr. Andrej Šurla s sedmimi študentkami izvedel ekskurzijo v Slovenijo, katere osrednja tocka je bil ogled prireditev ptujskega kurentovanja, ogledali so si tudi igro Vladimir Matjaža Zupancica v ljubljanski Drami. Cel spomladanski semester je lektor ob sredah zvecer v eni izmed multimedijsko opremljenih ucilnic Filozofske fakultete predvajal slovenske celovecerne igrane filme (in enega animiranega) iz obdobja samostojne slovenske države. Eno izmed projekcij je s svojim obiskom pocastila tudi igralka Nataša Burger, ki je v pogovoru razgrnila nekaj kulis filmskega ustvarjanja in predstavila svojo vizijo igralske umetnosti. Najvecji del zaslug za realizacijo tega lepo sprejetega projekta ima vsekakor Filmski sklad Republike Slovenije in Nerina Kocijancic, ki lektorju prijazno izposoja filmske kopije. Maja je lektor v casu pred vpisnim terminom za novo študijsko leto s plakati na oglasnih deskah vseh oddelkov Filozofske fakultete vabil na brezplacni mesecni zacetni tecaj slovenšcine. V jesenskem semestru je na prošnjo treh študentk »erazmusovk« iz Ljubljane in po dogovoru s kolegom dr. Hotimirjem Tivadarjem z njimi predeloval pravila slovenskega pravopisa. Leta 2009 sta kot produkt dela praških slovenistov izšli dve slovenisticni znanstveni publikaciji: Zbornik Zo.a Kvedrová (1878–1936) Recepce její tvorby ve 21. století, koncni rezultat mednarodne konference, ki so jo o tej slovensko-ceško-hrvaški literarni ustvarjalki pred dvema letoma pripravile profesorice dr. Alenka Jensterle-Doležal, dr. Jasna Honzak-Jahic in dr. Milada Nedvedová. Docentka Jensterle-Doležalova pa je samostojno izdala tudi knjigo V krogu mitov: o ženski in smrti v slovenski književnosti. Omeniti velja še prijazne odnose z obema preostalima univerzitetnima slovenisticnima središcema na ozemlju Ceške republike. S Pardubicami so sodelovali pri projektu Svetovni dnevi slovenske literature na filmu (študentje zakljucnega letnika praške univerze so poskrbeli za ceške prevode filmov in dodatnega gradiva, tamkajšnji slovenisticni predstojnik dr. Aleš Kozár pa za njihov lektorski pregled in tehnicno obdelavo). V jesenskem semestru je lektor Andrej Šurla v Pardubicah (ker so šele v zacetku svojega razvoja in jim še primanjkuje lastnih uciteljev) tudi opravil nekaj ur v drugem letniku. V stalnih informativnih stikih sta bila tudi z lektorico Lauro Fekonja iz Brna. V Rimu so si študenti z lektorico Sanjo Pirc novembra 2008 ogledali gostujoco predstavo Slovenskega mladinskega gledališca v Rimu Somrak bogov, decembra je lektorica po organizaciji Svetovnih dni pomagala pri organizaciji nastopa ženskega pevskega zbora Sladki Vrh, ki so se ga udeležili tudi študenti, januarja pa so jih obiskali slovenski študenti s Turistice. Februarja so v sodelovanju z Beletrino nacrtovali turnejo slovenskih pisateljev v Rimu, aprila pa so se udeležili strokovne ekskurzije po Sloveniji (Gorenjska in Posocje) skupaj z lektorati iz Padove, Vidma, Lizbone in Pariza: po slovenskem Trstu jih je vodil prof. dr. Miran Košuta, v Ljubljani pa so se srecali s slovenskimi študenti romanskih jezikov na Filozofski fakulteti. Maja so se udeležili slavnostne otvoritve razstave Evgena Bavcarja Fotografia, la gioia di un ostaggio delle ombre v Rimu. V Sankt Peterburgu je lektorica dr. Anna Bodrova novembra sodelovala pri organizaciji projekta Slovenija na Baltiku, v okviru katerega so se na literarnih in filmskih vecerih zvrstili slovenski pisatelji in režiserji: Vlado Žabot, Tomaž Šalamun, Dušan Šarotar, Mitja Cander, Ženja Leiler, Goran Vojnovic, Jan Cvitkovic. V Skopju so pod mentorstvom dr. Lidije Arizankovske organizirali DVD prezentacije, filmske vecere in decembra slovenski vecer, obiskal jih je tudi slovenski veleposlanik. V Sofiji so organizirali božicni vecer, namenjen študentom in predavateljem srbohrvatistike, na katerem so študentje slovenšcine brali slovenske božicne pesmi (in poskušali zapeti Sveto noc), nato pa so jih poslušali na CD-ju. Ob praznovanje 130­letnice bolgarske stenografije, ki jo je ustanovil Slovenec Anton Bezenšek, je lektorica Eva Šprager s študenti nadaljevalci prevedla tri odlomke iz Bezenškovih del (o Sofiji, Rilskem samostanu in binkošnih), ki so jih na prireditvi tudi prebrali. V Bolgariji slovenskega diplomatskega predstavništva ni, toda v casu predsedovanja Slovenije EU je bil v Sofiji slovenski odpravnik poslov g. Milan Predan in stiki z veleposlaništvom so postali zelo intenzivni. Skupaj z lektorico sta junija organizirala svecano prireditev ob zakljucku predsedovanja v Centralnem vojaškem klubu v Sofiji s koncertom operne pevke Mirjam Kalin, slovenska ambasada se je vkljucila v evropski projekt Wall to Wall Poetry (veleposlaništva EU v Sofiji izberejo stavbo v centru mesta, ki jo okrasijo s stihom ali citatom znanega rojaka, v originalu in prevodu v bolgaršcino). »Slovenska stena« krasi 22. osnovno šolo G. S. Rakovskega s Prešernovim verzom (Zdravljica) v prevodu Dimitra Panteleeva. Po odhodu g. Predana iz Sofije je organizacijo (razen financnega dela) projekta uspešno prevzela in zakljucila lektorica. V Tokiu je imela lektorica mag. Jelisava Dobovšek Sethna na Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Univerzi v Tsukubi septembra 2008 predavanje in pripravljalno delavnico za japonske študente programa IFERI, ki so se v novembru udeležili 1. slovensko-japonskega meduniverzitetnega foruma v Ljubljani, njeni študentje so pomagali pri pripravi na mednarodni simpozij LinguapaxAsia 2008, ki je bil na Univerzi v Tokiu, decembra je lektorica predstavila program slovenskega jezika in kulture na TUFS in komentirala porocila študentov IFERI, seminarja Ljubljana-Tsukuba Joint Seminar on Humanities and Social Sciences se je udeležil tudi dekan FF Univerze v Ljubljani prof. Valentin Bucik. Na konferenci First East Asian Conference for Slavic Eurasian Studies na Univerzi v Hokkaidu je lektorica februarja predavala o vzdrževanju jezikovnih raznolikosti na obmocju Alpe-Adria, Japonsko društvo slovenistov pa je izdalo Zbornik predavanj z 2. simpozija slovenskega jezika in kulture julija 2009. Na Filozofski fakulteti v Trstu sta ucitelja Milica Cvetek Russi in dr. Zoltan Jan ob zacetku študijskega leta sodelovala pri že uteceni predstavitvi slovenisticnega študija, na kateri je vsak od uciteljev predstavil nacrt svojega dela. Poleg tega so prisotni dobili tudi informacije o možnostih študijskega izpopolnjevanja v Sloveniji. O predstavitvi pa so porocali slovenski mediji v zamejstvu (Primorski dnevnik, Novi glas, TV). Tržaška znanstvenica Devani Lavrencic je fakultetni knjižnici podarila nekaj dragocenih starejših slovenskih strokovnih knjig. V decembru je oddelek prvic pripravil strokovno srecanje, ki ga je poimenoval Libri d’autunno – Knjige jeseni. Na njem so imeli vsi ucitelji možnost predstaviti kolegom in študentom svoje najnovejše knjige oziroma publikacije. Prof. Košuta je za to priložnost izbral vsebinsko bogat in aktualen zbornik Živeti mejo, ki ga je uredil za 18. slovenski slavisticni kongres v Trstu. V maju je na fakulteti potekalo trijezicno italijansko­slovensko-nemško srecanje pod naslovom Literarno prikazovanje zgodovine, med organizatorji pa je bila tudi slovenistika. V okviru Pripovedi o prostoru Alpe-Jadran sta o svojem literarnem delu o polpretekli zgodovini spregovorila tržaški pisatelj Marko Sosic in nemški avtor Kevin Vennemann. Omeniti je treba vsaj še dva tekoca projekta, v katera je vkljucena tudi slovenistika. Eden je evropski raziskovalni projekt Jezik, pri katerem se je vzpostavilo sodelovanje med Zvezo slovenskih kulturnih organizacij v Italiji in krovno organizacijo italijanske manjšine v Sloveniji. Drugi projekt pa je spoznavanje Trsta, pri katerem prof. Košuta vodi projektni del Slovenska prisotnost v Trstu in med drugim organizira tudi vodene oglede mesta po tržaških »slovenskih poteh«. Na Visoki šoli za prevajalce in tolmace na Univerzi v Trstu imajo poseben prostor, namenjen Slovencem, za razne kulturne prireditve (likovne razstave, literarne vecere itn.). Letos sta bila najbolj odmevna predstavitev knjige prof. Marije Pirjevec L’ altra anima di Trieste in pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, ki se ju je udeležila tudi lektorica mag. Rada Lecic, sicer tudi avtorica nove slovnice, namenjene uciteljem in študentom slovenšcine kot tujega jezika. V Tübingenu se je lektorica Mojca Šoštarko s študenti udeležila literarnega vecera treh slovenskih pesnikov na turneji po Nemciji (Barbare Korun, Aleša Štegra in Esada Babacica). Filmske vecere so poleg projekta Svetovni dnevi slovenskega filma organizirali skozi vse leto (filme so posodili na Filmskem skladu RS), prav tako tudi redna druženja študentov. Strokovne ekskurzije v Slovenijo se je udeležilo devet študentov, o njej pa je porocal tudi Val 202. V Varšavi so oktobra 2008 lektorica Jasmina Šuler Galos in študenti organizirali srecanje s Tomom Križnarjem in pogovor o filmu Darfur, vojna za vodo, decembra Svetovne dneve, marca 2009 so študentje pripravili krajši kulturni program na sedežu podjetja Krka, aprila je izšel zbornik Wspolczesna kultura slowenska i jej zródla, v katerem so zbrani referati s konference, ki so jo študenti organizirali aprila 2008. V Vidmu so gostovali dr. Vincenc Rajšp, izr. prof. dr. Simona Kranjc, doc. dr. Katja Mihurko Poniž in dr. David Bandelj. Maja so organizirali literarni dogodek z Jurijem Hudolinom in Miho Mazzinijem ter tako zaceli literarno turnejo slovenskih literatov po Italiji. Vecer je vodil profesor z videmske univerze Roberto Dapit, v italijanšcino tolmacila Laura Sgubin. Pri organizaciji je pomagala Študentska založba iz Ljubljane, prostor in pomoc pa so ponudili v knjigarni Libreria Friuli. Na veceru so si pogledali tudi nekaj slovenskih kratkih filmov. Vecera so se udeležili študentje in lektorica iz Padove Polona Liberšar, ki so prav tako pomagali, da je bil vecer uspešno izpeljan. Dogodek je bil odmeven, o njem so porocali vsi pomembni slovenski zamejski casopisi in RTV Slovenija. Konec aprila so študenti odšli na ekskurzijo v Slovenijo skupaj s študenti iz Rima, Padove, Lizbone in Pariza. Vsi skupaj so se odpravili na ekskurzijo po Gorenjski, ekskurzija pa je bila tudi medijsko pokrita. Po koncu študijskega leta so objavili prispevek o delovanju lektorata v študijskem letu, ki je bil objavljen v Novem Matajurju in Primorskem dnevniku. V Vilni je lektorica Lara Pižent s svojimi študenti organizirala tri projekte: sodelovali so v mednarodnem projektu Slovenija na Baltiku novembra 2008, ko je kar sedem slovenskih avtorjev obiskalo lektorat slovenšcine v Vilni: Vlado Žabot, Tomaž Šalamun, Dušan Šarotar, Mitja Cander, Goran Vojnovic, Ženja Leiler in Jan Cvitkovic. V okviru tega projekta je pri Študentski založbi izšla knjiga prevodov del gostujocih avtorjev v treh jezikih: rušcini, litovšcini in poljšcini. Odlomke del so v litovšcino prevajali študenti 4. letnika slovenšcine v Vilni. Brošura in porocilo sta dostopna tudi v elektronski obliki na spletni strani društva Car Slovenije. Novinarka Ženja Leiler je v Delovi Sobotni prilogi objavila izcrpno porocilo o dogajanju na vseh treh lektoratih. Decembra so ob Svetovnih dnevih slovenske literature na filmih študenti 1. letnika pripravili gledališko predstavo Volk in sedem kozlickov. Pesnik in prevajalec Klemen Pisk pa je zapel in na kitaro zaigral pesmi iz slovenskih filmov. Sredi maja so organizirali zdaj že tradicionalen Slovenski vikend. Glavna gostja je bila igralka, pisateljica, pesnica, profesorica na AGRFT Saša Pavcek. S svojo prisotnostjo so dogodek pocastili tudi novi veleposlanik RS v Kopenhagnu, gospod Bogdan Benko ter predstavniki Univerze oz. Filološke fakultete. Tema letošnjega vikenda je bila Slovenija in Litva: dve kulturi v Evropski uniji. Študenti 1. letnika so pripravili razstavo o Sloveniji in publiki predstavili PPS o svojem prvem srecanju s slovensko kuturo. V vikend so aktivno vkljucili tudi gospoda veleposlanika, saj nam je pripravil kratko predavanje o Sloveniji in Litvi – dveh clanicah Evropske unije, o podobnostih in razlikah med njima, o sodelovanju med obema državama itn. Ogledali so si še kratki film režiserke Barbare Zemljic Lasje, v katerem igra tudi Saša Pavcek. Saša je najprej v Teatru Starega mesta odigrala monokomedijo Bužec on, bušca jaz, potem pa je z izseki iz svojih dram nastopila tudi v Spominski hiši – muzeju Beatrice Grinceviciutes. Na spletni strani omenjenega muzeja je bilo objavljeno kratko porocilo o dogodku, študenti so novico o dogodku objavili tudi na svojem blogu, diplomant Artur Zapolski pa je v literarni reviji Naujuji romuva napisal obsežno porocilo o Slovenskem vikendu in o igralki Saši Pavcek (Artur Zapolski: Slovenu savaitgalis. Naujoji romuva, ilustratos kulturos gyvenimo žurnalas, 2009/2). Študentki 1. letnika Kristina Iamulevicuite in Kotryna Balciunaite pa sta v isti reviji objavili litovski prevod odlomka iz knjige Saše Pavcek Na odru zvecer. V Zadru so organizirali filmski vecer in odprta predavanja za druge študente Študentska gibanja konec šestdesetih v Sloveniji. Študentje in profesorji so v zimskem semestru 2009/10 štiri dni gostovali v Ljubljani. V Zagrebu je lektorica Andreja Ponikvar novembra popeljala zagrebške študente na tradicionalni pohod po Levstikovih poteh od Litije do Cateža, maja pa je organizirala tridnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo. V zimskem semestru je v Zagrebu predavala gostujoca profesorica iz Ljubljane dr. Simona Kranjc s serijo predavanj o slovenski skladnji, v letnem semestru pa gostujoci profesor dr. Igor Saksida s predavanji o slovenski mladinski književnosti. Slovenšcina na tujih univerzah Podatki o lektoratih za študijsko leto 2008/2009 Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Lektorati tipa A Lektor/-ica v štud. l. 2008/09 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko; letno (štud. leto 08/09) Število študentov v štud. letu 08/09 Status slovenistike v 2009/10 enak/ spremenjen Slovenistika ima habilitiranega ucitelja (domaci – D; gostujoci – G) Bratislava Saša Poklac obv. izb., 1. 14; 420 58 enak / Brno Laura Fekonja dipl., podipl.,1., 2. 19; 540 32 enak D (1) Budimpešta Mladen Pavicic dipl., 1. 16, 480 22 enak D (1), G (1) Bukarešta Boštjan Božic izb., 1. 8; 240 17 enak / Cleveland Luka Zibelnik izb., 1., 2., 3. 10; 300 10 / Gradec Tatjana Vucajnk dipl., obv., izb. 1., 2., 3. 12; 360 29 enak D (2), G Katovice Barbara Upale dipl., obv. izb. 1., 2., 3. 19; 570 85 enak D (6) Kirtland Luka Zibelnik izb. 1., 2., 3. 5; 150 20 / Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 1., 2., 3. 14; 420 106 enak / Lodž Aleksander Križ dipl., obv. izb., 1., 2. 12; 360 88 enak G (2) Lvov Jernej Kljucevšek obvezni, izb. 1., 2. 17 (in nekaj ur Kijev); 525 letno 95 / Moskva Katarina Ogrinc dipl., izb., 1. stopnja 20, 600 16 enak D (2) Nottingham Ivana Petric Lasnik izb. 1., 2., 3. 14; 420 15 enak D (1) Pariz mag. Meta Klinar dipl., podipl. študij 10; 300 5 enak G (1) Praga dr. Andrej Šurla dipl., obv. izb., izb. 1., 2., 3. 14; 420 19 enak D (2), G Rim Sanja Pirc obv. izb., izb. 1. 12; 360 10 enak / Sofija Eva Šprager obv. izb., izb. 1. stopnja 14; 420 27 enak D (1) Trst (FF) dr. Zoltan Jan, Milica Cvetek Russi dipl., izb., obv., 1., 2., 3. 10; 300 10; 300 26 43 enak D (1), G (1) Trst (VSPT) mag. Rada Lecic dipl., podipl. študij 14; 420 44 enak D (1) Tübingen Mojca Šoštarko obv. izb., izb. 1., 2., 3., zun. 10; 300 16 enak / Varšava Jasmina Šuler Galos dipl., podipl. študij 12; 360 36 enak D (3) Zagreb Andreja Ponikvar dipl., izb. 1., 2. 15; 450 108 enak D (4), G (2) Lektorati tipa B Lektor/-ica v štud. l. 2008/09 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko; letno (štud. leto 08/09) Število študentov v štud. letu 08/09 Status slovenistike v 2009/10 enak/ spremenjen Slovenistika ima habilitiranega ucitelja (domaci – D; gostujoci – G) Beograd Zvonka Kajba dipl., obv. izb., izb. 1., 2. 14; 420 104 enak D (1), G (1) Bruselj mag. Vesna Nedelko izb. 1., 2. 10; 300 19 enak / Buenos Aires Mojca Jesenovec izb., obv. seminar 14; 420 85 enak / Gent mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb. 1., 2., podipl. študij 15; 450 15 enak / Hamburg (1/2) Monika Pemic obv. izb., izb. 1., 2. 8; 240 36 enak D (2) Lizbona Mateja Rozman obv. izb., izb. 1., 2. stopnja 23; 690 42 enak / Padova Polona Liberšar dipl., izb., 1., 2. 14; 420 9 enak D (1) Vilna Lara Pižent dipl., 1., 2. 12; 360 10 enak D (1) Lektorati tipa C Lektor/-ica v štud. l. 2008/09 Status predmeta: dipl., obv., izb. Število ur tedensko; letno (štud. leto 08/09) Število študentov v štud. letu 08/09 Status slovenistike v 2009/10 enak/ spremenjen Slovenistika ima habilitiranega ucitelja (domaci – D; gostujoci – G) Bern Jasmina Lepoša izb. 3; 90 (v 2009-10) - enak / Bielsko­Biala Boštjan Božic/ dr. Agnieszka Bedkovska Kopczyk dipl., podipl. študij 6; 180 49 enak D (vec kot 3), G Celovec Ljubica Crnivec dipl., obv. izb., izb. 1., 2., 3. 12; 360 40 enak D (vec kot 3), G Dunaj dr. Elizabeta Jenko dipl., obv. izb., izb. 1., 2., 3. 13; 390 54 enak D (vec kot 3), G Gdansk mag. Maša Guštin obv. izb. 1. 10; 300 57 enak / Göteborg Morgan Nilsson izb. 1. 6; 180 23 enak / Granada Ana Fras izb. 1., 2. stopnja 4; 120 19 / Kansas Marta Pirnat Greenberg 2., 3. stopnja 3; 90 1 / La Plata Mojca Jesenovec izb. 2; 60 21 enak / London Ivana Petric Lasnik izb. 1., 2., 3. 3; 90 10 spremenjen – še višja nad. skupina / Louvain mag. Vesna Nedelko izb. 1., 2. 6; 180 6 enak / München* mag. Iris Meško izb. 1., 2., 3. 8; 240 38 enak / Neapelj* Saša Žabjek Scutteri dipl. 12; 360 14 enak D (1) Nitra Saša Poklac - - - enak / Novi Sad mag. Željko Markovic obv., obv. izb. 4; 120 25 enak D (1) Pardubice dr. Aleš Kozár dipl. študij 15; 450 29 enak D (1) Perm Ekaterina Storoževa obv. izb. 4; 120 23 enak D (1) Regensburg Slavo Šerc izb. 6; 180 14 spremenjen – s 4 na 6 ur tedensko / S. Peterburg dr. Anna Bodrova obv., izb., 1. 8; 240 12 enak D (1) Seattle dr. Michael Biggins izb. 2., 3. 3; 90 1-3 D (1) Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., obv., izb. 16; 480 63 enak D (3) Sombotel* doc. dr. Elizabeta Bernjak dipl., izb. 16; 480 3 enak D (2) Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. 1., 2., 3. 4; 120 12 enak / Videm Urška Kerin dipl., obv. izb., izb. 1., 2., 3. 12; 360 28 enak D (3) Zadar dr. Klemen Lah izb. 1. st. 6; 180 43 enak D (1) Würzburg dr. Dorothea König izb., obv. 9; 270 23 enak / * Porocila nismo prejeli, zato podatek ni posodobljen. Tip lektorata: dipl. – diplomski študij A: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata obv. izb. – obvezni izbirni predmet Slovenija, kjer je tudi zaposlen, in univerza gostiteljica; izb. – izbirni predmet B: ucitelj je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija; D – domaci ucitelj C: ucitelj na slovenski strani ni zaposlen (razen, ce gre za njegov dodatni lektorat), v dolocenih G – gostujoci ucitelj primerih je placan po pogodbi, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo ter izobraževanje, ZS – zimski semester na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse. PS – poletni semester Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v študijskem letu 2008/2009 Slovenšcina na tujih univerzah Tjaša Alic, - Alic, Tjaša idr.: Pocket Slovene/Žepna slovenšcina. Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, Gradec Ljubljana, 2008. Lidija Arizankovska, - Arizankovska, Lidija, Gockova - Stojanovska, Tatjana: Priracnik za kandidatite za testot po Skopje makedonski jazik kako stranski? TEMAK, Filološki fakultet Blaže Koneski, Skopje, 2008. - Arizankovska, Lidija, Gockova - Stojanovska, Tatjana: Priracnik za sostavuvacite za testot po makedonski jazik kako stranski? TEMAK, Filološki fakultet Blaže Konesk, Skopje, 2008. - Arizankovska, Lidija, Gockova - Stojanovska, Tatjana: Priracnik za ocenuvacite za testot po makedonski jazik kako stranski? TEMAK, Filološki fakultet Blaže Koneski, Skopje, 2008. Anna Bodrova, - Bodrova, Anna: Kodi branja Ivana Cankarja (spremna beseda). Ivan Cankar, Knjiga za Sankt Peterburg lahkomiselne ljudi. Ljubljana, 2009. 170–189. - ....... ....: ... ......... .......... .................. ..... (.... ...... . .... ......). ......... ....... ........... «X .............. ......» (........, 2008) (v tisku). - ....... ....: .......... ........ .... ...... . ..... ....... . ............ .......: ... ...... ...., 2009 (v tisku). Jelisava Dobovšek Sethna, - Socio-linguistic Constraints in the Transfer of Terminology from English into Japanese and Tokio Slovene, Proceedings from XVIII World Congress of the International Federation of Translators, Translation and Cultural Diversity, Shangai, 4–7 August 2008, CD-rom. - 10 years of Slovene language and culture program in Japan. Yamamoto, S. (ur.): Proceedings from the Symposium of Slovene Language and Culture, 500th Anniversary of The Birth of Primož Trubar & Slovenian EU Presidency 2008, Tokio, Japonsko društvo slovenistov. Rada Lecic, Knjige/prirocniki, kartice Trst - Slovenski glagol – El verbo esloveno. ZRC SAZU, Ljubljana, 2009. - Osnove slovenskega jezika – slovnicni prirocnik. Založba Gaya, Cerkno, 2009. Recenzije knjig, porocila - Evropski jeziki – instrumenti in simboli. Primorski dnevnik, 7. maj 2008. - Ne samo Svevo, Tomizza ali Magris (italijanski prevod Tržaške knjige). Delo, 7. januar 2009. Strokovni clanki - Sklanjanje vecbesednih tujih imen, Mostovi, letnik 41, št. 1–2, 2008. 9–13. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (preteklik in prihodnjik), Moja Slovenija, januar 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (velelnik in pogojnik), Moja Slovenija, februar 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – glagol (neosebne glagolske oblike), Moja Slovenija, marec 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – prislov, Moja Slovenija, april 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz oblikoslovja – veznik, clenek, medmet, Moja Slovenija, maj 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – stavcni cleni (osebek in povedek), Moja Slovenija, junij 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – stavcni cleni (nadaljevanje), Moja Slovenija, julij 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – zložena poved, Moja Slovenija, avgust 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz skladnje – skladenjski naklon, Moja Slovenija, september 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz pravopisa – velika in mala zacetnica pri imenih bitij, Moja Slovenija, oktober 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz pravopisa – velika in mala zacetnica pri zemljepisnih imenih, Moja Slovenija, november 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz pravopisa – velika in mala zacetnica pri stvarnih imenih, Moja Slovenija, december 2008. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz pravopisa – vejica, Moja Slovenija, januar 2009. - Cikcak po slovnici in pravopisu, Iz pravopisa – vejica (nadaljevanje), Moja Slovenija, februar 2009. Polona Liberšar, Padova Mladen Pavicic, Budimpešta Ivana Petric Lasnik, Nottingham Eva Šprager, Sofija Jasmina Šuler Galos, Varšava Andrej Šurla, Praga Saša Vojtech Poklac, Bratislava Lektoriranje knjig - Predrag Matvejevic, Mediteranski brevir (razširjena in dopolnjena izdaja). V.B.Z., Ljubljana, 2008. - Roberto Saviano, Gomora. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. - Michael Chrichton, Strahovlada. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008. - Bruce Chatwin, V Patagoniji. V.B.Z., Ljubljana, 2008. - Luisa Accati idr., Fojbe. Krtina, Ljubljana, 2009. - Bruce Chatwin, Utz. V.B.Z., Ljubljana, 2009. - Zemljaric Miklavcic, Jana, Jerman, Tanja, Liberšar, Polona: 2nd Click on Slovene (CD-ROM za ucenje slovenšcine), 2009. - Slovenistika na univerzi ELTE v Budimpešti. Elena Savelieva (ur.): Slovenski koledar 2009, Letopis Slovencev na Madžarskem. Monošter 2008. 45–48. - Pavicic, Mladen, Smolej, Tone: Zgodnji komparativist Meltzl in jubilant Grün. Mira Miladinovic Zalaznik, Stane Granda (ur.): Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün. Razprave. Nova revija, Ljubljana, 2009. 117–140. - Vatali, Zsófia, Dudás, Elod, Bakonyi, Gergely, (ur. Mladen Pavicic): Szlovén-magyar kisszótár a Nataša Pirih Svetina és Andreja Ponikvar A, B, C ... 1, 2, 3, gremo címu nyelvkönyvhöz. http://szlavintezet.elte.hu/szlavtsz/szloven/dictionaries/dict01/dict01.shtml. - Vatali, Zsófia, Várkonyi, Alma, Kazinci, Viktória, Dudás, Elod, Bakonyi, Gergely (ur. Mladen Pavicic): Szlovén-magyar kisszótár az Andreja Markovic, Vesna Halužan, Mateja Pezdirc Bartol, Danuša Škapin és Brigita Vuga S slovenšcino nimam težav címu nyelvkönyvhöz. http: //szlavintezet.elte.hu/szlavtsz/szloven/dictionaries/dict02/dict02.shtml. - Herrity, Peter, Petric Lasnik, Ivana: Slovene phrasebook. Chambers Harrap publishers, Edinburgh, 2008. - PONS Slovensko-angleški slovar. Rokus Klett, Ljubljana, 2008 (revizorsko delo). - Petric Lasnik, Ivana, Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja: Gremo naprej. Ucbenik za nadaljevalce na tecajih slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Znanstvena založba, Ljubljana, 2009. - Petric Lasnik, Ivana, Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja: Prirocnik za ucitelje k ucbeniku Gremo naprej. Znanstvena založba, Ljubljana,2009 (www.centerslo.net . založništvo . prirocniki). Prevodi - Jezik v turizmu. Ucbenik za ucenje in samoucenje bolgaršcine, slovenšcine, slovašcine in cešcine za potrebe turisticne dejavnosti. Projekt po programu Leonardo da Vinci št. BG/06/ B/F/LA-166036. Inštitut za bolgarski jezik, BAZ, Sofija, 2008. - Jezik v turizmu. Slovar za potrebe turisticne dejavnosti. Projekt po programu Leonardo da Vinci št. BG/06/B/F/LA-166036. Inštitut za bolgarski jezik, BAZ, Sofija, 2008. - Antologija bolgarske književnosti, 1. del (posamezni prevodi). Znanstvena založba FF, Ljubljana, 2008. - Bolgarska književnost po Berlinskem zidu, Oddaja o sodobni bolgarski književnosti. Radio Slovenija, program Ars, 1. 7. 2008 ob 21h. - Antologija bolgarske književnosti, 2. del (urednica in posamezni prevodi). Znanstvena založba FF, Ljubljana, 2009. - Alek Popov: Kovaci. Poletna zgodba. Delo, Ljubljana, 29. 8. 2009. Sodno tolmacenje za bolgaršcino - Neznani modernizem. JiS, 54/2, Ljubljana, 2009. - Cicha rozmowa ostatnich przekladów Tonego Pretnara. Bozena Tokarz (ur.): Przeklady Literatur Slowianskich – Wybory translatorskie 1990–2006. Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego, Katowice, 2009. 278–294. - Franjo Francic: Angelo (prevod: Veronika Ružicková). Nepovedz lune, že som sama (prevod: Kristína Potocnáková). Uredila in spremno besedo napisala: Saša Poklac. Univerzita Komenského, Bratislava, 2008. - Franjo Francic: Istrijské rozprávky (prevod: Eva Hrebenárová). Malé rozprávky (prevod: Jana Micuchová). Uredila: Saša Poklac. Univerzita Komenského, Bratislava, 2008. - Govorjena podoba Dnevnika, osrednje informativne oddaje na slovenski nacionalni televiziji. V: Hovorená podoba jazyka v médiách. Nitra, 2008. - Saša Poklac in Miloslav Vojtech: Slovensko-slovinská konverzacná prírucka. Univerzita Komenského, Bratislava, 2008. Slovenšcina na tujih univerzah - Literatúra s novou kultútnou znackou. Knižná revue, št. 6. Bratislava, 2009. - O naglaševanju števnikov dvanajst in petnajst v slovenskih narecjih (po gradivu SLA). V: Ponovne objave clankov s kartami za Slovenski lingvisticni atlas (do leta 2008). ZRC SAZU, Ljubljana, 2009. - Aktuálna recepcia slovinskej literatúry na Slovensku. Bratislava, 2009 (v tisku). Andreja Ponikvar, - Petric Lasnik, Ivana, Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja: Gremo naprej. Ucbenik Zagreb za nadaljevalce na tecajih slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Znanstvena založba, Ljubljana, 2009. - Petric Lasnik, Ivana, Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja: Prirocnik za ucitelje k ucbeniku Gremo naprej. Znanstvena založba, Ljubljana,2009. (www.centerslo.net . založništvo . prirocniki). Tatjana Vucajnk, - Vucajnk, Tatjana, Upale, Barbara, Kelner, Mateja: Poigrajmo se slovensko. Ucbenik za Gradec zacetno poucevanje otrok, starih od 7 do 10 let, ki živijo v tujini se ucijo slovenšcino kot tuji jezik. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2009 (v tisku). - Naucimo se slovenšcine – Clovek. Moja Slovenija, št. 3, 2009. 32–33. - Naucimo se slovenšcine – Otroci, otroci ... Moja Slovenija, št. 4, 2009. 30–31. - Naucimo se slovenšcine – En sloncek, štirje sloncki, pet slonckov. Moja Slovenija, št. 5, 2009. 30–31. - Naucimo se slovenšcine – Cele cešnje že še jem. Moja Slovenija, št. 6, 2009. 30–31. - 2009: Naucimo se slovenšcine – S prijateljico greva h Gorazdu. Moja Slovenija, št. 7, 2009. 28–29. - Naucimo se slovenšcine – Najvišji ni nujno najvišje. Moja Slovenija, št. 8, 2009. 28–29. - Naucimo se slovenšcine – Oci mi ne povzrocajo težav. Moja Slovenija, št. 9, 2009. 30–31. Slovenšcina na tujih univerzah Letno porocilo 2009 23 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (22./29. junij–10. julij 2009) doc. dr. Mateja Pezdirc Bartol 1 Udeleženci in udeleženke 45. SSJLK se je udeležilo 122 udeležencev iz 23 držav. Od tega je bilo 89 študentov, 13 SSJLK asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz, 20 pa udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Udeleženci so prejeli štipendije iz razlicnih virov: seminarski odbor je podelil 18 štipendij in 8 kotizacij, 72 štipendij je bilo podeljenih na podlagi programov sodelovanja ter za lektorate slovenskega jezika na neslovenskih univerzah, zamejske organizacije in univerze so jih razdelile 11, slavisticni inštituti 4 cele in 1 polovicno, 1 je dalo Društvo slovenskih pisateljev, 7 pa je bilo udeležencev samoplacnikov. Po dogovoru z MVZT ter MZZ smo vecino štipendij poslali direktno na lektorate na tujih univerzah (STU). Obvestili smo MZZ, kam smo poslali štipendije, ki so podeljene na podlagi programov sodelovanja, tako da je potem ministrstvo lahko obvestilo ambasade po svetu, kam naj napotijo morebitne prosilce, ki bi se obrnili nanje. Meddržavne štipendije so bile v države, kjer ni lektorata slovenšcine (Grcija, Finska, Turcija), in v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja (Poljska, Ceška, Slovaška, Bolgarija, od letos tudi Madžarska), poslane preko MZZ. Ministrstvo je ambasade obvestilo, da so štipendije namenjene ljudem, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom oz. potrebujejo slovenšcino za svoje delo. Tako kot že nekaj let zapored se je pokazalo, da je bilo prošenj za štipendije seminarskega odbora veliko vec, kot jih je bilo mogoce podeliti. Zato smo podelili vec delnih štipendij – kotizacij za udeležbo v programu (pri tem si bivanje udeleženci krijejo sami). Povecanje števila štipendij oz. vsote zanje ostaja tudi vnaprej aktualen problem. Letos smo podobno kot lani pri podeljevanju štipendij upoštevali naslednje kriterije: prednost smo dali profesorjem, asistentom, študentom višjih letnikov slovenistike, prosilcem s priporocili ter tistim študentom, ki na seminarju doslej še niso bili. Udeleženci so se redno udeleževali tako dopoldanskih kot popoldanskih seminarskih prireditev. Najbolje so bili obiskani (obvezni) lektorati, podobno kot lani pa je bil zelo dober tudi obisk predavanj. Med udeleženci je bilo letos sedem samoplacnikov, kar po svoje dokazuje in hkrati zahteva kvalitetno prireditev, po drugi strani pa organizatorjem omogoca vsaj nekaj prepotrebne financne prožnosti. 2 Strokovni program Letošnja krovna tema seminarja je bila Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Lektorji so bili s seminarskim programom seznanjeni že precej pred zacetkom prireditve (za vse sodelavce je bila organizirana predstavitev programa, lektorji so lahko vnaprej dobili seminarski vodnik), tako da so lahko tematiko predavanj, izbirnih tecajev in spremljevalnih prireditev smiselno vkljucili tudi v nacrt in izvedbo svojega lektorskega dela, k cemur so bili še posebej spodbujeni z zbranimi dodatnimi gradivi, povezanimi s temo seminarja, ki so jim bila na voljo pred zacetkom seminarja (pregovori, ki vkljucujejo dele telesa, gradivo o gledališki predstavi, gradiva o ekskurziji ipd.). 2.1 Lektorati Vodja lektorjev je bila tako kot že vec let zapored doc. dr. Đurda Strsoglavec, na tri zahtevnostne stopnje (zacetna, nadaljevalna, izpopolnjevalna) razdeljene lektorate pa so izvajali naslednji lektorji: dr. Nataša Hribar, Eva Šprager, Tatjana Jamnik, Katarina Ogrinc, mag. Rada Lecic, Andreja Ponikvar, Barbara Upale, Laura Fekonja, Jernej Kljucevšek, dr. Andrej Šurla, dr. Nataša Gliha Komac, dr. Helena Kuster, dr. Hotimir Tivadar, dr. Urška Perenic. Sklop foneticnih vaj in delavnic je vodil dr. Hotimir Tivadar, konverzacijo za zacetnike in nadaljevalce pa Polona Liberšar, dr. Andrej Šurla, Katarina Ogrinc, Ana Fras, Laura Fekonja, dr. Nataša Hribar, Tatjana Jamnik. Delo v lektoratih je potekalo izjemno uspešno in ucinkovito, udeležba udeležencev je bila prakticno stoodstotna, zadovoljstvo pa je vidno tudi iz rezultatov anket (njen povzetek je priložen porocilu), saj je letošnja splošna ocena lektoratov 4,66 in tako zgolj malenkost nižja od lanske, ki je bila najvišja v zadnjih štirih letih (lani 4,74, predlani 4,63, predpredlani 4,58). Udeleženci in udeleženke so po lastnih ocenah izboljšali svoje znanje, in sicer so svoj napredek znanja ocenili takole: nic 1 %, malo 8 %, precej 59 % in veliko 32 %. Delo lektoratov je podrobneje predstavljeno v porocilu vodje lektorjev. 2.2 Predavanja Predavanja smo posvetili temi Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. V predavanjih smo razmišljali o podobi telesa in odnosu do telesa v literarnih delih. S podobo telesa se najtesneje povezujejo oblacilna kultura, prehranjevalne navade, estetski ideali telesa seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. 24 Letno porocilo 2009 ipd. Telo vstopa v jezik skozi razlicna poimenovanja telesnih delov, ki smo jih opazovali v zgodovinskem razvoju in narecnih variantah ter v jezikovnih metaforah, zlasti v t. i. somatski frazeologiji. Cloveško telo vstopa v celo vrsto drugih (ne)besednih oblik umetnosti, to so film, gledališce, ples, slikarstvo, kiparstvo, fotografija idr., zato so nam predavatelji osvetlili specifike telesa znotraj posameznega izraznega medija. Izbrana tema je povezana z raziskovanjem identitete vsakega posameznika, a hkrati ves cas prehaja tudi v polje družbenega. Tema je bila izbrana zato, ker je po eni strani zelo aktualna, interdisciplinarna, po drugi strani pa je lahko predstavila slovenski jezik, literaturo in kulturo v vsej njihovi raznolikosti, k cemur so prispevali predavatelji razlicnih strokovnih profilov (jezikoslovci, literarni zgodovinarji, filmski, plesni in gledališki teoretiki, sociologi, umetnostni zgodovinarji, kulturni antropologi, filozofi ipd.), ki so zaposleni na razlicnih fakultetah, inštitutih in drugih kulturnih ustanovah. Letošnji predavatelji so bili: dr. Miran Hladnik, dr. Irena Orel, dr. Mojca Ramšak, dr. Melita Zajc, dr. Tomaž Toporišic, dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Milena Mileva Blažic, dr. Agnieszka Bedkowska Kopczyk, dr. Jožica Škofic, dr. Sarival Sosic, dr. Bojana Kunst, dr. Irena Novak Popov, dr. Đurda Strsoglavec, Zdravko Zupancic in Damjana Kern. Udeleženci so temo ocenili z oceno 4,39, kar je najvišje v zadnjih štirih letih (lani 4,24, predlani 4,31, predpredlani 3,74). Ponudba predavanj naj bi bila kar se da prilagojena ciljni publiki (ki je že sama po sebi raznovrstna), zato je vodstvo seminarja vztrajalo pri nacelu, naj bodo v zborniku objavljena besedila cim bolj komunikativna, in je predavatelje še posebej opozorilo, naj bodo govorni nastopi res govorjeni in po možnosti podprti tudi z avdiovizualnimi vsebinami. Opoldanskih predavanj je bilo 16, povprecno po dve na dan, in kjer je bilo to mogoce, sta bili dnevni predavanji tudi vsebinsko povezani in sta tvorili manjši problemski sklop. Predavanja so bila zelo dobro obiskana (na predavanjih je bilo v povprecju 53 obiskovalcev, najvec 66) – pri cemer so predavanja namenjena višjim skupinam, nižje pa imajo v tem casu ure konverzacije – in so dosegla tudi visoko povprecno oceno, in sicer 4,03 (lani 4,13, predlani 3,78, predpredlani 3,89). Vse predavateljice in predavatelji so po svojih moceh upoštevali priporocila in želje vodstva seminarja ter pripravili zanimiva in privlacna predavanja. Letos udeleženci v anketah niso ocenjevali predavateljev posamicno, saj je bilo veckrat izraženo, da je takšno ocenjevanje prezamudno. V prihodnje velja razmisliti, ce bi bila želja ali potreba po posamicnem ocenjevanju, da bi se predavatelje ocenjevalo sproti ob koncu predavanja. Seminarska predavanja so razmeroma pogosto obiskovali tudi zunanji gostje, neseminaristi, kar je razveseljivo. 2.3 Izbirni tecaji Udeležencem smo ponudili tri izbirne tecaje (z objavljenimi besedili v zborniku). V uveljavljeni obliki (pet ur na teden) sta potekala dva jutranja izbirna tecaja (v preteklosti je bilo jutranjih tecajev vec, navadno trije, zato so se casovno prekrivali, udeleženci pa so se pritoževali, da potem ne morejo obiskovati vseh, zato smo letos izbrali samo dva, vsak teden enega, kar se je izkazalo za ustrezno rešitev). V prvem tednu je jezikoslovni tecaj vodila dr. Erika Kržišnik, v drugem tednu pa literarni tecaj dr. Alojzija Zupan Sosic. Tretji izbirni tecaj je bil Parada mladih, gre za serijo dvajsetminutnih predavanj v popoldanskem casu, ki ponuja vpogled v znanstveno in strokovno dejavnost najmlajše generacije slovenisticnih ter drugih znanstvenic in znanstvenikov. Prispelo je vec kot deset prispevkov, izbrali smo jih šest, ki so bili povezani s krovno temo in izkazovali veliko stopnjo raziskovalne inovativnosti in prodornosti. Vsi trije izbirni tecaji so vzbudili veliko zanimanja, zato so bili dobro obiskani (literarni tecaj je v povprecju obiskovalo 34 poslušalcev, jezikoslovnega 56, na Parado mladih pa je prišlo 26 poslušalcev). Izbirni tecaji so bili dobro ocenjeni, in sicer jutranja tecaja s povprecno oceno 4,4 (lani 4,59, predlani 4,3, predpredlani 3,58) ter Parada mladih s povprecno oceno 4,23 (lani 4,29, predlani 3,93, predpredlani 3,23). 