ospodarske, obertnijske in národsk
Ish&J&jovsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, eicer 1 fl.30kr.
V Lyubijani v »redo 16. Julija 1856.
Poduk zastran žrebeov za pleme.
Razglas c. k. deželnega poglavarstva. (Konec.)
Po žrebcih z napačno	postavljenimi nogami
erbajo skorej vselej žrebeta to	napako in so zavoljo tega
za dosti manjšo rabo. Zrebci s	takimi napakami se ne smejo nikakor za pleme rabiti.
K poerbljivim se štejejo: tišavka, slepota, upornost in nad u h a. Mehur j i na nogah, kakor tudi bolezni kosti, kakor krak (štihpajn), morske kosti na nogah so tudi bolezni, zavoljo kterih se mladi žrebci ne smejo spušati, če jih niso le po kakem unanjem poškodovanji dobili.
Kar nalezljive bolezni zadeva, je posebno gledati : na smerkelj, červivost in garje (grinte ali lišaje). Z žrebci, kteri imajo take bolezni, je koj po postavahravnati, ter obernjene; konji, kteri, kakor se pravi, da po per-	Noben žrebec, kteri ima ktero, kakoršno koli smo-
stih hodijo, in konji, kteri imajo zlo včn obernjene kopita, liko, ne more, dokler ni ozdravljen , pravice za spušanje
Treba je tedaj gledati, da niso noge ne v è n 11 e
n o
imajo večidel tudi povežne kopita in razodevajo napačno	dobiti. Posebna dolžnost živinozdravnikov je, da nobenega
stavo nog. Ravno tako je preozka stava sprednjih nog vse-	žrebca, kteri ima ktero ravno imenovanih bolezin, za spušan je
lej znamenje tesnih in ozkih pers in takim žrebeom se ne	pripravnega ne poterdijo. Zlasti se morajo spolovila
smé dajati pravica za spušanje. Manj je ležeče na tem, če	žrebeove natanko pregledati zavoljo francozov, in noben
ima žrebec prednje noge pod se postavljene, pasevé,	žrebec se ne smé spušati, kterega spolovila so zatekle ali
da ne preveč. Ce žrebec v sprednjih kolenih spog-	na kterih se mehurčiki ali tvorčiki najdejo ; takim žrebeom naj
njen stoji, je to znamenje, da je bil
V
ze
mlad prevec vpre- se za vselej pravica za spušanje vzame, in če jih njih go
gan;
če zraven tega nima zrebec se kake druge napake, spodarji nočejo dati rezati, se jim mora posebno znamenje
se smé še za pleme rabiti.
vzgati, da se poznajo
Več je pa na tem ležeče, kako se deli v skoknem členu ali, kakor ljudjé pravijo, v zadnjem kolenu sklepajo. Zrebci s s a bi j i čas ti m i nogami, to je takimi, pri kterih so pišala zadnjih nog prevec naprej kakor zlo izkrivljena sablja postavljene, ali pa taki, pri kterih pišala preveč navpik stojé, zarodé žrebeta, ktere so zavoljo slabosti v skoknem
Gospodarske skušnje.
(Zivplot iz belegaternja, ki setudiglog
i
po nemško „Weissdorn" i m e
ali medvedova hruška n uj e) je po mnogih in gotovih skušnjah okoli sadnih vertov
členu mnogim boleznim podveržene. pakami niso za pleme.
Enako je tudi gledati, kako je bincelj postavljen, ker konji s predolgim binceljnom, ki je povežno postavljen, radi skozi stopajo in včasih kakor medved tavajo. To so napake, ktere žrebeta poerbajo, in ceno kónj zlo zmanj-
tudi zatega voljo posebnega priporočila vreden, ker ne samo
Žrebci s takimi na- tište bele metulje, kterih gosence so sadnemu drevju
tako silno škodljive, temuč tudi več druzih škodljivih metu-
ljev in njih gosence na-se vabi, da se preselijo iz sadnega
drevja in se uselijo na glog,
zresnega mercesa.
kteri tako varuje sadje po V 2. vezku nemškega časnika „zasad
sujejo
Tudi na kopita se mora
gledati,
in žrebci, kteri imajo
pio šate kopita, pošvedrane ali sicer neredno ustvarjene kopita, se ne smejo za pleme rabiti, ker žrebeta potem zavoljo pogostnih kopitnih bolezin zgodej nehaj o za rabo biti.
Da se tù imenovane napake spoznajo, je treba gledati, kako žrebec h o d i in da si živinozdravnik, kteri žrebce za pleme namenjene ogleduje, jih prepeljevati dá in natanko gleda
jorejo" se tedaj na vso moc priporoca gospodarjem, naj blizo sadnih d rêvés zasadijo g loga, ker na nizkem tem germovji se lahko brez lestvic oberajo gosence in po-končajo in sadne drevesa ostanejo obvarovane. Glog in
ti ci so tedaj naj bolji pomoeniki pridnim gospodarjem zoper škodljive gosence.
?
kako hodijo in se gibljejo. Posebno je tu gledati zadnji del enako s prednjim giblje, in ali je gibanje nog
Zdravilske stvari.
V
vuW)	(Ce se je člověk opeke 1), pomaga na take ope
a]{ se čine pokladati mj il ine ali žajfine pen e. Tudi pri ži
redovno in enako mer no. Tudi je gledati, ali se konj kreše in z zad njimi nogami v spred nje bije, ker te napake iz napčno postavljenih nog izvirajo.
Ko
živino
vini, ki se je v ognji ali apnici opekla, pomagajo te pene. Ceravno mjilo (žajfa) ni ravno nič novega zoper opekline* vendar dr. Mank v Višavi na Marskem ne more prehvaliti teh pén.
zdravnik na hojo kónj gleda, bo tudi priložnost imel kakošno
V
drugo
bolezen zapaziti.
V	+
Žrebec za pleme naj je dobro rej en in krepek;
Življenje vodnih muh
V 50. listu je gosp. Janežič popisal m
V .
v L
zlo izdelani žrebci z vdertim križem in krav- na Notrajnskem in pozneje je tudi poslal v Ljubljano na
H HHB HM I	I	WM H m H HH
jim trebuhom niso za pleme; tudi taki žrebci razodevajo ogled polno škatljico tistih
muš i
9
ktere so bile za ru
malo
tega
moči