2.4 Zbornik in druge publikacije Tudi letos so seminar spremljale obicajne publikacije in tiskovine: predstavitvena brošura s prijavnico, plakat, zbornik ter vodnik po programu seminarja z opisom obveznega in popoldansko-vecernega spremljevalnega programa ter koristnimi slovenisticnimi informacijami. Tehnicna urednica vseh publikacij je bila Mateja Lutar, za oblikovanje je poskrbela Metka Žerovnik, urednik zbornika je vsakoletni predsednik seminarja. Vse publikacije so izšle pred zacetkom prireditve, seminarski zbornik in vodnik so udeleženci dobili prvi dan. Zbornik predavanj, v katerem so objavljeni prispevki vseh 23 predavateljev, je primarno namenjen lažjemu spremljanju vsebin na predavanjih, izkazalo pa se je, da se prispevki pogosto znajdejo na seznamih študijske literature tako na domacih kot tujih univerzah, kar nedvomno prica o kakovosti samih prispevkov, hkrati pa objavljena predavanja mnogokrat služijo tudi kot izhodišce, raziskovalni impulz za nadaljnje delo. Pomen zbornika so tudi strokovne predstavitve in kontakti vseh sodelujocih, saj omogocajo nadaljevanje stikov. 2.5 Program ob otvoritvi Delovni zacetek seminarja smo priredili na Filozofski fakulteti prvi dan opoldne, ko je seminarja in njegovem zakljucku udeležence poleg predsednice seminarja pozdravila tudi predstojnica CSD/TJ, izr. prof. dr. Simona Kranjc, udeleženci pa so bili seznanjeni s temo seminarja in celotnim programom prireditve. Slovesni zacetek seminarja je bil letos tako kot lani v Mestnem muzeju. Udeležence je najprej nagovorila predsednica seminarja, nato pa so sledili prijazni pozdravni nagovori župana Ljubljane gospoda Zorana Jankovica, prorektorice Univerze v Ljubljani red. prof. dr. Julijane Kristl, dekana Filozofske fakultete red. prof. dr. Valentina Bucika ter predstojnice Oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Bože Krakar Vogel. Opravicila sta se predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospod Gregor Golobic. Odlicen plesni nastop sta pripravila Sara Mlakar in Jure Gostincar, evropska prvaka v clanski kategoriji modernih plesov. Po uradnem delu smo skupaj nazdravili zacetku prireditve. Uradni del seminarja smo zakljucili na Filozofski fakulteti, dogajanje pa so popestrili duhoviti nastopi seminaristov, posamezne lektorske skupine so namrec pripravile kratek program, od recitacij lastnih pesmi, branja prevodov, gledaliških nastopov ipd. Da program ne bi bil predolg, so letos seminarska spricevala razdelili že lektorji znotraj posameznih skupin. Dokoncno slovo je potekalo zvecer, ob koncertu skupine Joko in Domc s prijatelji – WADDA, ki smo ga organizirali skupaj z udeleženci Poletne šole. 2.6 Popoldansko-vecerni program V predtednu smo 23. 6. šli na popoldansko ekskurzijo na Gorenjsko, obiskali smo Vrbo, kjer smo v Prešernovi rojstni hiši pripravili kratek literarni program, pot pa nadaljevali na Bled, kjer nas je sprejel blejski župan gospod Janez Fajfar. 24. 6. smo organizirali kulinaricno delavnico, udeleženci so pod vodstvom gospe Cirile Šmid izdelovali dražgoške kruhke. 26. 6. smo si ogledali film Pod njenim oknom. 30. 7., drugi dan dvotedenskega seminarja, je v dijaškem domu potekalo spoznavno popoldne, namenjeno druženju in neformalnemu spoznavanju, udeleženci so se lahko preizkusili v petju, plesu, gledališcu in košarki. 1. 7. smo se odpravili na ogled Ljubljane (literarnozgodovinski sprehod je vodil mag. Andrej Bartol, umetnostnozgodovinski pa dr. Matej Klemencic) ter se 2. 7. sprehodili na Golovec, kjer smo si ogledali observatorij. 3. 7. smo obiskali Mladinsko gledališce in si ogledali predstavo Eda – zgodba bratov Rusjan, 6. 7. pa sodelovali pri gledaliških improvizacijah kolektiva Narobov. 7. 7. smo se udeležili plesnega popoldneva z Akademsko folklorno skupino France Marolt, 8. 7. je sledila projekcija filma Hit poletja, 9. 7. pa obisk Mestnega muzeja Ljubljane in razstave Napoleon rezhe Iliria vstan. Neobvezni popoldansko-vecerni program je bil v anketi ocenjen zelo dobro, dobil je oceno 4,38 (lani 4,49, predlani 4,28, predpredlani 4,12) in je bil tudi zelo dobro obiskan. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. 26 Letno porocilo 2009 2.7 Celodnevna ekskurzija Letošnjo ekskurzijo, ki je potekala v soboto, 4. 7., smo poimenovali Zacutimo Slovenijo, pot pa nas je vodila na Kras in Obalo. Udeležencem smo predstavili nekaj turisticno najzanimivejših delov Slovenije, in sicer Lipico (kjer smo imeli tudi kraško kosilo), Škocjanske jame ter Piran (kjer so imeli udeleženci tudi nekaj prostega casa za kopanje in sprostitev). Program smo tudi nekoliko literarno obarvali z uprizarjanjem odlomkov iz gledaliških del ter s Kosovelovo poezijo. Udeleženci so bili z ekskurzijo izjemno zadovoljni, saj je ta dobila v anketah najvišjo oceno zadnjih let, in sicer 4,8 (lani 4,47, predlani 4,44, predpredlani 4,42). Ekskurzije se je udeležilo tudi vec lektorjev in profesorjev. 2.8 Razstava knjižnih novosti Strokovni program seminarja je tudi letos dopolnjevala razstava knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih), ki jo je skupaj s svojimi sodelavkami pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko FF UL gospa Anka Sollner Perdih in so si jo udeleženci ogledali v sklopu lektorskih skupin. Prav tako je ob vsakokratnem predavanju v posebni vitrini predavalnice razstavila dela aktualnega predavatelja, kar je vzbudilo precej pozornosti pri udeležencih in dodatno motiviralo predavatelje. 3 Organizacija in financiranje 3.1 Bivanje Udeleženci so letos bivali v Dijaškem domu Ivana Cankarja, kjer so bili že pred leti, medtem ko so zadnja leta bivali v Dijaškem domu Vic. Vrnitvi na staro lokacijo je botrovala sprememba cene bivanja v Dijaškem domu Vic, ki se je izjemno zvišala in tako spravila financno stanje seminarja v neljub položaj, saj pri svojem proracunu nismo mogli vnaprej predvideti tolikšne spremembe stroškov. V Dijaškem domu Vic so se namrec odlocili, da nam ne bodo vec ponudili pavšalnih cen, kot je bilo to v navadi v preteklih letih. To bi ob enakem številu udeležencev pomenilo skoraj stoodstotno povišanje cen za bivanje (lani smo placali 17.000 EUR, letos bi to bilo 33.000 EUR). V Dijaškem domu Ivana Cankarja so nam ponudili nekoliko nižje cene (koncna cena za bivanje je bila letos 26.600 EUR), zato smo seveda spremenili lokacijo, a še vedno je bila koncna cena za skoraj 10.000 EUR višja kot lani. Udeleženci so bivanje v Dijaškem domu Ivana Cankarja pohvalili in ga tudi bistveno bolje ocenili, in sicer s 4,48 (v Dijaškem domu Vic lani 4,17, predlani 3,81, predpredlani 2,98). Udeleženci so pohvalili cistoco, zajtrk, prijazno osebje, kot pomanjkljivost pa so navedli oddaljenost od fakultete in obcasen hrup. 3.2 Organizacija seminarske Za neposredno organizacijo seminarske prireditve sta skrbela Damjan Huber in prireditve mag. Mojca Nidorfer Šiškovic z ekipo zavzetih asistentk, to so Petra Juric, Nataša Medvešek, Anita Marenk in Zuzanna Kobos. Njihovo delo je bilo odlicno opravljeno, kar so potrdili tudi udeleženci v anketah, in sicer so organizacijo na splošno ocenili s 4,7 (lani 4,78, predlani 4,7, predpredlani 4,57) in delo organizacijskega osebja z oceno 4,72 (lani 4,78, predlani 4,68 in predpredlani 4,6). K uspešni izvedbi so pripomogli tudi drugi delavci in delavke Filozofske fakultete. 3.3 Medijska pozornost Seminar je bil deležen precejšnje medijske pozornosti. 25. 6. je STA objavil novico o prihajajocem seminarju. 28. 6. je o zacetku seminarja v svoji informativni oddaji porocalo radio Ognjišce, STA pa je 29. 6. še enkrat objavil razširjeno novico o slavnostni prireditvi ob zacetku seminarja. 29. 6. je bila objavljena novica o zacetku seminarja tudi na Radiu Slovenija 1. 30. 6. je bil objavljen daljši prispevek o zacetku seminarja, programu in otvoritvi v casniku Delo, zvecer pa je bil tudi na TV Slovenija v Dnevniku predvajan prispevek o dogajanju na seminarju ter krajše izjave udeležencev in predsednice. 1. 7. je bil na Radiu Slovenija 1 predvajan enourni pogovor s sodelavkami in predstojnico Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik o vseh poletnih prireditvah Centra ter o delovanju Centrovih programov nasploh. 8. 7. so v slovenski redakciji avstrijskega ORF-a v Celovcu predvajali pogovor s predsednico seminarja in eno od avstrijskih udeleženk. 11. 7. je bil na radiu ARS v Kulturni panorami pogovor s predsednico seminarja in eno od udeleženk. Prispevek oz. porocilo o letošnjem seminarju je bilo objavljeno tudi v avgustovski številki revije za Slovence zunaj meja domovine Moja Slovenija. Vtisi in porocilo ob zakljucku seminarja so bili objavljeni na spletnih staneh slovenisticnega foruma Slovlit, Kroniki Slavisticnega društva Slovenije in glasilu FF, kratka predstavitev zbornika je bila tudi v sklopu Slovenskega slavisticnega kongresa, objavljena pa bo tudi v reviji Jezik in slovstvo. 3.4 Financiranje Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji (2004–2009) in preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. skrbi za slovenšcino. Poleg tega je tudi letos Mestna obcina Ljubljana sofinancirala najem dvorane za otvoritev seminarja, casopisni hiši Delo in Dnevnik pa sta vsak dan za udeležence SSJLK pošiljali po dvajset brezplacnih izvodov svojih dnevnikov. V okviru popoldanske ekskurzije nam je Obcina Bled omogocila brezplacen ogled Blejskega gradu, nekaj sredstev SSJLK pa se je nateklo še od kotizacij udeležencev. Zaradi nepredvidenega povecanja stroškov za bivanje udeležencev za vec kot 50 % pa smo bili prisiljeni uvesti tudi nekaj varcevalnih ukrepov ter smo za dodaten denar prosili MVZT. 4 Sklep Letošnji seminar poteka v jubilejnem letu. Seminar je bil namrec že 45. po vrsti, kar zagotovo prica o bogati tradiciji, izkušnjah in visoki kakovosti te osrednje poletne slovenisticne prireditve, ki je obenem tudi najvecji slovenisticni strokovni seminar za sloveniste, ki sicer študirajo, raziskujejo in poucujejo oz. delajo v tujini. Kljub visoki obletnici je seminar polovico mlajši od svoje maticne inštitucije, to je Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje 90 let. Seminar poglablja jezikovno znanje udeležencev, temu so namenjeni zlasti delo v lektorskih skupinah, foneticne vaje in konverzacija, s premišljenim programom predavanj, delavnic, popoldansko-vecernimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami pa razširja tudi poznavanje slovenske literature kot tudi splošne kulturne zmožnosti udeležencev. Letošnji seminar je imel še eno razveseljivo posebnost, saj so bivši ali pa sedanji udeleženci sodelovali pri oblikovanju seminarja na razlicnih ravneh; najdemo jih tako med predavatelji kot tudi med študenti asistenti na izmenjalni delovni praksi, vse to je za nas še dodatna potrditev, da delamo dobro in da se udeleženci radi vracajo, o cemer nas vsako leto znova prepricajo tudi s svojimi pohvalami in podatki v anonimnih anketah. Zato se še naprej kaže potrebnost in smiselnost prirejanja SSJLK kot nepogrešljivega osrednjega slovenisticnega dogodka, namenjenega predvsem tujim študentom slovenistike kot tudi vsem tistim, ki se s slovenšcino na tak ali drugacen nacin strokovno ukvarjajo. S predstavitvijo domacih novosti seminar edinstveno bogati tudi slovensko strokovno prizorišce in postaja pomembna možnost strokovnega uveljavljanja mladih. Slovenisticni oddelek in Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik za tri tedne postaneta prostor intenzivnih srecevanj predavateljev in mladih raziskovalcev z maticne fakultete, drugih izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih ustanov ter samostojnih raziskovalcev. V kratkem casu trajanja seminarja se med udeleženci in vsemi nastopajocimi vzpostavijo številni stiki, ki se nadaljujejo tudi po koncu seminarja, med študijskim letom: naj bodo to prevajalske delavnice, izmenjave študentov in profesorjev, povezovanja v okviru podiplomskega študija, gostovanja slovenskih umetnikov v tujini ipd. Pozitivni vtisi, doživetja in nova poznanstva pa ne odmevajo le pri udeležencih, ampak tudi pri organizatorjih samih, moj dvoletni mandat se namrec iztece, zato se ob koncu zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli nacin sodelovali pri pripravah in organizaciji seminarja ter prispevali k temu, da smo pripravili dve res uspešni prireditvi. Seminarju pa želim, da bo tudi vnaprej ponujal prodorna, sodobna spoznanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ter povezoval raziskovalce slovenšcine po svetu in doma. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 45. SSJLK Damjan Huber Lektorati seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. Predavanja, tecaji Organizacija in popoldansko-vecerni program Koliko ste izboljšali svoje znanje na SSJLK? Kolikokrat ste že bili na Seminarju? seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. 30 Letno porocilo 2009 Porocilo o delovanju lektoratov na 45. SSJLK doc. dr. Đurda Strsoglavec 1 Test, razvršcanje v skupine Tudi za letošnji seminar so test pripravili na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in ga zaceli pošiljati v zacetku marca. Prvi rešeni testi so se zaceli na Center vracati v zacetku aprila, zadnje teste pa smo prejeli proti koncu junija. Teste sem pregledovala v štirih vecjih sklopih, zamudnike pa sproti. Obvešcanje udeležencev o tem, ali se udeležijo seminarja že v predtednu (zacetniki) ali pridejo na seminar za dva tedna (nadaljevalci, izpopolnjevalci), je bilo pravocasno. Pri razvršcanju udeležencev v skupine so bile koristne tudi informacije o tem, ali so že bili na seminarju (in v kateri skupini) in kateri ucbenik so uporabljali takrat ali pa na svojih lektoratih (vprašanje o tem, kateri ucbenik uporabljajo na lektoratu na svoji fakulteti, je bilo letos prvic uvršceno v test), koliko casa in zakaj se ucijo slovenšcine, ter njihove želje – našteto je bilo v posameznih tockah zajeto na koncu testa. Pri razvršcanju udeležencev izpopolnjevalcev (Splošna, Literarna in Jezikoslovna izpopolnjevalna skupina) smo upoštevali njihove strokovne interese, kot so jih zapisali na testu ali na prijavnici. Zacetnike smo, kot vsako leto, v spremnem dopisu posebej opozorili, da morajo potrditi svoj prihod v predtednu oziroma sporociti, ce v predtednu na seminar ne morejo priti. Ko smo ta obvestila prejeli, se je tudi letos izkazalo, da veliko zacetnikov ne bo prišlo v predtednu, zato smo jih razvrstili v skupino Zacetna 4 (dvotedenska zacetna skupina – v nasprotju s tremi tritedenskimi zacetnimi skupinami). Kot kažejo izkušnje, bomo morali na dvotedensko zacetno skupino racunati vsako leto. Pri razvršcanju smo se trudili upoštevati tudi število udeležencev v posameznih skupinah, vendar se zaradi vecjega števila udeležencev s približno enakim znanjem nismo mogli izogniti velikim skupinam (takšni sta bili npr. Nadaljevalna 5 in Izpopolnjevalna jezikoslovna). Udeležence smo prvi dan še dodatno ustno testirali tako v predtednu kot v prvem tednu seminarja. Znova se je pokazalo, da bo treba poenotiti nacin testiranja in kriterije posameznih spraševalcev, kajti ustno testiranje mora dati dokoncno sodbo o tem, v katero skupino bomo koga uvrstili (seveda je iluzorno pricakovati, da bodo vsi udeleženci zadovoljni z uvrstitvijo v skupino – vsako leto imamo namrec opraviti z znatnim številom udeležencev, ki imajo zmotno predstavo o svojem znanju slovenšcine in posledicno o tem, v kateri skupini bi morali biti, kar povzroca nepotrebno nejevoljo in še dodatno obremenjenost lektorjev, ki imajo v skupini nezadovoljne udeležence). Predlagam, da sestavimo »ustni test« za vse tri ravni, zacetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno, ki bo v pomoc pri ustnem testiranju, in da ustnemu testiranju namenimo vec casa – kar že vnaprej predvidimo v urniku za prvi teden tako tritedenskega kot dvotedenskega seminarja. 2 Nabor lektorjev Kot je bilo v navadi že v prejšnjih letih, smo k sodelovanju pisno povabili vse lektorje, ki so na seminarju sodelovali prejšnja leta, vabilo pa je bilo objavljeno tudi na forumu lektorjev v tujini. Sprejeli smo 16 lektorjev in jih vkljucili v ekipo, ki je bila povecini razporejena v skladu z željami, strokovnimi interesi in razpoložljivostjo lektorjev. Izpopolnjevalna jezikoslovna skupina je imela tudi letos dva lektorja, kar bi veljalo ohraniti, saj gre za zahtevno skupino, ki ji lahko z dvema lektorjema ponudimo vec (o zadovoljstvu s takšnim nacinom dela v lektoratu pricajo ankete udeležencev). 2.1 Lektorske skupine 2.1.1 Predteden Foneticne vaje: Hotimir Tivadar Zacetna 1: Nataša Hribar Zacetna 2: Eva Šprager Zacetna 3: Tatjana Jamnik 2.1.2 Dvotedenski termin Foneticne vaje: Hotimir Tivadar Zacetna 4: Katarina Ogrinc Nadaljevalna 1: Rada Lecic Nadaljevalna 2: Andreja Ponikvar Nadaljevalna 3: Barbara Upale Nadaljevalna 4: Laura Fekonja Nadaljevalna 5: Jernej Kljucevšek Nadaljevalna 6: Andrej Šurla 2.1.3 Konverzacija v dvotedenskem terminu 2.2 Foneticne vaje 2.2.1 Predlogi 3 Predavalnice, pripomocki, ucbeniki 4 Lektorski sestanki Izpopolnjevalna literarna: Urška Perenic Izpopolnjevalna jezikoslovna: Helena Kuster, Hotimir Tivadar Izpopolnjevalna splošna: Nataša Gliha Komac Zacetna 1: Polona Liberšar Zacetna 2: Andrej Šurla Zacetna 3: Katarina Ogrinc Zacetna 4: Ana Fras Nadaljevalna 1: Laura Fekonja Nadaljevalna 2: Tatjana Jamnik Nadaljevalna 3: Nataša Hribar Foneticne vaje so potekale od 22. 6. 2009 do 10. 7. 2009 v fonolaboratoriju in so bile namenjene uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (skupine 1, 2, 3 – dvakrat po 120 minut za posamezno skupino v predtednu – 13.30–15.30 od 22. 6. 2009 do 27. 6. 2009, poleg tega pa so bile dodane še vaje za dvotedensko zacetno skupino (Zacetna 4), ki so prav tako potekale 120 minut, in sicer v cetrtek, 2. 7., od 16.00–18.00 in v sredo, 8. 7., od 16.00–18.00) in za udeležence nadaljevalnih skupin, ki so si foneticne vaje izbrali fakultativno (75 minut – 8.15–9.30 od 29. 6. do 10. 7. 