kterim se le seno in trava poklada in imajo za m
pasast
d
voljo velik vamp, bolj resasto dlako, vélo kožo znane (E p h e m
e»
muhe m m a t a)
ali
d
lik
îvnice spo-so takrat že
z mastjó zalito.
Pred vsem je treba, da žrebec za pleme namenjen je
pošle, jih tedaj ni mogel več dobiti in poslati
lik
Na vprašanje : Kako se plodi t časa živí? povémo naj poprej,
živa lica

in k
zdrav. Zastran tega ni samo na to gledati, ali ima kake unajne ali notrajne bolezni, temuč živinozdravnik mora po- v versto tistih m erg
da
V .
te spadaj
(Insekten), kteri se izvale
sebno na tako imenovane poerbljive in nalezljive bo- iz j
V .
in se potem še po trikrat čudno premene
per-
lez ni paziti.
vič se namreč iz jaje et a izleže cerv ali g
ta
se spremení
v mešiček ali bubo, in iz bube ali mešička
v • v
Le v vodah
ki
vstane metulj, muha ali žižek, ki pa le toliko easa živí, «e nahaja obilo teh music. Hade so v
pocasi tekó in so na dnu kaluža
>
da zopet novo zalego nanese, kar pri
enih celó kratek cas vseh rekah
podnji Donavi in
terpi, pri nekterih dalje. Mergolinci spadajo v vec verst; drugih vodah se nahaj
ki se iztekajo v černo morje. Vendar tudi v
vodne musice se štejejo v versto tistih, ki imajo pre z or ne mrežaste habice ali per u tni ce ÍNetzfliigler J.
i
8
in
Ze
ikj
ni na dnu kalužna
pri Celj
teče
vendar sem jih 14

hitro usta
1853. leta vse černo vidil in sicer tistih
pat
Hacquet, marljivi naš iiaravoslovec, je pisal od te prečudue živalice v Ložu, in tisto, kar bivši učitelj ljubljanskih ljudskih šol — gosp. Fr. H uber v hvale vrednih natoroznan- toliko skih bukvah „Handbuch der Naturgeschichte fůr die reifere
d
ki se imenujejo
palingenia longicauda)
i\
(Janggeschwanzte
Eintagsfliege
pred ne pozneje jih nisem vidil
Jugend", Salzburg 1837 na strani 162. od en o dnevni c pravi: „da na Koroškem ob potoku Lat z se jih nahaja toliko , da jih kmetje večkrat po 20 voz na leto na polje zvozijo" („in Kárnthen werden sie am Bache Latz so hâu-íig getroffen , dass die Bauersleute oft zu 20 Karren vou Jenči rad
ihnen im Jahre als Dunger auf die Felder
verfiihren kon
Za popotnico naši šolski mladini ob solskih
praznikih.
Blizo so jesenski šolski prazniki. Vémo, da naši mla-
i zapusté soparico in prah šumečih mest in da vese-
nenu), bi utegnilo berž ko ne zapopadati krajnske eno-dnevnice iz Loža, ker to je že stara navada, da Krajnsko
veljá za Koroško.	f
Po vsem tem pa čujino sedaj, kaj gosp. prof. Kon-
šek v ljubljanskem nemškem časniku, kamor je gosp. Ja
lega serca hité pod
prijazno lipo svojega doma. Lahke so mladenča noge, lahka mu sapa, veselo mu serce ; če tudi po Vodnikovi „ni
• V
me
venka ne cvenka, se vendar ne boji
i
ker zivi brez plenka o petji ko tičkfc. Veselo petje
pospesuje mu potovanje cez planine in doline
V • v
nezicev popis iz „ muhah piše, rekoč:
Novic" přestavil, zanimivega o vodnih
n
Naj imenitnejše pri tej živalici je pač to
i
da nič kaj
viditi tudi
Včs svet je lep, povsod zamoremo mnogo zanimivega in innogo hasnovitega se učiti, tedaj ni samo prijetno,
dobi
je, po svetu se
eti
P
pravega gobčika nima, čeravno se je ze rastla v popolnoma muho. Stvarnik je tem živalim tako kratko življenje določil
vsakemu mila njegova domovina
endarle naj bode
T
zakriva příhodnost mladenčevo; kamo