2009). Vodja foneticnih vaj v porocilu navaja nekaj konkretnih predlogov za izboljšanje organizacije in poteka foneticnih vaj: 1. Fonolaboratorij se je pokazal za zelo ustreznega. Treba bi bilo posneti še vec pripravljenih vaj za zacetnike, kar bi omogocilo ucinkovitejše in tudi hitrejše ucenje slovenskega knjižnega govora, kar tudi nameravamo storiti – dela so v pripravi. Študentje bi tako lahko sami vadili posamezne za njih težavne foneme, utrjevali naglas, intonacijo … 2. Za vse skupine (tako zacetne kot nadaljevalne) je potrebnih vec ur, namenjenih utrjevanju snovi, ki je predstavljena v zacetni uri, saj se npr. z zacetniki srecamo samo še en dan. Mogoce bi bilo dobro za zacetnike, ce želimo fonetiko res okrepiti, nameniti še nekaj ur v naslednjih dveh tednih v popoldanskem casu (mogoce bi lahko potem vkljucili tudi nadaljevalce). S povecanim številom skupnih ur bi bilo možno bolj individualno, s tem tudi kakovostnejše delo. Zelo dobra rešitev je bila uvedba fonetike za skupino Zacetna 4. 3. Pri foneticnih vajah bi veljalo nadaljevati trud za oblikovanje jezikovno enotnejših skupin, npr. italijanska (romanska), germanska, slovanska, tudi pri zacetnikih, kar pa bo zaradi razlicnega predznanja seminaristov najbrž zelo težko. To smo uresnicili pri nadaljevalnih skupinah, a bi to ob vecjem številu ur lahko še bolje udejanili tudi pri zacetnikih. Lektorati in konverzacija so potekali v ustrezno velikih in hladnih ter nehrupnih predavalnicah FF. Lektorjem so bili na voljo razlicni pripomocki: TV + video ali dvd, radio, racunalnik, videokamera, projektor, grafoskop, racunalniška predavalnica, plakati in barvni flomastri. Na voljo so imeli tudi ucbenik, ki so ga uporabljali kot osnovnega (pri izbiri ucbenika je bila v pomoc tudi informacija iz testa o tem, kateri ucbenik je udeleženec že uporabljal, bodisi na seminarju bodisi na lektoratu na svoji fakulteti).1 Poleg lastnega gradiva so lektorji uporabljali tudi naslednje ucbenike: Andreja Markovic idr.: Slovenska beseda v živo; Andreja Markovic idr.: Slovenska beseda v živo 2; Andreja Markovic idr.: Slovenska beseda v živo 3a; Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar: A, B, C … 1, 2, 3, GREMO; Nataša Pirih: Slovenšcina na koncu jezika; Metka Cuk, Marjanca Mihelic, Gita Vuga: Odkrivajmo slovenšcino; Hermina Jug Kranjec: Slovenšcina za tujce; Ina Ferbežar in Nataša Domadenik: Jezikovod; Andreja Markovic idr.: S slovenšcino nimam težav; Marja Bešter in Ljubica Crnivec: Povej naprej; Ljubica Crnivec: Slikovno gradivo za Slovensko besedo v živo; Metka Cuk idr.: Vaje iz slovenšcine (Prirocnik za tujce); Metka Cuk: Za zacetek; Rada Lecic: Prepletenke; Rada Lecic: Igraje do znanja slovenšcine; Rada Lecic: Osnove slovenskega jezika; Mateja Pezdirc Bartol: Literarna sestavljanka; Mojca Schlamberger Brezar: Ucimo se slovenšcino III. Lektorska ekipa je bila dokoncno oblikovana proti koncu junija. Na prvem sestanku 19. 6. 2009 je predsednica SSJLK predstavila temo seminarja, predavanja in jutranje tecaje, spremljevalni program in organizacijo. Lektorje smo posebej povabili k temu, da bi skupaj s svojimi skupinami pripravili kakšno tocko za zakljucno prireditev (kar so tudi storili in na zaprtju seminarja se je predstavilo veliko skupin). Opozorili smo jih tudi na to, da bi bilo dobro, ce bi temo letošnjega seminarja, kolikor je le mogoce, vkljucevali v svoje ure, da bi bila prireditev še enovitejša celota lektoratov, predavanj in popoldansko-vecernih dogodkov. Na prvem sestanku smo jih seznanili tudi s potekom foneticnih vaj, ekskurzij, 1 Glede ucbenikov glej poglavje 7.3, tocki 8 in 9. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. 5 Individualna konverzacija 6 Obveznosti lektorjev 7 Povzetek lektorskih porocil 7.1 Konkretno pohvaljeno individualno konverzacijo, delom asistentov in obveznostmi ter placilom, dobili pa so tudi mape z gradivi, testi in seznamom udeležencev. Zaradi obveznosti se vecina lektorjev tega sestanka ni mogla udeležiti, zato smo imeli še en sestanek, in sicer 24. 6. 2009. V predtednu smo se z lektorji dobili v ponedeljek ob 8.30, sestanek smo imeli še v sredo ob 11.00, v prvem tednu dvotedenskega termina pa smo se z dvotedenskimi lektorji dobili v ponedeljek ob 8.30 in v sredo ob 12.00. Sestanek s predsednico, strokovnima sodelavcema, vsemi lektorji in asistenti, t. i. delovno kosilo, je bil v torek, 7. 7. 2009, ob 14.15. Vodja lektorjev sem bila v seminarski pisarni vsak dan od 8.30 oziroma 9.00 naprej in sem lektorje seznanjala s popoldanskim dogajanjem in drugimi sprotnimi informacijami, ravno tako sem bila lektorjem in udeležencem na voljo v casu odmorov ter po lektoratih oziroma konverzaciji/predavanjih. Sprotno obvešcanje in sodelovanje »vseh z vsemi« (vodja lektorjev, strokovni sodelavec, lektorji, asistentje, predsednica seminarja) je pripomoglo k hitremu reševanju težav in gladkemu poteku lektoratov (kljub razlicnim težavam zaradi nekaterih udeležencev, ki niso bili zadovoljni z razvrstitvijo v skupino) ter vseh drugih dejavnosti. Pohvaliti moram strokovnega delavca Damjana Huberja, ki je svoje delo obvladoval na izjemno visoki strokovni in organizacijski ravni, kar je bilo v veliko pomoc tako lektorjem kot udeležencem, ter asistentke. Za individualno konverzacijo so poskrbeli študentje slovenistike in slavistike oziroma seminarski asistentje. Udeleženci so se k tej obliki izpopolnjevanja slovenšcine lahko prijavili pri lektorjih ali se vpisali na seznam na oglasnem panoju. Študentje, ki so izvajali individualno konverzacijo, so v anketah dobili visoke ocene. Projekcije in porocila so lektorji povecini oddali v dogovorjenem roku (projekcije do sredine predtedna oziroma 1. tedna seminarja, lektorska porocila pa do 1. 9. 2009), ravno tako so vsi opravili enkratno dežurstvo, vecina se jih je dejavno udeležila spoznavnega športno­kulturnega popoldneva (manjkajoci so izostanek vnaprej opravicili) in ekskurzije, vecina se je udeležila tudi zakljucne prireditve seminarja. Lektorji so na delo prihajali tocno in pripravljeni, vzdušje v lektorski zbornici je bilo dobro (o cemer porocajo tudi lektorji). Po porocanju lektorjev je bilo letos veliko skupin precej heterogenih (izrazito predvsem skupini Zacetna 1 in Zacetna 4). Že vnaprej smo pricakovali, da bo razmeroma nehomogena skupina Zacetna 4, katere udeleženci se zaradi neudeležbe v predtednu (cetudi so prihod povecini potrdili) ne morejo vec vkljuciti v zacetne tritedenske skupine, za nadaljevalne skupine pa imajo še premalo znanja.2 Razlicnostim v takšnih skupinah so se lektorji uspešno prilagodili z delom v skupinah in parih, prerazporeditvijo vlog, z nivojskim poukom in predvsem z dobrim obcutkom za preseganje tovrstnih ovir na nikogaršnjo škodo, kar pa zahteva veliko spretnosti, potrpežljivosti in empatije. Lektorji, ki so vodili lektorat, in lektorji, ki so vodili konverzacijo, so med seboj sodelovali in se dopolnjevali. Program, kot so si ga zastavili v projekciji, je vecina lektorjev izpeljala, vendar s prilagajanjem skupinski dinamiki in tudi z dodatnimi vajami za posameznike v skupini. Lektorji izpopolnjevalnih skupin porocajo tudi o tem, da so se pri zacetni uri seznanili z željami udeležencev in nato skušali program lektorata tem željam prilagoditi. Sicer pa lektorji porocajo o zelo dobrem sodelovanju udeležencev, njihovem aktivnem odzivanju in motiviranosti ter zadovoljstvu z delovnimi pogoji, organizacijo in spremljevalnim programom. Iz porocil je razbrati tudi dobro pocutje lektorjev, za kar ima veliko zaslug za seminar tradicionalno sprošceno, vendar delovno vzdušje, ter zadovoljstvo z delom organizatorjev. V tockah 7.1, 7.2 in 7.3 citatno povzemam komentarje iz lektorskih porocil. 1. Organizacija vseh dejavnosti je bila visoko profesionalna. Zame je poucevanje na lektoratu tako pomenilo privilegij, ker sem lahko vse svoje znanje, ideje in energijo usmerila v konstruktivno pripravo in izvedbo pouka, saj mi, ob odlicni organizaciji, ni bilo treba skrbeti za nic drugega. 2. Zelo dobro je, da se na fakulteti koncno lahko v vsaki ucilnici priklopimo na internet in da so v vsaki ucilnici projektorji – delo je zdaj lahko veliko bolj raznoliko. 3. Hvalim odlicne prostore za poucevanje (tehnicno opremljenost), termin lektorata (9.30– 12.00 je zelo ploden del dneva), ažurno obvešcanje o vseh spremljevalnih dejavnostih in sploh odlicno organizacijo seminarja in vse organizatorje za prizadevnost. Zelo hvalim tudi ekipo asistentk. 4. Navdušena sem nad vzdušjem, ki vlada med lektorji, nad cenjenostjo posameznika s strani organizatorjev, vodje ter ostalih uciteljev. 2 Kako se temu izogniti? 7.2 Konkretno pograjano 1. Edini problem, ki bi ga izpostavila, so racunalniki, ki ne delujejo tako, kot bi morali (lahko se zgodi, da zaradi tega ure ne moreš izpeljati tako, kot si si jo zamislil). 2. Tri drobne pripombe k spremljevalnemu programu, ki so mi jih izrekli udeleženci: prevec cakanja pri ogledu observatorija, neargumentirana prepoved fotografiranja pri ogledu Škocjanskih jam in zgolj obljubljeni okus pršuta in terana na sobotnem kosilu. 3. Mislim, da bi se dalo lažje formirati skupine, ce bi bili razvrstitveni testi sestavljeni tako, da bi pokazali znanje ali pa neznanje udeleženca. Po letošnjih razvrstitvenih testih ravni znanja skoraj ni bilo mogoce opredeliti. 4. S placilom sem še kar zadovoljna, moram pa ugotoviti, da je bila inflacija v zadnjih letih kar precejšnja, ker se mi komaj še splaca delati za takšno placilo (sploh pod tako obremenitvijo – dva tecaja). 7.3 Konkretni predlogi 1. Pri konverzaciji bi morda lahko udeležence, katerih materni jezik je slovanski, razvrstili v eno (oz. vec) skupino, saj imajo podobne probleme. 2. Test ne razloci najbolje udeležencev glede na njihovo predznanje oz. jezikovno zmožnost. V test bi bilo treba vkljuciti naloge, s katerimi bi udeleženci pokazali svoje produktivno znanje slovenšcine (tako da bi npr. vstavljali ustrezne slovnicne oblike), saj izkušnje kažejo, da marsikateri jeziko(slov)no izobraženi udeleženec doseže veliko število tock na racun razumevanja ali ugibanja danih odgovorov, sam pa oblike ne zna tvoriti. Na ta racun se po doseženih tockah uvrsti v zelo visoko skupino, njegovo dejansko znanje pa je nižje. Poleg tega se mi naloga, v kateri je treba prepoznati in popraviti napake v besedilu, ne zdi ustrezna za razvršcanje govorcev razlicnih jezikov, saj so v taki nalogi zbrane napake, ki jih posamezni govorec dolocenega jezika ne bi naredil, torej je zanj malo verjetno, da tako napako tudi prepozna (to je bila tudi kritika udeležencev). V testu bi vsekakor morala biti tudi naloga (ki bi se tockovala), v kateri bi se udeleženci pisno predstavili, predvsem z informacijami, kje in koliko casa že študirajo slovenšcino, kako ocenjujejo svoje znanje slovenšcine, zakaj se udeležujejo Seminarja, kaj od njega pricakujejo v smislu jezikovne zmožnosti ipd. 3. Pri pripravi in pregledovanju uvrstitvenega testa bi bilo treba še vec pozornosti posvetiti predvsem samostojni tvorbi besedil, kjer pride stopnja obvladovanja jezika bolj do izraza kot v »dirigiranih« nalogah povezovalnega in/ali izbirnega tipa (ko morajo iz ponujenega nabora izrazov ali skladenjskih rešitev izbrati ustrezno možnost). 4. V prihodnosti bi se bilo morda smiselno tudi v višjih skupinah držati nacela locevanja med Slovani in Neslovani ter med Slovenci (zamejci oz. izseljenci) in drugimi Slovani. 5. Morebiti bi bilo smiselno pomisliti na dvojezicne ankete; razmislek, da se naredi dva obrazca anket, enega v slovenšcini in enega v anglešcini, in po potrebi se uporabi angleškega. 6. Predvsem se zacrtajo razlike med tistimi, ki slovenšcino uporabljajo doma (Slovenci iz zamejstva), in tistimi, ki se je naucijo na lektoratih – predsem v razumevanju besedil, ki pa je pri prvih odlicno. Morda bi bilo dobro razmisliti, kako razdeliti skupine, da bi se takšnemu mešanju izognili. 7. Treba bi bilo narediti posebno slovansko skupino, posebej na zacetniških stopnjah. 8. Kar se tice ucbenikov, menim, da bi morali narediti ali pa imeti »fond« ucbenikov, ki bi jih uporabljali izkljucno na SSJLK, saj se pogosto, ce ne vedno, zgodi, da je velik problem pri izbiri ucbenika. Vecina udeležencev na lektoratih na univerzah v tujini že usvaja slovenski jezik iz teh ucbenikov. 9. Mislim, da nam pri poucevanju slovenšcine za tujce zelo primanjkuje kvalitetnih in modernih ucbenikov, saj so nekateri, ki so na voljo, že malce zastareli, z vecino pa so se študentje že srecali in je težko izbrati kaj novega, posebej za kratke tecaje. 10. Na nekaterih dejavnostih se je treba predhodno dogovoriti z govorci, da ne uporabljajo neknjižnega pogovornega jezika ali celo narecja, ker je nerazumljiv za študente. 11. Pri podeljevanju štipendij bi morali biti še bolj pozorni na to, da jo dobijo tisti, ki želijo biti aktivni v lektoratu ter nadgraditi znanje jezika in književnosti (ne pa da bivanje na seminarju izkorišcajo za raziskovanje drugje, npr. po arhivih ipd.). seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45. 34 Letno porocilo 2009 8 Povzetek ankete udeležencev Razvrstitev v skupino je bila v anketah ocenjena s skupno splošno oceno 4,27. Dodatne seminarja zamenjave smo na (utemeljeno in upraviceno) željo nekaterih udeležencev opravili v prvih treh dneh seminarja (razen z enim udeležencem, s katerim smo imeli težave vsi – tako organizatorji kot seminaristi, pri katerem so se prestopanja iz skupine v skupino in nazaj kar vrstila). Tudi letos moram povedati, da si je nekaj udeležencev zelo želelo v višjo ali izpopolnjevalno skupino, ne glede na znanje, ki nikakor ni bilo na ravni njihovih želja po višji skupini (to bo ocitno praksa tudi v prihodnje – znova se postavlja vprašanje, kaj storiti). Lektorati so bili tudi letos ocenjeni dobro: skupna splošna ocena lektoratov je 4,66, skupna splošna ocena metod poucevanja je 4,59, skupna splošna ocena vkljucevanja ustreznih tem v lektorate je 4,61, skupna splošna ocena spodbujanja in stika s strani lektorjev je 4,7, skupna splošna ocena uvrstitve v pravo skupino pa je letos slabša (v primerjavi s tremi prejšnjimi leti), in sicer 4,27. Ocena foneticnih vaj je pri zacetnikih 4,39, pri nadaljevalcih pa 4,64. Z izjemo enega lektorja (pri konverzaciji) noben lektor ni dobil nižje splošne ocene kot 4, kar devet jih je dobilo oceno, višjo od 4,5 (dve lektorici cisto 5). Udeleženci zacetniki so ocenili, da svojega znanja v 4 % niso izboljšali, 52 % je svoje znanje izboljšalo precej, 44 % pa veliko. Udeleženci nadaljevalci so ocenili, da so svoje znanje v 9 % izboljšali za malo, 64 % je svoje znanje izboljšalo precej, 26 % pa veliko. Udeleženci izpopolnjevalci so ocenili, da so svoje znanje v 11 % izboljšali za malo, 57 % je svoje znanje izboljšalo precej, 32 % pa veliko. Ob statisticnih podatkih veliko povedo tudi številni komentarji v anketah udeležencev – nekaj jih citatno povzemam v tockah 8.1, 8.2 in 8.3. 8.1 Konkretno pohvaljeno 1. Ozirali smo se na osebne težave s slovnico – kar je bilo zelo ustrezno! 2. Poleg jezika hvala za posredovanje kulture! 3. Lektorati in splošna organizacija, visok nivo v kulturnem podrocju. 4. Zelo pozitivno, da predavatelji svojih predavanj niso brali. 8.2 Konkretno pograjano 1. Veliko nas je bilo, kar je za konverzacijo negativno. 2. The program was not for beginners, we could not understand what guides tell, at many occasions beginners had disadvantages in participating. 8.3 Konkretni predlogi 1. Program for beginners, information in Slovene and English, anketa in English or explenation in English. 2. Super, da je bila kuhinja. Samo žal, da nisem vedela prej za to – bi se pripravila drugace. 3. Mislim, da bi bilo dobro, ce bi imeli vec foneticnih vaj. 4. Ne vem, kako bi to lahko naredili, da bi obdržali predavanja, ampak da bi bilo vec casa za obisk knjižnic (odprte so samo do 15.00, torej je samo 30 minut casa za to), arhivov in antikvariatov. 9 Drugo Kot vsako leto je bilo tudi letos zelo dobro sprejeto spoznavno popoldne, zato ga vsekakor velja ohraniti. Odlicno sta že nekaj let sprejeti predvsem t. i. pevska in gledališka delavnica. Poleg tega je bil letos izjemen odziv udeležencev na poziv, naj pripravijo kakšno tocko ob zaprtju seminarja. Nekateri ponavljajoci se predlogi, predvsem seminaristov (vec ekskurzij, vec individualne konverzacije, vec literarnih dogodkov), so povezani tako s financami kot s casom, zato bodo najbrž težje uresnicjivi. Nekatere grajane stvari so grajane upraviceno, nekatere pa ne (po mojem mnenju bolj kažejo na »razvajenost« udeležencev kot na kaj drugega – predvsem pripombe o oddaljenosti dijaškega doma, o tem, da bi morali organizirati varstvo za otroke, ki jih nekatere udeleženke seminarja pripeljejo s sabo, in o natrpanem programu). Za konstruktivno in plodno sodelovanje se zahvaljujem vsem lektorjem, ki so sodelovali na 45. SSJLK-ju, vsem asistentkam, strokovnima sodelavcema Damjanu Huberju in Mojci Nidorfer Šiškovic ter predsednici seminarja Mateji Pezdirc Bartol. 28. simpozij Obdobja - Infrastruktura slovenšcine in slovenistike (26.–28. 11. 2009) red. prof. dr. Marko Stabej Organizacijsko porocilo 28. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovom Infrastruktura slovenšcine in slovenistike je potekal od 26. do 28. novembra 2009 v prostorih Univerze v Ljubljani. Za programsko zasnovo in vsebinsko izpeljavo je poleg podpisanega predsednika simpozija skrbel mednarodni programski odbor v sestavi: doc. dr. Kozma Ahacic, ZRC SAZU, doc. dr. Aleksander Bjelcevic, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, prof. dr. Ursula Doleschal, Alpen-Adria Universität Klagenfurt, Celovec, doc. dr. Tomaž Erjavec, Institut Jožef Stefan, doc. dr. Apolonija Gantar, ZRC SAZU, red. prof. dr. Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, doc. dr. Niko Jež, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, red. prof. dr. Monika Kalin Golob, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, doc. dr. Carmen Kenda Jež, ZRC SAZU, izr. prof. dr. Simona Kranjc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Simon Krek, Amebis d. o. o., Institut Jožef Stefan, red. prof. dr. Erika Kržišnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, izr. prof. Vesna Mikolic, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisticni študij, izr. prof. dr. Martina Ožbot, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, doc. dr. Anita Peti Stantic, Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta, doc. dr. Nataša Pirih Svetina, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, red. prof. dr. Erich Prunc, Karl-Franzens-Universität Graz, Gradec, doc. dr. Darinka Verdonik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko in racunalništvo, doc. dr. Primož Vitez, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Glavna organizacijska moc simpozija je bil Damjan Huber, pri pripravi je intenzivno sodelovala tudi mag. Mojca Nidorfer Šiškovic, za simpozijske tiskovine pa je poskrbela Mateja Lutar, vsi trije sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Na pobudo predsednika in s soglasjem sveta Oddelka za slovenistiko FF UL – ter seveda z izredno zavzetostjo organizacijskih sodelavcev – je simpozij doživel organizacijsko prenovo. Njen najpomembnejši element je odlocitev, da zbornik prispevkov z referati izide že pred simpozijem, kar se doslej pri vsej simpozijski tradiciji ni še nikoli zgodilo. Omejili smo tudi dolžino prispevkov na 6–8 strani. Drugi pomembni element prenove je bila odlocitev za dvojno polslepo recenziranje posameznih prispevkov (polslepo v tem, da so recenzenti vedeli, cigav prispevek recenzirajo, identiteta recenzentov pa je ostala prikrita). Tretja vecja novost je bila uvedba kotizacije za dejavne udeležence simpozija (z izjemo clanov ter clanic Oddelka za slovenistiko, programskega odbora in recenzentskega zbora) ter elektronsko prijavljanje in oddajanje prispevkov. Vse tri organizacijske spremembe so se izkazale za nacelno dobre, pokazal pa se je tudi manevrski prostor za izboljšave. Glede izida zbornika pred zacetkom prireditve – vsi vsebinski pomisleki so se izkazali za neutemeljene, dostopnost zbornika na simpoziju je žela same pohvale. Organizacijsko gledano pa je treba rešiti dve težavi: a) casovno je treba razbremeniti tehnicno urednico, predvsem z zgodnejšim in še bolj dosledno upoštevanim rokom oddaje prispevkov, sicer je kampanjsko urejanje prezahtevno; b) poskrbeti je treba za bolj sistemsko možnost financiranja zbornika, saj se je z novim nacinom izhajanja (ki je funkcionalno gledano veliko boljši od prejšnjega) takorekoc nemogoce prijaviti na kateri koli javni razpis za sofinanciranje znanstvenih publikacij – razen ce bi datum simpozija zelo natancno prilagodili datumom razpisov (ki pa niti niso tako zelo zanesljivi, da bi se to res dalo storiti). Letos smo za financiranje zbornika pridobili pomoc Sektorja za slovenski jezik pri MK, vendar to ni trajna rešitev. Pri recenzentskem sistemu bi bilo dobro zagotoviti popolne slepe recenzije; v prvem poskusu tega ni bilo mogoce storiti zaradi naslednjega organizacijskega zapleta. Programski odbor je sprejel odlocitev, da se je treba na simpozij prijaviti z obsežnejšim povzetkom referata; te povzetke (opremljene z imeni avtorjev) so nato pregledali vsi clani programskega odbora in sklepali o sprejemu ali zavrnitvi posamezne teme. Na podlagi povzetkov programski odbor sicer ni zavrnil nobene teme, hkrati pa so bili vsi clani seznanjeni z vsemi avtorji in temami. Ker je programski odbor hkrati tudi odbor recenzentov (na ta nacin je bil tudi zasnovan in izbran), je možnost slepih recenzij splavala po vodi. Z ukinitvijo te prve prijave s povzetki (ki se ni izkazala za funkcionalno) se ta možnost spet odpira. Nekaj veckratnih udeležencev simpozija (tako domacih kot tujih) je bilo zelo nezadovoljnih z recenzentskimi mnenji, trije avtorji tako zelo, da so se celo odpovedali udeležbi na simpoziju. Vendar smo organizatorji mnenja, da je to bolj problem avtorjev kot pa recenzentskega sistema – vecina je z recenzentskim sistemom zadovoljna, kot kažejo rezultati ankete, nekateri mlajši udeleženci pa so bili nad recenzijami takorekoc navdušeni. Kotizacija je bila sprejeta kot nekaj popolnoma normalnega, tudi elektronsko prijavljanje in oddajanje prispevkov je potekalo ucinkovito in skoraj brez zapletov. Med novostmi je bila tudi opustitev sobotne ekskurzije, ki je bila v prejšnjih letih slabše obiskana – za zacasno izselitev simpozijskih udeležencev simpozij Obdobja 28. simpozij Obdobja 28. Financiranje Udeležba Odzivi v javnosti Vsebinska zasnova in tematika simpozija iz Ljubljane je bilo kljub temu poskrbljeno s cetrtkovo vecerno okroglo mizo Uporabniki slovenistike na Hrovaci pri Ribnici, ki jo je prijazno omogocila Škrabceva ustanova. Poleg clanov in clanic programskega odbora so prispevke recenzirali še doc. dr. Alenka Žbogar, dr. Ina Ferbežar, doc. dr. Tatjana Balažic Bulc, Mojca Stritar, vsi z Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, in doc. dr. Mirjana Benjak, Filozofska fakulteta v Pulju. Za simbolicno placilo recenzij smo našli izredni financni vir preko Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Simpozij ima vec virov financiranja. Deloma je financiran po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz, deloma iz razpisnih sredstev ARRS za sofinanciarnje znanstvenih sestankov v letu 2009, deloma iz sredstev Sektorja za slovenski jezik Ministrstva za kulturo, deloma iz sredstev Sklada za založništvo Filozofske fakultete, deloma iz raziskovalnih sredstev Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, deloma (prvic) iz kotizacije dejavnih udeležencev. Podprla nas je tudi Škrabceva ustanova v obliki zagotovitve prostora in pogostitve za okroglo mizo Uporabniki slovenistike. S povzetki se je v prvi fazi na simpozij prijavilo 88 referentov z 80 temami, v drugi fazi je 76 referentov poslalo 70 prispevkov, po recenzentskem postopku je izpadlo 5 prispevkov 6 avtorjev, tako da je v zborniku bilo objavljenih 65 prispevkov 70 avtorjev. Glede na skoraj dramaticne okolišcine v zvezi z novo gripo je bila dejanska udeležba na simpoziju vec kot razveseljiva, saj je zaradi bolezni odpovedalo nastop le šest referentov in referentk. Simpozij je zanimal širše strokovno obcinstvo, saj smo vse skupaj našteli vec kot 140 razlicnih obiskovalcev v treh simpozijskih dneh, od znanstvene do študentske publike. Referenti in referentke so prihajali takorekoc z vseh ustanov, ki se ukvarjajo s slovenisticnimi vsebinami – tako iz univerzitetnega kot iz javnega in zasebnega raziskovalnega okolja. Tujih udeležencev je bilo razmeroma malo, bilo pa je veliko udeležencev iz tujine, kamor prištevamo predvsem lektorje in predavatelje slovenskega jezika na univerzah v tujini. Opazna je bila skoraj popolna odsotnost mariborskih slovenistov in slovenistk med avtorji in avtoricami, res pa je, da je slovenisticna simpozijska ponudba izredno bogata in raznolika, tako da lahko strokovnjaki svoje nastope nacrtujejo v skladu s preferencami. Že vec let se kaže, da politicnih predstavnikov simpozij Obdobja ne zanima prevec, saj se ne odzivajo na vabila na otvoritev – tudi letos so simpozij pozdravili predvsem predstavniki ustanove organizatorice. To dejstvo lahko razumemo tudi kot neke vrste normalizacijo slovenisticne vede in postopno premikanje njenega težišca iz izrazito simbolnega v bolj funkcionalni znacaj. Udeleženci so bili s simpozijem zadovoljni, kakor kažejo rezultati ankete (v posebni prilogi, str. 37). O simpoziju so precej izdatno porocali slovenski mediji (RTV Slovenija, STA, Delo, Radio Študent, Dolenjski list, Radio 1), vsi odzivi so zbrani in dokumentirani na spletnih straneh Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Tam je na voljo tudi drugo slikovno in besedilno dokumentarno gradivo s simpozija. Vsebinska zasnova je na voljo v spletnem arhivu Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, kot vsebinsko porocilo pa je najbolje v roke vzeti kar simpozijski zbornik. Razpisani cilji so bili v veliki meri doseženi, res pa je, da simpozij ni prinesel bistvenega premika v smeri zaokroženega pojmovanja slovenistike kot infrastrukturne vede in zaokroženega pojmovanja infrastrukturnega podpiranja slovenšcine. Le malo referatov se je lotilo celovitosti razpisanega podrocja, zato pa se jih je toliko vec posvecalo posameznim nujnim sestavinam opremljenosti slovenšcine ter slovenske književnosti. Tudi to je spodbuden rezultat, ki bo – glede na živahnost simpozijskega razpravljanja po posameznih sekcijah – gotovo v prihodnosti obrodil še marsikateri dragocen rezultat, tudi v smeri vecjega samozavedanja in samospraševanja stroke o prednostnih ciljih slovenisticne dejavnosti. Zaradi vsega tega lahko ocenjujemo, da je bil 28. simpozij Obdobja uspešno izpeljana prireditev. Damjan Huber Anketa 28. simpozija Obdobja – povprecne ocene Splošni vtis o simpoziju 3,73 Program simpozija (referati) 3,73 Recenzentski sistem 3,68 Izid zbornika pred simpozijem 3,91 Kotizacija - ustrezna 13 odgovorov - neustrezna 2 odgovora Organizacija - pred simpozijem 4 - med simpozijem 3,79 Ustreznost vsebine mape za udeležence 3,69 Ocena spremljevalnega programa - gledališka predstava Passion de Pressheren 3,6 - okrogla miza v Hrovaci, ogled Škrabceve domacije 3 Ocena namestitve v gostišcu Pri Mraku 3,2 Dvanajst udeležencev, ki so izpolnili anketo, so se simpozija udeležili prvic, sedem jih je bilo na simpoziju drugic, eden tretjic, pet petic in eden osmic. simpozij Obdobja 28. Ocene: 1 – zelo slabo, 2 – slabo, 3 – dobro, 4 – zelo dobro. Prejeli smo 22 anket. Tecaji slovenšcine Branka Gradišar, Damjana Kern, Mihaela Knez, Petra Likar 1. Izvedba tecajev slovenšcine V letu 2009 smo izvedli 21 tecajev slovenšcine. Slika 1: Razpored tecajev slovenšcine leta 2009 jutranji tecaj, Intenz = Intenzivni tecaj, Prip = Priprava na izpit, MPŠ = Mladinska poletna šola, PŠ = Poletna šola 1.1 Tecaji za odrasle Leto 2009 je bilo zaznamovano s številnimi novostmi. Januarja smo vpeljali 18-urni tecaj konverzacije, ki smo ga organizirali na pobudo udeležencev jesenskih tecajev slovenšcine in je zapolnil vrzel med jesenskim in spomladanskim semestrom daljših tecajev. Zaradi povpraševanja v casu, ko že potekajo daljši tecaji in se jim ni vec možno prikljuciti, smo v marcu in novembru razpisali nov 30- oz. 40-urni Intenzivni jutranji tecaj. Od zacetka študijskega leta 2009/2010 je Priprava na izpit razpisana pred vsakim izpitnim rokom (na osnovni, srednji in visoki ravni), torej predvidoma šestkrat na leto, ce se zanjo prijavi vsaj 8 kandidatov; preimenovali pa smo tudi nekdanjo Celoletno šolo (predvsem zaradi nesporazumov pri uveljavljanju štipendij, saj se te podeljujejo praviloma za en semester, z imenom Celoletna šola pa je bilo poimenovano obdobje obeh semestrov), in sicer prvi semester v Jesensko šolo, drugi pa v Spomladansko šolo. Kot v prejšnjih letih so imele tudi v 2009 Zimska, Celoletna, Poletna in Jesenska šola ter Slovenšcina za izmenjavne študente poleg jezikovnega pouka tudi pester spremljevalni program, namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti, v okviru teh tecajev so nastali tudi casopisi s prispevki udeležencev: ZimoPis, Dobesednik, Pošopis in Prevodi. 1.2 Mladinski tecaji Mladinska poletna šola je postala stalnica Centrovih tecajev, letošnja je bila že 4. po vrsti. Število udeležencev Mladinske poletne šole se je iz leta v leto vecalo (2006: 71, 2007: 82, 2008: 90, 2009: 125). Letos se je udeležba povecala zlasti zaradi pripravljenosti Ministrstva za šolstvo in šport, da slovenskim mladostnikom v tujini ponudi še vec štipendij. Tako smo imeli v primerjavi s preteklimi leti nekoliko vecje število mladostnikov iz Srbije, Makedonije in Bosne in Hercegovine, ki sicer v svoji državi obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Poleg jezikovnega pouka, ki poteka v dopoldanskem casu, smo v popoldanskem in vecernem casu pripravili bogat spremljevalni program, ki je vkljuceval dejavnosti, ob katerih so udeleženci spoznavali Slovenijo, slovensko kulturo, zgodovino, naravo ali pa se udeležili ustvarjalnih, športnih in sprostitvenih dejavnosti. Tako so npr. spoznavali Ljubljano in Kranj, obiskali hišo eksperimentov in botanicni vrt, si ogledali gledališko predstavo Slovenskega mladinskega gledališca Eda – Zgodba bratov Rusjan in nastop slovenskih vrstnikov iz Argentine, prisluhnili vokalni skupini Pushluschtae, izdelovali panjske koncnice ter se pomerili v odbojki, plavanju in plesu. Ob koncu tedna so ucenci spoznavali slovensko podeželje, ogledali so si Bled in Blejski vintgar ter naravni park Kozjansko. Ob zakljucku tecaja je nastal casopis Poletnik, v katerem so zbrani prispevki, ki so nastali med poukom ali ob spremljevalnih dejavnostih (www.centerslo.net . tecaji slovenšcine . Mladinska poletna šola). Vecina udeležencev Mladinske poletne šole je bilo štipendistov Zavoda RS za šolstvo oz. Ministrstva RS za šolstvo in šport ter Urada RS Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V letu 2009 smo na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport in Zavodom RS za šolstvo in šport izvedli tudi intenzivne jezikovne tedne za dijake iz avstrijske Koroške. Udeležilo se jih je 105 dijakov, in sicer s celovške Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence (45 udeležencev), z Dvojezicne trgovske akademije v Celovcu (27 udeležencev), Višje šole za gospodarske poklice Št. Peter iz Št. Jakoba v Rožu (14 udeležencev) in s Trgovske akademije v Velikovcu (19 udeležencev), ki v zacetku šolskega leta preko Deželnega šolskega sveta iz Celovca zaprosijo za tovrstni tecaj. Dopoldne so bili ucenci deležni 4-urnega jezikovnega pouka, v popoldanskem casu (2 uri) pa je bil pouk namenjen konverzaciji ali literarnim vsebinam (predvsem poglavjem iz sodobne slovenske literature, ki se navezujejo na aktualno maturitetno nalogo). Del popoldanskih dejavnosti je bil namenjen tudi spoznavanju kulturnega in družabnega življenja v slovenski prestolnici. Intenzivni tecaj je postal pomembna dopolnitev siceršnjega pouka slovenšcine, ki so ga dijaki deležni v svojih šolah. Dijakom s celovške gimnazije pomeni tecaj intenzivno pripravo na maturo (tecaja so se udeležili dijaki predzadnjega letnika gimnazije), dijakom drugih šol, ki obiskujejo prvi letnik, pa pomoc pri zacetnem ali nadaljevalnem ucenju slovenšcine. 2 Udeleženci Skupno število udeležencev v letu 2009 je bilo 880. Najvec jih je bilo na Poletni šoli (148), Mladinski poletni šoli (125), tecajih za dijake iz Koroške (105) in na Popoldanskem tecaju (v obeh semestrih 97). Glede na prejšnja leta je bilo v letu 2009 vec udeležencev zlasti zaradi vecje udeležbe na Mladinski poletni šoli in tecajih za dijake iz avstrijske Koroške, slabše pa so bili obiskani tecaji za izmenjavne študente. Udeleženci teh tecajev so namrec v preteklih letih predstavljali precejšen delež vseh tecajnikov (13–25 %), v letu 2009 pa le 3 %. Tako majhna udeležba je bila posledica dejstva, da na razpisu za organizacijo tecajev za izmenjavne študente (Erasmus Intensive Language Course), ki je potekal v okviru CMEPIUS-a, v študijskih letih 2008/09 in 2009/10 nismo uspeli pridobiti financnih sredstev in smo udeležencem lahko ponudili le placljiv tecaj. Na drugih tecajih ni bilo upada števila udeležencev, nekoliko manj udeležencev je bilo v primerjavi s preteklim letom le na Poletni šoli (31 udeležencev manj), ker se že tako rekoc vsakoletni štipendisti iz Clevelanda zaradi visokih prevoznih stroškov letos tecaja niso mogli udeležiti. Tecaji slovenšcine Slika 2: Število udeležencev po posameznih tecajih Tecaji slovenšcine PŠ = Poletna šola, MPŠ = Mladinska poletna šola, Kor. dijaki = Tecaj za koroške dijake, POP = Popoldanski tecaj, CŠ + JŠ = Celoletna in Jesenska šola, Mini = Mini tecaj, JUT = Jutranji tecaj, Ind = Individualni pouk, Int jut = Intenzivni jutranji tecaj, ZŠ = Zimska šola, Eras = Tecaj za izmenjavne študente, Prip = Priprava na izpit, Konv = Konverzacija, Intenz = Intenzivni tecaj Slika 3: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih Tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 69 razlicnih narodnosti. Slika 4: Narodnost udeležencev Slika 5: Poklic udeležencev Slika 6: Spol udeležencev Slika 7: Rast števila udeležencev na mladinskih tecajih Slika 7: Narodnost udeležencev Mladinske poletne šole Mladinskih tecajev so se udeležili mladostniki 17 narodnosti. Vsi udeleženci tecajev za koroške dijake so bili avstrijski državljani, sestavo udeležencev 4. mladinske poletne šole pa prikazuje spodnja slika: Tecaji slovenšcine Sodelavci Tecajev slovenšcine Tjaša Alic Mojca Jesenovec Helena Nadižar Simon Atelšek Zvonka Kajba Petra Pilka Urban Batista (štud.) Boris Kern Staša Pisek Tanja Bovha Matej Klemen Bojana Polak (štud.) Mateja Cvelbar Damjana Kern Petra Pucnik Nuša Dedo Lale Jernej Kljucevšek Petra Rajk (štud.) Katja Dragar Mihaela Knez Andreja Smrdelj (štud.) Martina Eyer (štud.) Tanja Kotnik (štud.) Anja Strajnar Anja Figelj Katja Kralj Mojca Stritar Erika Gliha (štud.) Tanja Kropivšek Irena Sotlar Simona Gotal Jasna Macek Melita Vešner Svetlana Jandric Andreja Markovic Magda Volk Irena Jerovšek Vogrinc Andrejka Mocnik Gita Vuga Ob koncu vecine tecajev izvedemo anonimno anketo, v kateri udeleženci ocenijo aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju. Povprecna ocena vseh uciteljev v letu 2009 je 4,75. V letu 2009 je program Tecaji slovenšcine vodila doc. dr. Nataša Pirih Svetina, za organizacijo tecajev pa sta skrbeli honorarni sodelavki Branka Gradišar in Petra Likar (od decembra zaposlena; nadomešcanje porodniške Jane Kete Maticic). Januarja 2009 je mesto vodje uciteljev prevzela Staša Pisek (nadomešcanje porodniške Tanje Jerman), kot vodja popoldanskih tecajev se ji je pridružila Tanja Bovha. Tecaje, namenjene otrokom oz. mladostnikom (Mladinska poletna šola in tecaji za koroške dijake), vodita in koordinirata Mihaela Knez in Damjana Kern. dr. Ina Ferbežar 1 Kandidati V letu 2009 se je izpita iz znanja slovenšcine na vseh treh ravneh udeležilo skupno 1466 kandidatov. Udeležbo kandidatov po posameznih ravneh kaže slika 1: Slika 1: Kandidati za izpite iz znanja slovenšcine po ravneh Primerjava z letom 2008 kaže porast kandidatov za dobrih 10 %, in to na racun kandidatov na osnovni ravni – teh je bilo v letu 2009 približno 200 vec kot leto poprej, medtem ko je število kandidatov na srednji in visoki ravni leta 2009 v primerjavi z letom 2008 nekoliko upadlo (na srednji ravni s 142 na 124, na visoki pa s 161 na 145). Povecanje števila kandidatov na osnovni ravni smo zabeležili zlasti v ljubljanski in primorski regiji ter v okolici Krškega. Ce kandidate primerjamo po spolu, lahko ugotovimo, da se izpita na osnovni ravni kar v treh cetrtinah udeležujejo moški, na srednji in visoki ravni pa prevladujejo ženske (gl. sliko 2): Slika 2: Kandidati po spolu (v %) Med priseljenci v RS, ki opravljajo izpit iz znanja slovenšcine, torej prevladujejo moški prosilci za slovensko državljanstvo, vecina kandidatov na osnovni ravni namrec izpit še vedno opravlja za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva (gl. tudi v nadaljevanju). Med tujimi študenti, vpisanimi na ljubljansko univerzo, ki opravljajo izpit na srednji ravni, in visoko izobraženimi iskalci zaposlitve (zlasti na podrocju medicine), ki se udeležujejo izpitov na visoki ravni, pa mocno prevladujejo ženske. Kandidati za izpite na vseh treh ravneh so vecinoma govorci slovanskih jezikov, med njimi so vsa leta v veliki vecini govorci katerega od južnoslovanskih jezikov. Na osnovni ravni je leta 2007 zelo naraslo število albansko govorecih kandidatov; njihovo število od tedaj ostaja stabilno (približno cetrtina vseh kandidatov tudi v letu 2009). 44 Letno porocilo 2009 Slike 3, 4 in 5 kažejo odstotek kandidatov v letu 2009 glede na njihov prvi jezik: Slika 3: Prvi jezik kandidatov na osnovni ravni v % Slika 4: Prvi jezik kandidatov na srednji ravni v % Slika 5: Prvi jezik kandidatov na visoki ravni v % 1.1 Uspeh kandidatov Slika 6: Uspeh kandidatov za izpite po ravneh (v %) Razlogi za opravljanje izpita, ki jih kandidati navajajo ob prijavi, se nekoliko spreminjajo: na osnovni ravni sicer prevladujejo prosilci za slovensko državljanstvo, a njihov odstotek iz leta v leto nekoliko upada (96 % leta 2007, 93 % leta 2008 in 91 % kandidatov leta 2009). Kandidatov, ki potrdilo o znanju slovenšcine na osnovni ravni potrebujejo za zaposlitev, je bilo v letu 2009 nekoliko manj kot leto poprej (manj kot 3 %, leta 2008 4 %), med njimi mocno prevladujejo nižje izobraženi delavci. 5 % kandidatov razloga za opravljanje izpita na osnovni ravni ni navedlo, gotovo pa so med njimi tako iskalci zaposlitve kot prosilci za slovensko državljanstvo. Zaposlitev je še vedno glavni razlog za opravljanje izpita na visoki ravni (85 % kandidatov), vecinoma gre za iskalce zaposlitve s podrocja medicine (60 % zdravnikov), sledijo profesorji oz. ucitelji (8 %), 11 % pa svojega »profila« ni navedlo. Na srednji ravni je bilo v letu 2009 precej manj kandidatov, ki potrdilo o znanju slovenšcine potrebujejo zaradi šolanja (77 % v letu 2009, 88 % kandidatov leto poprej). Precej pa zadnja leta na srednji narašca število tistih, ki se izpita udeležujejo zaradi dela: 3 % leta 2007, 6 % leta 2008, 14 % leta 2009. Vecina kandidatov je bila v letu 2009 uspešna: na osnovni ravni je izpit uspešno opravilo 74 % kandidatov, kar je nekaj odstotkov vec kot leto poprej. Na srednji ravni je bilo uspešnih 67 % (3 % manj kot leta 2008) in na visoki 64 % (4 % vec kot leta 2008), kot je razvidno tudi s slike 6. Na srednji in visoki ravni je vecina pozitivno ocenjenih kandidatov dosegla zelo dober, dober in odlicen uspeh, le nekaj jih je na celotnem izpitu dobilo oceno zadovoljivo. Takšen rezultat gre v prvi vrsti pripisovati bližini jezikov, na visoki ravni pa deloma tudi sistematicni pripravi na izpit. Težave kandidatov na visoki ravni pogosto izvirajo iz dejstva, da ne živijo v Sloveniji in imajo stik s slovenšcino prakticno le na tecajih, ki jih obiskujejo doma, v Slovenijo pa pridejo le na izpit. Uspeh kandidatov na izpitih na vseh treh ravneh kaže slika 6: Uspeh, zlasti kar zadeva osnovno raven, gre v veliki meri pripisovati izobrazbi kandidatov. Izobrazbeno strukturo kandidatov na osnovni ravni kaže slika 7: Slika 7: Izobrazbena struktura kandidatov na osnovni ravni (v %) Izpitni center Med osnovno izobraženimi prevladujejo albansko govoreci kandidati (vecinoma moški), nasprotno pa so rusko govoreci vecinoma visoko izobraženi – med slednjimi mocno prevladujejo ženske. Vecina neuspešnih kandidatov ima le osnovno izobrazbo, višje izobraženi imajo na izpitu manj težav, kot kaže tudi slika 8: Slika 8: Uspeh in izobrazba na osnovni ravni (v %) Pregled rezultatov kaže, da so ženske na splošno na izpitu na vseh treh ravneh nekoliko uspešnejše od moških, zlasti to velja za prvo opravljanje izpita, kot kaže slika 9: Slika 9: Uspeh kandidatov ob prvem opravljanju izpita – razlika med moškimi in ženskami (v %) Izpitni center 2 Izpitni roki, organizacija dela 3 Izobraževanje 4 Domaci projekti 5 Mednarodno sodelovanje Razmeroma visok odstotek uspešnih kandidatov na osnovni ravni gre med drugim pripisovati tudi ocenjevalnim merilom, ko so do konca leta 2009 omogocala, da so izpit opravili tudi tisti, ki so bili negativno ocenjeni pri enem od pisnih delov izpita (pod pogojem, da so bili pri ostalih treh delih ocenjeni s povprecno oceno dobro 3 ali višje).1Takšnih je bilo v letu 2009 175 ali slabih 15 % vseh kandidatov. Kot vsa leta doslej so kandidati z oceno zadovoljivo vecinoma nezadostno ocenjeni pri pisanju (kar 12 % vseh kandidatov na osnovni ravni), manj težav imajo pri poslušanju in branju (skupaj le 31 kandidatov ali manj kot 3 %). Konec leta 2009 je Svet Izpitnega centra Senatu FF predlagal spremembo ocenjevalnih meril: odtlej za vse tri ravni velja, da mora biti za koncno pozitivno oceno na izpitu vsak izmed štirih oz. petih delov izpita ocenjen pozitivno. To za izpite na osnovni ravni pomeni, da se bo – ob predpostavki, da bodo številke ostale približno enake – za 15 % povecalo število neuspešnih kandidatov. Skupno torej lahko pricakujemo kat 40 % neuspešnih kandidatov na osnovni ravni. Takšen rezultat bo terjal ustrezne ukrepe in razmislek, kako kandidate motivirati za obiskovanje brezplacnih tecajev, ki jih država z Uredbo o integraciji tujcev (Ur. list 65/2008) ponuja tujim državljanom. Uredba tujim državljanom iz tretjih držav omogoca tudi brezplacno opravljanje izpita, ne le obiskovanje tecajev. V letu 2009 so se z napotilom MNZ brezplacnega izpita udeleževali kandidati le na osnovni ravni. Tako se je po Uredbi od pomladi, ko se je le-ta zacela uresnicevati tudi v praksi, izpita na osnovni ravni udeležilo 391 ali tretjina vseh kandidatov na osnovni ravni. Izpita iz govornega sporazumevanja so se po Uredbi udeležili trije kandidati. Izpiti iz znanja slovenšcine so bili v letu 2009 izvedeni na petih (osnovna raven) oz. štirih izpitnih rokih (visoka raven), izpitnih rokov na srednji ravni pa je bilo šest. Vecino izpitov na osnovni ravni je bila izvedena zunaj IC na 13 ustanovah po vsej Sloveniji. Izpite na obeh višjih ravneh smo izvedli v Izpitnem centru. V letu 2009 se je število t. i. zunanjih izvajalcev zmanjšalo (s 17 leta 2008 na 13 v letu 2009); glavni razlog je bil upadanje števila kandidatov, z nekaterimi ustanovami pa IC ni podaljšal pogodbe o sodelovanju zaradi nespoštovanja pravil o izvajanju izpitov in navodil za izvajalce (odstopanje od standardiziranih postopkov izvajanja izpitov in ocenjevanja). 28. marca pa smo izvedli redni letni seminar za izpraševalce, nekaj seminarjev o testiranju pa je bilo izvedenih tudi v okviru izobraževanja uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika (gl. porocilo programa Izobraževanje). Tik pred natisom je zbirka nalog za pripravo na izpit na srednji in visoki ravni Pot do izpita, ki je nastala na podlagi gradiva na tecajih priprave na izpit iz znanja slovenšcine na srednji in visoki ravni. Sodelavci IC smo sodelovali pri pravilniku k Strategiji o integraciji in pripravi programov ucenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Nekateri predlogi in pobude v zvezi s Pravilnikom o programih za integracijo tujcev (Ur. list 25/2009) so bili sprejeti, predlog programa za spoznavanje slovenske družbe, ki smo ga pripravili v IC, pa je bil s strani Ministrstva za šolstvo zavrnjen. Spomladi 2009 je Ministrstvo za notranje zadeve objavilo razpis za izvajalce programov integracije, vendar se zaradi nedorecenosti razpisa IC nanj ni prijavil. Se je pa oktobra 2009 doc. dr. N. Pirih Svetina udeležila posveta v zvezi z izvajanjem programov integracije v organizaciji Direktorata za migracije in integracijo pri Ministrstvu za notranje zadeve. Jeseni 2009 smo v IC zaceli pripravljati smernice za usklajevanje programa Slovenšcina za tujce s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom (slovenski prevod je v fazi recenziranja in revidiranja, »surovo« gradivo pa za potrebe najbolj osnovnega usklajevanja zadošca). Usklajevanje bo imelo za posledico ustrezno prenovo programa Slovenšcina za tujce v prihodnjem letu. Projekt Tempus II, ki se je uspešno zakljucil julija 2008 z odprtjem Centra za makedonšcino kot tuji jezik CETISMAK na Filološki fakulteti univerze v Skopju, je dobil svoje nadaljevanje s projektom Tempus IV: ta ima za cilj nadgradnjo obstojecega certifikatnega sistema (s testi na ravni C1 in ucbeniki na ravneh A2, B1 in C1) ter oblikovanje študijskega programa makedonšcine kot tujega jezika na vec makedonskih univerzah. Dr. Ina Ferbežar je bila izvoljena v Izvršni odbor (angl. Executive Committee) združenja ALTE in se v ta namen udeležila rednega letnega srecanja clanic združenja, ki je bil novembra 2009 v Maynoothu na Irskem. 1 Na srednji in visoki ravni je že od vsega zacetka pogoj za uspešno opravljen izpit pozitivna ocena vsakega izmed petih delov izpita. 6 Kadrovske zadeve in razvoj programa V decembru 2009 se je IC v okviru združenja prijavil na razpis EPSO (European Personnel Selection Office), in sicer za pripravo jezikovnih testov iz poslušanja in branja na ravni C2 za prevajalce in tolmace Evropske unije za 24 evropskih jezikov (jeziki vseh clanic EU in hrvašcina). V IC je od pomladi 2009 polno zaposlena le še poslovna tajnica. Strokovna sodelavka Damjana Kern, ki je bila na IC zaposlena polovicno, se je za potrebe projekta v okviru ESS Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje za leto in pol prezaposlila na projekt (gl. poglavje Projekti), I. Ferbežar pa opravlja tudi delo vodje Centra za slovenšcino. Tako se delovanje IC lahko zagotavlja le ob ustrezni podpori drugih sodelavcev CSD/TJ (ti ob svojih rednih nalogah prevzemajo dolocene naloge IC v obliki nadur ali honorarno) ter z nekaterimi zunanjimi sodelavci, ki z IC že dolga leta sodelujejo kot clani izpitnih komisij in avtorji izpitnih gradiv. Glede na razvojne naloge, ki si jih je IC zadal v naslednjih letih (razlicni projekti, prenova programa Slovenšcina za tujce, redno izobraževanje in spremljanje izvajalcev izpitov), pomanjkanje cloveških (in zlasti financnih) virov zagotovo pomeni veliko zavoro. Izpitni center Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika doc. dr. Nataša Pirih Svetina, Mihaela Knez Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika 1 Izobraževalni seminarji 2 Mesecna izobraževanja za ucitelje v programu Tecaji slovenšcine 3 Junijski in decembrski izobraževalni seminar za sodelavce Centra ter avgustovsko srecanje za lektorje STU 4 Seminar za izpraševalce na izpitih iz znanja slovenšcine na osnovni ravni 5 Seminar za ucitelje, štipendiste po Ozimskih sporazumih 6 Zacetno in nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika 7 Sodelovanje na seminarjih za ucitelje, ki slovenšcino poucujejo v tujini V koledarskem letu 2009 smo sodelavci Centrovega programa Izobraževanje poleg redne ponudbe najrazlicnejših izobraževalnih oblik, namenjenih predvsem sodelavcem Centra za slovenšcino, izvajali tudi dejavnosti, s katerimi smo svoja znanja in izkušnje prenašali tudi na razlicne druge naslovnike. V letu 2009 se je zelo okrepilo sodelovanje z razlicnimi organizacijami izven Slovenije, ki skrbijo za izobraževanje uciteljev slovenšcine. Izvedenih je bilo nekaj izobraževalnih srecanj, ki smo jih poimenovali s skupnim imenom Iz prakse za prakso in so bila izvedena za ucitelje, ki na tecajih Centra za slovenšcino poucujejo slovenšcino med letom. Vodji uciteljev na Tecajih slovenšcine, Staša Pisek in Tanja Bovha, sta 25. 3. 2009 za ucitelje izvedli kreativno delavnico, v kateri se je iskalo odgovore na najbolj pereca vprašanja, ki se porajajo pri jezikovnem pouku (18 udeležencev). Matej Klemen je 13. 5. vodil delavnico z naslovom Literarna besedila pri pouku slovenšcine (17 udeležencev). S serijo tovrstnih seminarjev smo nadaljevali jeseni, 19. 11. je doc. dr. Nataša Pirih Svetina izvedla seminar Izobraževanje za individualno poucevanje slovenšcine, ki se ga je udeležilo 15 (bodocih) uciteljev. Zaradi zgodnjega zacetka poletnih prireditev v letu 2009 je bil junijski izobraževalni seminar zgolj enodnevni. V prvem delu srecanja se je s predavanjem predstavil Peter Svetina s temo Sinji in malo manj sinji galebi: slovenska književnost v družbenem kontekstu, sledili sta dve jezikoslovno kontrastivno obarvani predavanji in delavnici. Uršula Krevs Birk je spregovorila o slovensko-nemški kontrastivi, Tanja Balažic Bulc pa o slovensko-hrvaški kontrastivi. Popoldanski del programa je bil namenjen delavnici ob predstavitvi novega ucbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 3. Ob koncu seminarja so bili predstavljeni aktualni projekti, v katerih sodeluje Center, in novejše publikacije. Avgusta je potekal dvodnevni izobraževalni seminar za lektorje, ki poucujejo slovenšcino na univerzah v tujini (glej Porocilo STU). 22. in 23. decembra je potekalo izobraževalno-organizacijsko srecanje sodelavcev STU. Izobraževalnega dela so se udeležili tudi sodelavci Tecajev slovenšcine. V okviru IC je bil 28. marca 2009 izveden seminar za organizatorje izpitov in izpraševalce na izpitih, na katerem je bilo predstavljeno letno porocilo IC za leto 2008, organizacijske zadeve in novosti. Prakticni del seminarja je predstavljalo usposabljanje za kakovostnejšo izvedbo ustnega dela izpita iz znanja slovenšcine na osnovni ravni. V januarju 2009 je bil izveden drugi del izobraževalnega seminarja za ucitelje in uciteljice iz Italije, ki so študijsko leto 2008/09 kot štipendisti MŠŠ po Ozimskih sporazumih preživeli v Sloveniji na izpopolnjevanju v slovenskem jeziku in stroki. V oktobru 2009 je bil nato izveden prvi del seminarja za novo generacijo osmih slovenskih uciteljev oz. vzgojiteljev iz Italije. V prvem delu je bil izveden intenzivni tecaj slovenskega jezika, ki se je usmerjal predvsem na slovensko-italijansko kontrastivno problematiko. Tecaj se nadaljuje marca 2010. O specializiranem tecaju in seminarju za slovenske ucitelje iz Italije je bilo pripravljeno posebno porocilo in poslano financerju – Ministrstvu za šolstvo in šport. V marcu in aprilu 2009 je bilo organizirano nadaljevalno usposabljanje za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika. Udeležilo se ga je 15 udeležencev. V okviru 20-urnega seminarja so bile obravnavane naslednje teme: metode kombiniranega ucenja slovenšcine, ucenje slovnice v okviru pouka slovenšcine kot tujega jezika, merjenje jezikovnega znanja, pisanje pri pouku slovenšcine kot tujega jezika ter ucenje besedišca pri pouku slovenšcine kot tujega jezika. V januarju 2009 so se izvajali izobraževalni seminarji za ucitelje slovenšcine iz Italije na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (SDZPI) v Gorici. Sodelavci Centra za slovenšcino smo z razlicnimi prispevki sodelovali na seminarjih, ki jih za ucitelje slovenšcine v tujini ali zamejstvu organizira Zavod RS za šolstvo. 16. aprila je bil uciteljem dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture predstavljen predlog novega ucnega nacrta za ta predmet, ki sva ga pripravili in predstavili Mihaela Knez in doc. dr. Nataša Pirih Svetina, 22. junija pa je na seminarju za slovenske ucitelje v Porabju Mihaela Knez izvedla delavnico z naslovom Skladnja pri pouku slovenšcine kot drugega jezika. 8 Priprave uciteljev za poucevanje slovenšcine v tujini 9 Novi projekti v okviru programa Izobraževanje Letno porocilo 2009 49 Septembra je bilo v okviru 44. seminarja za vzgojitelje, ucitelje in profesorje šol s slovenskim ucnim jezikom v Italiji (organizira ga ZRSŠ), ki je potekal na Opcinah, izveden poseben 8­urni seminar za ucitelje slovenšcine kot drugega jezika na šolah s slovenšcino kot ucnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Seminarja se je udeležilo 25 uciteljev, izvedli pa sta ga Mihaela Knez in doc. dr. Nataša Pirih Svetina. Konec oktobra je bil v Bistrici na Zilji na Koroškem v sodelovanju s Pedagoško visoko šolo iz Celovca organiziran dvodnevni izobraževalni seminar za ucitelje iz dvojezicnih šol na avstrijskem Koroškem. Ucitelji so nato obiskali tudi Ljubljano in prisostvovali pouku slovenšcine na Jesenski šoli slovenskega jezika. Od 20. do 22. novembra smo na povabilo Valerije Perger že cetrto leto zapored izvedli 16­urni izobraževalni seminar za slovenske ucitelje v Porabju. Uciteljem so bili predstavljeni pristopi in metode dela pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika ter delo z ucbenikom Slovenska beseda v živo 3. V prvem tednu julija so v sodelovanju z ZRSŠ in MŠŠ potekale priprave za ucitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki so s svojim delom v tujini prvic zaceli septembra 2009. V okviru priprav so si ucitelji ogledali, kako poteka pouk na Mladinski poletni šoli in Poletni šoli, pripravili kratko analizo pouka ter se udeležili štiriurnega predavanja z delavnico o metodah dela pri pouku slovenšcine kot drugega jezika. V okviru programa Izobraževanje se pripravljamo na sodelovanje pri razlicnih evropskih in regionalnih projektih, ki jih organizirajo in vodijo izobraževalne organizacije v Italiji in Avstriji. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika Mateja Lutar Založništvo 1 Publikacije simpozijev Obdobja in Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture Založništvo Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik poteka vzporedno z razlicnimi programi. V letu 2009 je aktivno sodelovalo pri pripravah ter tisku znanstvenih in strokovnih publikacij: zbornikov predavanj obeh vecjih znanstvenih in strokovnih prireditev v organizaciji Centra, tj. simpozija Obdobja ter Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Produktivno je bilo tudi na podrocju ucbenikov in prirocnikov za ucenje slovenšcine kot drugega/tujega jezika. V okviru razlicnih dejavnosti je tekla priprava priložnostnih publikacij ter informativnega in predstavitvenega gradiva posameznih programov Centra. Spremembe so se zgodile tudi na kadrovskem podrocju, saj je delovno mesto mag. Metke Lokar prevzela Mateja Lutar. Jeseni smo oblikovali tudi delovno skupino, ki skrbi za nacrtovanje tiskov, in sicer predvsem za vsebinsko nacrtovanje, razvoj smernic založništva (elektronsko založništvo), pripravo razlicnih razpisov in predlogov za avtorje posameznih gradiv, ki bodo zapolnila vrzeli v dosedanji ucbeniški ponudbi in oblikovala mrežo dodatnih ucnih gradiv. Konec leta 2009 smo z oblikovalko Nino Urh zaceli z nacrtovanjem celostne podobe Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in tako pripravili logotip Centra. Med znanstvene publikacije Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik se po tradiciji na prvo mesto uvršcajo zborniki predavanj mednarodnih simpozijev Obdobja. Letos sta izšla dva zbornika, in sicer Slovenska narecja med sistemom in rabo (Obdobja 26; 2009) ter Infrastruktura slovenšcine in slovenistike (Simpozij Obdobja 28, 2009), v pripravi pa je zbornik Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva) (Obdobja 27). Zbornik Simpozija Obdobja 26 z naslovom Slovenska narecja med sistemom in rabo (606 str., 400 izv.), ki je izšel novembra 2009, je uredila Vera Smole. V zborniku so na znanstveno poglobljen nacin obravnavana narecja oz. zemljepisna narecja. Raznolikost sodelujocih avtorjev se kaže v metodah in pristopih oz. jezikoslovnih šolah ter aplikacijah raziskav drugih jezikovnih zvrsti na narecno. Obravnavane so razlicne funkcijske zvrsti znotraj samih narecij, kar zagotavlja razvoj znanstvene in strokovne terminologije in daje velik pomen za znanstveno podrocje na eni in študijski proces na drugi strani, saj bo kar nekaj prispevkov model za nadaljnje raziskave. Prispevki so tako odsev trenutnega stanja (podrocij in nivoja raziskav) same narecjeslovne stroke in širšega zanimanja zanjo. Zbornik je razdeljen na pet tematskih sklopov: Narecja v zgodovini oblikovanja knjižnih jezikov, Vsebine in metode sodobnih narecjeslovnih raziskav, Raba narecij v vsakdanjem sporazumevanju, Narecja v umetnosti, šolstvu in medijih – namen in ucinek njihove rabe, Narecjeslovni projekti – predstavitev. Letošnji 28. simpozij je poleg aktualnosti teme, na kar kaže dober odziv sodelujocih avtorjev, prinesel še nekaj novosti; spremenjen recenzentski postopek in izid zbornika pred samim zacetkom simpozija. Zbornik Infrastruktura slovenšcine in slovenistike (Simpozij Obdobja 28, 476 str., 450 izv.) je uredil Marko Stabej, v njem pa je zbranih kar 65 prispevkov. Kot pravi urednik, je z izbrano temo želel spodbuditi znanstveno razpravljanje o posameznih elementih infrastrukture slovenskega jezika in o infrastrukturi slovenistike kot stroke ter tako ozavestiti raziskovalno in strokovno skupnost, da morajo biti posamezna raziskovalna in strokovna dejanja v tesni medsebojni povezanosti in hierarhicno strukturirana, ce naj jezikovni skupnosti ponudijo tisto, kar v sodobnosti potrebuje ne le za preživetje, temvec za kakovostno življenje. Simpozij Obdobja 27 z naslovom Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva (20.–22. november 2008), ki je bil posvecen vprašanjem slovenske in slovanske reformacije 16. in zacetka 17. stoletja, je v postopku urejanja (ur. Aleš Bjelcevic). Junija 2009 je v sklopu 45. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture izšel še en zbornik predavanj, ki so vezana na krovno temo Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (ur. Mateja Pezdirc Bartol, 224 str., 600 izv.). Telo je predmet raziskav najrazlicnejših znanstvenih disciplin, tako znotraj humanistike kot znotraj naravoslovja. Z namenom, da bi krovno temo predstavili iz razlicnih zornih kotov, so bili k sodelovanju povabljeni strokovnjaki z razlicnih podrocij: jezikoslovci, literarni zgodovinarji, filmski, gledališki in plesni teoretiki, sociologi, umetnostni zgodovinarji, kulturni antropologi, filozofi … Seminarski zbornik oblikujejo študije predavateljev, ki se zacnejo z jezikoslovnimi temami, se prelijejo v literarne in razlijejo po razlicnih oblikah umetniškega ustvarjanja, v katerih kot izrazno sredstvo ali pa predmet upodobitve sodeluje cloveško telo. Sledijo prispevki treh izbirnih tecajev, in sicer jezikoslovnega, literarnega ter Parade mladih. Zbornik zakljucuje predstavitev celodnevne ekskurzije na Kras in Obalo. Krovna tema odpira številna vprašanja ter daje izhodišca za nove raziskovalne projekte, saj se razmišljanja predavateljev dotikajo širšega razumevanja telesa in telesnosti med osebnim in družbenim, torej telesa, ki kot takšno vstopa v slovenski jezik, literaturo in kulturo. Leto 2009 je bilo na podrocju ucbenikov in prirocnikov zelo produktivno, saj je izšel ucbeniški komplet Slovenska beseda v živo 3 in ucbenik Gremo naprej. V elektronski obliki pa sta izšla tudi dva prirocnika za ucitelje, in sicer Prirocnik za ucitelje k ucbeniku Slovenska beseda v živo 2 in Prirocnik za ucitelje k ucbeniku Gremo naprej. Oba sta brezplacno dostopna na spletnih straneh Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Nadaljujemo s pripravo ucbenika Priprava na izpit iz slovenšcine, ki nastaja v okviru Izpitnega centra. V prizadevanjih za cim širšo promocijo slovenšcine in Slovenije je bila konec leta 2008 realizirana ideja o promocijski knjižici Žepna slovenšcina/Pocekt Slovene. Glede na dober odziv širše javnosti tecejo dogovori in priprave za prevode knjižice v razlicne jezike (italijanšcino, nemšcino, madžaršcino, francošcino in rušcino) ter priprave za prevod in priredbo ucbenika A, B, C … 1, 2, 3 gremo v albanšcino. V letu 2009 sta bila ponatisnjena ucbenika A, B, C … 1, 2, 3 gremo in Slovenska beseda v živo ter dotis Slovenske besede v živo 3a. 2.1 Slovenska beseda v živo 3 Ucbeniški komplet Slovenska beseda v živo 3 za izpopolnjevalni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika so pripravile avtorice Andreja Markovic, Mihaela Knez, Mojca Stritar in Nina Šoba. Namenjen je odraslim udeležencem tecajev ali študentom slovenšcine, ki želijo svoje znanje nadgraditi do ravni ucinkovitosti (C1) ali celo višje. Obsega dva dela: ucbenik in delovni zvezek Slovenska beseda v živo 3a (148 str.; 160 str.) ter ucbenik in delovni zvezek Slovenska beseda v živo 3b (148 str.; 136 str.). Vsakemu delu sta priloženi dve zgošcenki z avdio in videoposnetki. Gradivo sestavlja 10 enot, usklajenih s programom Slovenšcina za tujce in smernicami, ki jih za to stopnjo podaja Skupni evropski referencni okvir za jezike. Tako v delu a prvi dve enoti obravnavata življenje posameznika v vsakdanjiku, v prostem casu in v odnosu do drugih ljudi, naslednje tri pa ponujajo informacije o slovenski kulturi, zgodovini in družbeno-politicnem življenju v Sloveniji in zunaj nje. Enote dela b so namenjene obravnavi socialne problematike, medijev, aktualnih tem v znanosti in jeziku, ki se pojavlja v poslovnih besedilih. Deseta enota je ponavljalna in povzema obravnavane teme. Študente najprej spodbuja, naj razmislijo o svojih jezikovnih zmožnostih, nato pa predstavlja vrsto dejavnosti, ob katerih lahko preverijo, kaj so se naucili. Tako na koncu dela a in kot dela b je kratek pravopisni dodatek. Oba ucbenika dopolnjujeta tudi delovna zvezka, v katerih je zbrana vrsta raznolikih vaj za utrjevanje obravnavanega besedišca ter slovnicnih in sporazumevalnih vzorcev. Založništvo 2.2 Gremo naprej Založništvo Ucbenik za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika Gremo naprej, ki so ga pripravile Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar (120 str.), je namenjen tujim govorcem slovenšcine na nižji nadaljevalni stopnji, ki se želijo nauciti slovensko predvsem za vsakdanje sporazumevanje v Sloveniji. Ucbenik je predviden za delo z uciteljem, predvsem v skupini študentov, ki so se slovenšcino že ucili po ucbeniku A, B, C … 1, 2, 3 gremo ali katerem drugem gradivu za zacetnike. Uporabljali pa ga bodo lahko tudi tisti, ki so se osnovnih sporazumevalnih vzorcev in slovnicnih struktur v slovenšcini naucili sami. Stopnja jezikovnega znanja, ki naj bi jo dosegli ob obravnavi ucbenika, je primerljiva z ravnjo B1 Skupnega evropskega referencnega okvira za jezike. Ucbenik sestavlja osem osrednjih enot, ki jim sledi obravnava slovnice in posebne vaje za utrjevanje slovnicnih struktur. Vajam so dodane rešitve, v ucbeniku je tudi prepis vseh zvocnih posnetkov, zbranih na zgošcenki. Ob ucbeniku so avtorice pripravile tudi prirocnik za ucitelje, ki vsebuje obsežno gradivo za fotokopiranje, s katerim bodo ucitelji ucinkovito popestrili svoj tecaj. Prirocnik za ucitelje k ucbeniku Slovenska beseda v živo 2, avtoric Andreje Markovic, Mihaele Knez in Nine Šoba, obsega 184 strani in je nastal kot dopolnjujoci del ucbeniškega kompleta s tem naslovom. V njem so zbrana pojasnila k posameznim delom ucbenika in predlogi za obravnavo ucnega gradiva v razredu. V prirocniku je zbranih mnogo zamisli, kako ucinkovito uporabljati ucbenik in ga nadgrajevati, prav tako so obsežne in natancne razlage slovnicnih strani. Prirocnik dosledno in po vrsti sledi gradivu iz ucbenika, za lažjo orientacijo so ob opisih dejavnosti navedene številke strani ucbenika, na katere se razlaga nanaša. Prav tako so v pomoc kazalke, ki usmerjajo na smiselne povezave med besedili, rubriko Besedni zaklad, slovnico in vajami v delovnem zvezku. Prirocnik je brezplacno dostopen na spletni strani Centra za slovenšcino (www.centerslo.net . založništvo . prirocniki). Avtorice prirocnika, Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar, v uvodnem delu prirocnika predstavljajo splošne smernice za delo z ucbenikom in nekaj namigov, kako lahko z nalogami v ucbeniku in vajami v slovnicnem delu razvijajo razlicne jezikovne zmožnosti študentov. Osrednji del prirocnika po posameznih enotah vodi od naloge do naloge ter podaja veliko idej za izvedbo nalog v razredu in za razširitev oz. nadgradnjo posameznih vsebin. V zadnjem delu prirocnika so v Gradivu za fotokopiranje zbrane dodatne vaje, ki se tematsko navezujejo na posamezne enote, namenjene pa so utrjevanju bodisi besedišca in vzorcev bodisi slovnicnih vsebin. Poleg dodatnih vaj je v Gradivu za fotokopiranje tudi slikovno gradivo iz ucbenika, ki je uporabno za razlicne dodatne dejavnosti za samostojno pripravo (npr. konverzacija, opis slik ipd.). Prirocnik je brezplacno dostopen na spletni strani Centra za slovenšcino (www.centerslo.net . založništvo . prirocniki). 3 Priložnostne publikacije, informativno in predstavitveno gradivo Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in njegovi programi predstavljajo svoje dejavnosti z raznovrstnimi informativnimi zloženkami in knjižicami, programi in vodniki prireditev ter podobnim gradivom. Med drobni tisk pa na Centru štejemo tudi casopise, ki jih soustvarjajo udeleženci razlicnih tecajev v organizaciji Centra: to so na primer Pošopis, ki že vrsto let nastaja na Poletni šoli, Poletnik, ki spremlja Mladinsko poletno šolo, Zimopis, ki ga vsako leto pripravijo na Zimski šoli ter Dobesednik, ki dvakrat letno izide v okviru Spomladanske in Jesenske šole. Založništvo Raziskovalni in aplikativni projekti Tjaša Alic, Damjana Kern, Matej Klemen, Mihaela Knez, doc. dr. Nataša Pirih Svetina Raziskovalni in aplikativni projekti 1.2 Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in staršev migrantov v vzgojo in izobraževanje Sodelavci Centra za slovenšcino so v letu 2009 sodelovali v razlicnih domacih in mednarodnih raziskovalnih in aplikativnih projektih. Projekt Lint – Language in Tourism/ Jezik v turizmu je bil zakljucen v letu 2008, v letu 2009 pa je prejel Evropsko jezikovno priznanje, ki ga podeljuje Cmepius na podlagi evropskih meril za izbor. Evropski prioriteti, ki sta predstavljali temelj projektov, sta bili v letih 2008/09 medkulturni dialog in jeziki v poslovnem svetu. Nagrado je avtoricam slovenske projektne skupine evropskega projekta LINT, Tanji Jerman, Evi Šprager, Tjaši Alic, Staši Pisek in dr. Ini Ferbežar, podelil minister RS za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšic. V obdobju od leta 2006 do 2009 je bil Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik partner v evropskem projektu TOOL2 (Tools for Online and Offline Language Learning), pri katerem je bil vzpostavljen sistem za kombinirano ucenje jezikov na spletu in v klasicni ucilnici (fleksibilna kombinacija ucenja v razredu in ucenja na daljavo s pomocjo interneta) na stopnji A2 za nizozemski, estonski, madžarski, malteški in slovenski jezik. Ob spletnem gradivu so nastali tudi prirocniki za ucitelje in študente, ki bodo v pomoc pri kombinaciji klasicnega ucenja v razredu in ucenja na daljavo s pomocjo interneta. V letu 2009 je bilo dokoncano obsežno ucno gradivo za kombinirani tecaj slovenšcine (3 moduli s 4 enotami, ki jih sestavljajo besedila z vajami za branje in poslušanje, slovnicne vaje, vaje za besedišce …) ter prirocnika za ucitelje in študente, ki bosta pomagala usmerjati potek tecaja. Izveden je bil 12-tedenski kombinirani tecaj TOOL2, kjer je bilo gradivo preizkušeno. Junija 2009 se je Andreja Markovic udeležila zakljucne konference partnerjev projekta TOOL2 v Romuniji. Slovensko sodelovanje pri projektu je koordinirala doc. dr. Jana Zemljaric Miklavcic, gradivo so izdelale Andreja Markovic, dr. Mojca Stritar in Andrejka Mocnik, za postavljanje gradiv na splet in ostalo tehnicno podporo je poskrbela Damjana Kern, pilotiranje tecajev pa so izvajale Damjana Kern, Branka Gradišar in Petra Likar. Z letom 2009 se je na Centru za slovenšcino zacelo delo na projektu Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in staršev migrantov v vzgojo in izobraževanje, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Vrednost projekta je 240.764,00 evrov, trajal pa bo do konca decembra 2010. Projekt pomeni zacetek vzpostavljanja infrastrukture slovenšcine kot drugega/tujega jezika za otroke, ucence in dijake migrante, ki se vkljucujejo v slovenski osnovnošolski in srednješolski sistem vzgoje in izobraževanja, obenem pa tudi možnost brezplacnega ucenja slovenšcine za njihove starše. Gre torej za vecplasten projekt, ki obsega pripravo opisov ravni znanja, gradiv za poucevanje slovenšcine kot drugega/tujega jezika na zacetni ravni na celotni šolski vertikali in pripravo programa za starše ter izvedbo pilotnih tecajev slovenšcine za otroke in njihove starše. Cilji projekta težijo k temu, da bi otroci in starši migranti dosegli vecjo sporazumevalno zmožnost v slovenšcini in tako imeli vecje možnosti za uspešno izobraževanje v slovenskih šolah ter boljšo socialno vkljucenost. Vodja projekta je Mihaela Knez, na projektu pa so zaposleni še: Tjaša Alic, Damjana Kern in Matej Klemen. Na podrocju priprave ucbeniškega gradiva so bile v tem obdobju pripravljene smernice za vsebinsko oblikovanje ucbenikov, delovnih zvezkov in prirocnikov, oblikovalo pa se je tudi slikovno gradivo. Do zdaj pripravljeno gradivo smo testirali na pilotnih tecajih slovenšcine za otroke in starše migrante. Izvedeni so bili trije tecaji za otroke in dva za njihove starše. Prvi brezplacni dvajseturni pilotni tecaj slovenšcine za otroke migrante, ki so se v šolskem letu 2009/2010 na novo vkljucili v slovensko osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje oziroma so v šolskem letu 2008/2009 prvic obiskovali slovensko šolo, in njihove starše, je potekal od 24. do 28. avgusta 2009 na Osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani. Tecaja se je udeležilo 38 otrok migrantov z 12 ljubljanskih osnovnih in srednjih šol in 12 staršev migrantov. Udeleženci so se na tecaju seznanili z osnovnimi komunikacijskimi vzorci, relevantnimi za vkljucevanje v šolsko in družbeno življenje. V zaokroženih tematskih sklopih so spoznavali osnovno besedišce in jezikovne vzorce, v omejenem obsegu pa tudi najnujnejše strokovne izraze s podrocij posameznih šolskih predmetov. Pri pouku so razvijali vse štiri jezikovne spretnosti (govorjenje, pisanje, branje, poslušanje) in spoznavali izbrana oziroma prilagojena zapisana in govorjena besedila. Napredek jezikovnega znanja smo ob zakljucku tecaja merili z zakljucnim testiranjem, ki je bilo prilagojeno posamezni skupini in obravnavani tematiki. Letno porocilo 2009 55 Ob koncu tecaja smo izvedli krajšo anketo. Vsi udeleženci so na vprašanje o splošnem vtisu o tecaju brez izjeme odgovorili, da jim je bil všec, tudi njihovi komentarji so bili izjemno pozitivni. Prav tako sta se jim zdela primerna kraj in cas tecaja. Na vprašanje, ali bi se še kdaj udeležili podobnega tecaja, je 95 % anketiranih odgovorilo pritrdilno. Komentarji ob koncu ankete so bili navdušujoci in za organizatorje pozitivno motivirajoci, nekateri udeleženci pa so izrazili mnenje, da je bil tecaj prekratek. Zaradi izrednega zanimanja in potreb smo od 16. do 20. novembra 2009 izvedli pilotni tecaj slovenšcine za otroke tudi na Osnovni šoli Matije Copa v Kranju. Tecaja se je udeležilo 19 ucencev z Osnovne šole Matije Copa in Osnovne šole Jakoba Aljaža, ki so v vecini kot prvi jezik govorili albanšcino. Tudi tu smo naleteli na izredno pozitiven odziv tako pri udeležencih samih kot pri njihovih uciteljih pri rednem pouku, ki so že med potekom tecaja opažali njegove pozitivne rezultate – zlasti starejši ucenci, ki zaradi neznanja jezika niso mogli sodelovati pri pouku, so imeli tokrat prvic možnost, da so bolj sprošceno spregovorili v slovenšcini. Slika 1: Prikaz udeležencev pilotnih tecajev Sodelavci projekta opažamo veliko zanimanje za problematiko vkljucevanja otrok in staršev migrantov med laicno in strokovno javnostjo, na kar kažejo tudi številni odmevi v medijih ob avgustovskem tecaju in povpraševanje po gradivu za poucevanje. Aktualne informacije o dogajanju na projektu so objavljene na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik (www.centerslo.net). 1.3 Ucni nacrt za pouk slovenskega Konec leta 2008 je Ministrstvo za šolstvo preko Zavoda RS za šolstvo Centru za slovenšcino jezika in kulture v tujini narocilo prenovo ucnega nacrta za pouk slovenskega jezika in kulture v tujini. Tako je bil – slovenšcina kot drugi jezik v letu 2009 pripravljen nov ucni nacrt, in sicer za tri starostna obdobja (od 5 do 8 let, od 8 do 11 let in od 11 do 17 let) na treh ravneh jezikovnega znanja, primerljivih z ravnmi A1, A2 in B1 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru. Novi ucni nacrt je v celoti zasnovan komunikacijsko, to pomeni, da predlaga teme in komunikacijske vzorce, ki naj bi jih ob posameznih temah obvladali ucenci, in sicer v okviru dolocene jezikovne dejavnosti (govorjenja, pisanja, poslušanja in branja). Ucni nacrt (pripravili sta ga Mihaela Knez in doc. dr. Nataša Pirih Svetina, recenzentka in konzulentka pa je bila dr. Ina Ferbežar) je bil v celoti predstavljen uciteljem dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v okviru letnega izobraževanja ZRSŠ za ucitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Logarski dolini, 16. aprila 2009. 1.4 Ciljni raziskovalni projekt Prvega oktobra 2009 se je zakljucil triletni Ciljni raziskovalni projekt Slovenšcina kot drugi Slovenšcina kot drugi jezik v jezik v slovenski osnovni šoli, ki ga je vodila doc. dr. Nataša Pirih Svetina, vkljucen pa je bil slovenski osnovni šoli v vrsto projektov in raziskav, ki potekajo pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V okviru projekta, ki ga je poleg ARRS pretežno financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport, je bilo izvedenih vec nalog, ki predstavljajo podlago dejavnostim, ki se izvajajo v okviru projekta ESS Vkljucevanje otrok migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v RS (glej porocilo): analizirana je bila zakonodaja s podrocja integracije migrantskih otrok v Sloveniji in EU, izvedena je bila raziskava, s katero se je ugotavljalo stanje in dejanske potrebe teh otrok v šoli, pripravljen je bil poskusni ucni nacrt in izveden pilotni tecaj slovenšcine kot drugega jezika na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol, pripravljen je bil poseben program izobraževalnega seminarja za ucitelje, ki poucujejo slovenšcino tudi kot drugi jezik (gl. porocilo Izobraževanje), rezultati projekta so bili predstavljeni v posebnem porocilu, temeljni izsledki pa objavljeni v vec publikacijah (glej bibliografijo M. Knez). Praksa v okviru programa Erasmus Praksa v okviru programa Erasmus Zuzanna Krystyna Kobos 1 Erasmusova praksa kot del Leta 2009 se je Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik lotil še ene nove in sveže programa Vseživljenjsko ucenje dejavnosti. Pridružil se je (takrat šele enkratno) skupini institucij oz. ustanov, kjer tuji študentje lahko opravljajo prakso, bodisi obvezno bodisi dodatno, v okviru programa Erasmus, ki je eden izmed razlicnih programov mobilnosti na visokošolski ravni osrednjega programa Evropske unije na podrocju izobraževanja in usposabljanja, Vseživljenjsko ucenje (ang. Lifelong Learning Programme). Praksa, ki jo poleg navadne študijske izmenjave od nedavnega ponuja program Erasmus, omogoca študentom v casu študija opravljanje obvezne ali neobvezne prakse v tujini. Prijava in priprava sta, v primerjavi s študijsko izmenjavo, bolj zahtevni dolžnosti, saj se od kandidata oz. bodocega praktikanta pricakuje, da si ustanovo, kjer bi si želel opravljati prakso, najde sam in se tudi sam individualno dogovori s predstavniki institucije oz. morebitno bodoco kontaktno osebo glede podrobnosti pri izvajanju prakse, npr. casa prakse, delovnih obveznosti idr. Za opravljanje prakse v okviru programa Erasmus v tujih državah clanicah programa je v veliko pomoc predhodno znanje jezika države, v kateri je študent dogovorjen za izvajanje prakse. Pri iskanju bodocega delodajalca (pa tudi pri poznejšem zacasnem življenju v tujini) pride prav vsaj osnovno obvladanje jezika države, v katero se študent namerava odpraviti. 2 Praksa na Centru za Konec februarja 2009 je študentka 4. letnika slavistike na Univerzi v Lodžu na Poljskem, slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Zuzanna Krystyna Kobos, posredovala prošnjo za opravljanje Erasmusove prakse na Centru Kaj in zakaj? za slovenšcino takratni predstojnici Centra izr. prof. dr. Simoni Kranjc. Zuzanna Krystyna Kobos se je v letu 2007 udeležila Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Slovenšcino se je ucila na domaci univerzi v okviru programa Slovenšcina na tujih univerzah, za katerega skrbi Center za slovenšcino. V marcu so s sodelavci Centra dolocili cas izvajanja in program prakse ter delovne obveznosti praktikantke. Praksa na Centru za slovenšcino naj bi trajala najvec štiri mesece, zajemala pa naj bi naslednje obveznosti: - asistentsko delo na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, po potrebi tudi v drugem delu Poletne šole, administrativno delo v casu poletnih pocitnic (dežurstvo v pisarni), - asistentsko in po potrebi tudi tutorsko delo v casu Erasmusovih tecajev slovenšcine v septembru, - priprava samostojne raziskave o ponudbi tecajev za ucenje slovenšcine kot tujega jezika v Sloveniji (zunaj Centra za slovenšcino) ter predstavitev sklepnih ugotovitev oz. rezultatov raziskave. Praktikantka je štipendirana le iz Erasmusovega fonda, na Centru torej izvaja prakso na podlagi mednarodnega sodelovanja univerz, domace in gostujoce. 3 Potek prakse Praktikantka je svoje delo zacela z intenzivnim asistentskim delom na 45. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, kjer se je dobro vkljucila in bila uspešna na organizacijskem, jezikovnem pa tudi družbenem podrocju. Po Seminarju je bila vkljucena v postopek izvajanja izpitov iz znanja slovenšcine na vseh ravneh ter nadomešcala strokovno tajnico Centra v casu poletnega dopusta. Zacela je raziskovati dodeljeno temo projekta s ciljem opredeliti ponudbo tecajev slovenskega jezika na razlicnih ustanovah v Sloveniji, tj. zunaj Centra za slovenšcino. Raziskava je temeljila je na podatkih, ki so bili pridobljeni na spletnih straneh ponudnikov tecajev, iz poslanih anket in na podlagi neposrednih telefonskih pogovorov z izvajalci tecajev. K porocilu o raziskavi je dodala vse možne medijske in spletne objave tecajev slovenšcine zunaj Centra za slovenšcino, rezultati raziskave pa so dopolnilo manjkajocih informacij o mreži tecajev, ki se jih izvaja v razlicnih mestih in krajih v Sloveniji, o razlogih za vpis na tecaj slovenšcine na doloceno ustanovo ter o približnem številu interesentov ter o ucnem gradivu pri dolocenem izvajacu tecaja. Tematika porocila je postala tudi izhodišce za clanek, ki sta ga Zuzanna Kobos in doc. dr. Nataša Pirih Svetina predstavili v skupnem clanku Ucenje in poucevanje slovenšcine kot neprvega jezika po Sloveniji na 28. simpoziju Obdobja. Praktikantka je kot asistentka sodelovala pri izobraževalnem seminarju za lektorje slovenšcine na tujih univerzah (avgust 2009) ter na tecaju slovenšcine za Erasmusove študente (september 2009). Posnela je tudi nekaj dialogov za zgošcenko k novemu ucbeniku za ucenje slovenšcine Gremo naprej. Pripravila je tudi kazala vsebine Centrovih publikacij, ki so v pomoc pri urejanju spletne strani Centra za slovenšcino, programa Založništvo. Poleg že omenjenega 28. simpozija Obdobja se je udeležila tudi Slovenskega slavisticnega kongresa v Monoštru (oktober 2009). O Centrovih dejavnostih je porocala na spletnem dvojezicnem poljsko-slovenskem portalu Car Slovenije, ki je nastal na lektoratu slovenšcine na Univerzi v Gdansku, saj je njegova stalna obvešcevalka in koordinatorka na domacem oddelku v Lodžu. O zanimanju za slovenski jezik in praksi na Centru za slovenšcino je govorila tudi v avgustovskem porocilu dejavnosti Centra Evropa, Informacijskega in izobraževalnega središca pri Predstavništvu Evropske komisije v Republiki Sloveniji. 4 Sklep Praktikantka je bila v casu štirimesecne prakse vkljucena v skoraj vse Centrove programe in je aktivno sodelovala pri osnovnem poslanstvu Centra, tj. širjenju znanja slovenšcine kot drugega ali tujega jezika. Izpolnila je vse delovne obveznosti, ki so bile dolocene v programu. S svojim delom je potrdila, da lahko kot tujka sodeluje v slovenisticni delovni ekipi in postane njen integralni del. Zuzanna Krystyna Kobos je prakso na Centru za slovenšcino zakljucila z uspešno opravljenim izpitom iz znanja slovenšcine na visoki ravni. S to prakso Center ne daje le možnosti drugim potencialnim praktikantom iz programa Erasmus ali drugih programov, ampak tudi kakovostno širi svojo dejavnost. Ce naj bi ta postala stalna praksa, pa bi bilo vsekakor treba razmišljati tudi o sistematicnejši pripravi ustreznih programov in mentorstev. Praksa v okviru programa Erasmus Objave v medijih Objave v medijih 4. mladinska poletna šola - Radi se ucijo slovenšcino, Gorenjski glas (Razvedrilo), LXII/53, 7. 7. 2009, str. 6, http:// www.gorenjskiglas.si/e_files/vsebina/vcasopis/Gorenjski%20glas%2009_53_psw.pdf. - http://www.sksfrancepresernnis.org.rs/vesti/2009LetnjaSkola.html. 28. poletna šola - Tecaj in seminar slovenskega jezika na Filozofski fakulteti, RA Ognjišce, 28. 6. 2009. - Slovencem po svetu, RA SLO 1, 10. 7. 2009. http://tvslo.si/predvajaj/#ava2.39137438. - Poletje je cas za slovenšcino, Moja Slovenija, avgust 2009, str. 7. 45. SSJLK Vse objave so dostopne na spletni strani www.centerslo.net . Seminar slovenskega jezika, literature in kulture . arhiv. - V Ljubljani 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, STA, 25. 6. 2009. - Tecaj in seminar slovenskega jezika na Filozofski fakulteti, RA Ognjišce, 28. 6. 2009. - Vrata je odprl 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, STA, 29. 6. 2009. - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Mestnem muzeju Ljubljana, RA SLO 1, 29. 6. 2009. - 45. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Telo v slovenskem jeziku, Delo, 30. 6. 2009. - Seminar slovenšcine, TV SLO 1, Dnevnik, 30. 6. 2009. - 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Moja Slovenija, avgust 2009, str. 46. - Seminár slovínského jazyka, literatury a kultury letos po ctyricáté páté, Literatura (ceška spletna stran), 16. 7. 2009. ESS - Za boljše sporazumevanje v novi šoli, Delo, 31. 8. 2009. - Govori slovensko, da te ves svet razume, Žurnal24, 31. 8. 2009. - Slovenšcina za migrante, Slovenske novice, 24. 8. 2009. - Za migrante pilotni tecaj slovenšcine, Žurnal24, 24. 8. 2009. - Dobra novica za migrante, TV SLO 1, 23. 8. 2009. - Tecaj slovenšcine za migrante, RA Sora, 23. 8. 2009. - Brezplacni tecaj slovenšcine za otroke in starše migrante, 23. 8. 2009, http://www.siol.net/ slovenija/novice/2009/08/prihodnji_teden_brezplacni_tecaj_slovenscine_za_otroke_in_ starse_migrante.aspx. - Brezplacni tecaj slovenšcine za migrante, Radio Aktual, 23. 8. 2009. - Prihodnji teden brezplacni tecaj slovenšcine za otroke in starše migrante, STA, 23. 8. 2009. Koroški tecaji - Letno porocilo Dvojezicne zvezne trgovske akademije, str. 74–75, http://www.hak-tak.at/pics/ report_2008-09.pdf. Obdobja 28 Vse objave so dostopne na spletni strani www.centerslo.net . Simpozij Obdobja . arhiv. - 28. mednarodni znanstveni simpozij, MMC RTV Slovenija. - Infrastruktura slovenšcine in slovenistike, Radio Študent, 23. 11. 2009. - Odprtje mednarodnega znanstvenega simpozija Obdobja, STA, 26. 11. 2009, str. 6. - Simpozij Obdobja, TV SLO 1, Odmevi, Kultura ob 22h, 26. 11. 2009. - Okrogla miza: Uporabniki slovenistike, Škrabceva domacija, www.dolenjskilist.si, 27. 11. 2009. - Infrastruktura slovenšcine, Delo, 28. 11. 2009, str. 18. - Uporabniki slovenistike so sedli za okroglo mizo, Radio 1, 30. 11. 2009. - Pogovor z dr. Markom Stabejem, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 10. 12. 2009. Projekti - Evropska in nacionalna jezikovna priznanja, Delo, 7. 12. 2009, str. 20. STU - Reportaža s srecanja lektorjev iz slovenskih lektoratov na tujih univerzah, Radio Slovenija, Val 202, 24. 12. 2009. - O pomenu lektorjev slovenskega jezika za Slovenijo, Radio Slovenija 1, 23. 12. 2009. - S Slovinci po slovensko, s Slovenci po slovinsko, Delo, 51/252, 30. 10. 2009, str. 17. - Vpogled v zvocnost poezije, Dnevnik, 7. 7. 2009, http://www.dnevnik.si/novice/kultura/ 1042281441. - Šesti Pranger v znamenju narecij, Vecer, 24. 6. 2009, str. 14. - Poezija v zobeh kritikov, Delo, 24. 6. 2009. - Izbrana srecanja s poezijo, Dnevnik, 2. 7. 2009, http://www.dnevnik.si/novice/kultura/ 1042280283. - Bilanca: Pranger po Prangerju, Airbeletrina, 11. 7. 2009. - La letteratura slovena al cinema, Il mattino do Padova, 1. 12. 2008. - A Padova tre giornate nel segno della letteratura e del cinema sloveni, Novi Matajur, 27. 11. 2008. - Slovenšcina? Slišati je kot italijanšcina s primesmi ruskega jezika, Euekspres, http://www.euekspres.si/index.php/euekspres2/podcrtano-z-modro/slovenscina-je-kot­ italijanscina-s-primesmi-ruskega-jezika/september_2009. - Lektorzy STU - prawdziwi ambasadorzy jezyka slowenskiego na swiecie, Czar Sloweniicar Slovenije. http://www.czar-slowenii.pl/site/stu.php. - Pisanje me je vodilo istini, Danas, 17. 9. 200, str. 18. - »Nekropola« Borisa Pahora, Politika, 17. 9. 2009, str. 48. - Pisanje me je vodilo istini, Danas, 17. 9. 2009, str. 18. - Pahorjeva Nekropola odslej tudi v srbskem prevodu, Primorski dnevnik, 17. 9. 2009, str. 12. - Slovenšcina med Kitajci, Delo, 15. 9. 2009. - Opazno širjenje jezika in kulture. Porocilo Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, Delo, 21. 8. 2009. - Lektorat v Clevelandu, TV SLO 1, Odmevi, 21. 6. 2009, http://tvslo.si/predvajaj/porocila-ob­ 22h/ava2.37532114/. - Vse najboljše. Slovenšcina, Glasoffil, 6/18. - Poletno in zgodnje jesensko dogajanje na Centru za slovenšcino, Glasoffil, 6/18. Založništvo - Književnost, Demokracija, 8/XIV, 19. 2. 2009. - Žepna slovenšcina, Demokracija, 10/XIV, 5. 3. 2009. - Obdobja 25, Metode in zvrsti, Delo, 25. 2. 2009. - Žepna slovenšcina, http://med.over.net/molji/index.php?action=novica&nid=17294. - Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode, http://med.over.net/molji/index.php? action=novica&nid=17294. Objave v medijih Radi se ucijo slovenšcino, Gorenjski glas (Razvedrilo), LXII/53, 7. 7. 2009, str. 6. Objave v medijih Poletje je cas za slovenšcino, Moja Slovenija, avgust 2009, str. 7. Brezplacni tecaj slovenšcine za otroke in starše migrante. www.siol.net, 23. 8. 2009. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Moja Slovenija, avgust 2009, str. 46. Objave v medijih Seminár slovínského jazyka, literatury a kultury letos po ctyricáté páté, Literatura, 16. 7. 2009. Letno porocilo 2009 63 45. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Telo v slovenskem jeziku, Delo, 30. 6. 2009. 28. mednarodni znanstveni simpozij, MMC RTV Slovenija. Objave v medijih Infrastruktura slovenšcine, Delo, 28. 11. 2009, str. 18. Letno porocilo 2009 65 S Slovinci po slovensko, s Slovenci po slovinsko, Delo, 51/252, 30. 10. 2009, str. 17. Pahorjeva Nekropola odslej tudi v srbskem prevodu, Primorski dnevnik, 17. 9. 2009, str. 12. Objave v medijih Pisanje me je vodilo istini, Danas, 17. 9. 2009, str. 18. Vpogled v zvocnost poezije, Dnevnik, 7. 7. 2009. Opazno širjenje jezika in kulture. Porocilo Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, Delo, 21. 8. 2009. Slovenšcina med Kitajci, Delo, 15. 9. 2009. Evropska in nacionalna jezikovna priznanja, Delo, 7. 12. 2009, str. 20. Žepna slovenšcina, Demokracija, 10/XIV, 5. 3. 2009. Bibliografija strokovnih delavcev Centra 2009 Bibliografi ja strokovnih delavcev Centra Ina Ferbežar Ferbežar, Ina: »Je moj B1 tvoj B1?« ali kaj je novega na podrocju testiranja in certificiranja slovenšcine kot drugega/ tujega jezika. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 129– 136. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Ferbezar.pdf Ferbežar, Ina, Stabej, Marko: Razumljivost v slovenski pravni normi. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 137–143. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Ferbezar_ Stabej.pdf Ferbežar, Ina: Med dvema jezikoma: med razumljivostjo in sprejemljivostjo. Požgaj - Hadži, Vesna idr. (ur.): Med politiko in stvarnostjo: jezikovna situacija v novonastalih državah bivše Jugoslavije (zbirka Kultura sožitja). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 197–211, 273. Kranjc, Simona, Ferbežar, Ina: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik v besedah in številkah. Vogel, Jerica (ur.): Slovenistika: pogledi na eno od ustanovnih strok Univerze v Ljubljani ob njeni 90-letnici. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 65–76. Ferbežar, Ina, Gockova - Stojanovska, Tatjana, Panovska - Dimkova, Iskra: Center za testiranje in certificiranje makedonšcine kot tujega jezika (projekt Tempus MaLTeCC). Jezik in slovstvo. 54/1. 86–88. Damjan Huber Pezdirc Bartol, Mateja, Nidorfer Šiškovic, Mojca, Huber, Damjan (ur.): Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Pezdirc Bartol, Mateja, Nidorfer Šiškovic, Mojca, Huber, Damjan (ur.): Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Vodnik po programu. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Stabej, Marko, Nidorfer Šiškovic, Mojca, Huber, Damjan (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Damjana Kern Kern, Damjana: Vloga manjšinske šole pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture, Jezik in slovstvo 54/1. 55–71. Kern, Damjana: Slovenski jezik v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v manjšinskem prostoru. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 191–197. http://www.centerslo.net/files/ file/simpozij/simp28/Kern.pdf Kern, Damjana: Zacutimo Slovenijo: celodnevna ekskurzija na Kras in Obalo. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 209–216. Mihaela Knez Knez, Mihaela. Jezikovno vkljucevanje (in izkljucevanje) otrok priseljencev. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 197–202. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/ Knez.pdf Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca: Slovenska beseda v živo 3a. Ucbenik za izpopolnjevalni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca: Slovenska beseda v živo 3b. Ucbenik za izpopolnjevalni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca: Slovenska beseda v živo 3a. Delovni zvezek. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca: Slovenska beseda v živo 3b. Delovni zvezek. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca: Slovenska beseda v živo 2. Prirocnik za ucitelje k ucbeniku. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Dostopno na: http://www.centerslo.net . založništvo . prirocniki. Metka Lokar Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca (ur. Lokar, Metka): Slovenska beseda v živo 3a. Ucbenik za izpopolnjevalni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca (ur. Lokar, Metka): Slovenska beseda v živo 3b. Ucbenik za izpopolnjevalni tecaj slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca (ur. Lokar, Metka): Slovenska beseda v živo 3a. Delovni zvezek. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovic, Andreja, Knez, Mihaela, Šoba, Nina, Stritar, Mojca (ur. Lokar, Metka): Slovenska beseda v živo 3b. Delovni zvezek. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Lutar Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar (ur. Lutar, Mateja): Gremo naprej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar (ur. Lutar, Mateja): Gremo naprej. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Dostopno na: www.centerslo.net . založništvo . prirocniki. Mojca Nidorfer Šiškovic Zupan Sosic, Alojzija, Nidorfer Šiškovic Mojca: Medkulturna slovenistika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na tujih univerzah. Jezik in slovstvo, 54/2. 120–124. Nidorfer Šiškovic Mojca: Žanrski pristop k analizi poslovnih e-sporocil. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 271–277. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/ Nidorfer%20siskovic.pdf Nidorfer Šiškovic Mojca, Zupan Sosic, Alojzija: Program slovenšcine na tujih univerzah kot del infrastrukture slovenšcine in slovenistike. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike. Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 279–283. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Nidorfer%20S_ Zupan%20S.pdf Nataša Pirih Svetina Pirih Svetina, Nataša, Kobos, Zuzanna Krystyna: Ucenje in poucevanje slovenšcine kot neprvega jezika v Sloveniji. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike, Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 203–209. http: //www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Kobos_Pirih.pdf Pirih Svetina, Nataša: Izobraževanje za podrocje slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura slovenšcine in slovenistike, Simpozij Obdobja 28. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 315–321. http://www.centerslo.net/files/file/ simpozij/simp28/Pirih%20Svetina.pdf Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja: Slovenska slovnica za tujce – kaj imamo, kaj pa bi? Peti - Stantic, Anita (ur.): Treci hrvatsko-slovenski slavisticki skup: Opatija 7. i 8. travnja 2006. Zagreb: FF press. 35–53. Pirih Svetina, Nataša: Gabriella B. Klein (ur.): Prirocnik SPICES. Izobraževalna metoda za medkulturno sporazumevanje v institucionalnih okoljih. Perugia: Key & Key communications, 2007. 172. Jezik in slovstvo, 54/1. 85–86. Petric Lasnik, Ivana, Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja: Gremo naprej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Petric Lasnik, Ivana, Pirih Svetina, Nataša, Ponikvar, Andreja: Gremo naprej. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Dostopno na: www.centerslo.net . založništvo . prirocniki. Bibliografi ja strokovnih delavcev Centra Letno porocilo 2009 Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Tisk: Birografika Bori d. o. o. Naklada: 200 izvodov Ljubljana, maj 2010 Publikacija je brezplacna in dostopna na www.centerslo.net. ISSN 1581-9442