bode
JUUIiO. CHVaiiilft	IUIH Zil V ailUI iai\u Riaiiiu v ijwiji/ uuiuvu,	---------- i------------------------ ~ , ........ 9 -
da tistih par ur, dokler po zraku rojijo, res ne potrebujejo osoda peljala, kdo vé? Vémo pa, da Slovenec deleč pride
Oddaljeni od drage hiše očetove, da bi premalo čisljane
gobca za kaj jesti; ure njih življenja jim tako hitro tekó, da s samim tem imajo dosti opraviti, da za svoj zarod domovine prehitro ne pozabili, je treba, da jo p
P
skerbé. Ko so te živali muhe
postale, zive
večidel le eu znamo. Ceravno je slovenska zemlja majhna, najdeš
dan ali celó le malo ur; nektere plemena še solnca ne vidijo: prerodivši se zvečer v muhe, poginejo ponoči, da drugo
solnce že seje na njih inert ve truplica. Dokler živé, mer-
v nji mnogo mnogo zanimivega, česar zastonj deleč po
doli, in zmiraj navpik.
One
jutro
golijo v eno mer v zraku gori in spušajo po 800 svojih jajčic v majhnih kepicah v vodo. Je
ka-
dar
širokém svetu išeš. Redko
imenitneg
skem
e je Stvarnik tolikanj mičnega, pa tudi velikanskega zedinil, kakor na Sloven-
1
tako cilj in konec njih življenja dosezen, one in oni,
i
kor da bi prav gosto sneg šel, cepajo v vodo so se malo pred še le vzdignile. Na milijone jih plava sedaj mertvih po vodi, požrešnim šukam, okúnom, postervam in dru-
hodi ze na to ali uno stran iskaje znamenitosti na pianem ali na visokih gorah, na prijaznih jezerih ali pod zemljo v oserčji narave. Veliko je že najdenega, mnogo nad ktero zakladov je že odpertih po verlem prizadevanji iskrenih do-
morodcov pa tudi marljivih ptujcov, sikaj odkriti, še je marsikaj nabirati
vendar še je mar
na)
pada v naravo
or
so še take slovî
ribam v zertje. Pa kaj premorejo ribe, naj požrešnice, proti neštevilni množini te živali! Mertvinci ob-visijo na germovji ob bregovih; kup za kupom se jih delà
Ufer-
v
»
odovino, narodoslovje in običaje domače
mar
sikaka národna pesmica, marsikaka narodna prislovica čaka
na Kolomba, ki jo ima najti in priobčiti občinstvu. Kakor
in kmali gnjiti začuo, — aasu, „brežka mertvina";
od tod tudi nemsko imé
• v
li
pametni gospodarji jih sprav
ljajo na polje, ker mušičjak ta je dober gnoj*'
v	«	v	..	« ..	V«
nalasc, se mi zdí, so za svoj narod vsi uneti Lev in drugi s svojimi potopisi vabili mladino, naj potuj kor oni, po domovini in si nabira v torbico svojo kar koli
ka
li
Že v starodavnih časih so bile te mušice znane ; Ari- naide znamenitega, da se ćedalje bolj spoznava domovina
„Cicero pro domu sua"
et otel, Pli ni in Aelian so jih poznali in zavoljo krat
kega njih življenja so jih
zvali „Ephemeron
„Hemerobius",
naša in da vémo, kaj imamo. Ako sklenem te verstice z vabilom, naj noben popotnik zanemari
„Diaria"
po našem en od ne v nice".
g o r e n s k
t
na Krajnskem, naj mi nihče tega ne
Kolikor kraje pa je življenje te živali
v podobi muhe,
• v • •
zamei
obljubim mu, da se kesal ne bo

c.
toliko dalje je, dokler je cer v; zive namrec v cervicji podobi po 2 in 3 leta. Jajčika, ki jih je ona spustila v
vodo, padejo počasi na tla in ondi se izvalé iz njih cisto drobni červiči s šesterimi nožicami. Tù ua dnu bistrih v o dá sedaj živé dihajoči skozi ušesa kakor ribe, si naprav-Ijajo po kaluži različne poti in se redé od drobnih vodnih
živalic, ktere jim po vertincu, ki ga v vodi po gibanji svojih ušes napravljajo, skozi kalužne kanale dohajajo v njih žrelice. V tem pa, ko one pojedajo mnogoteri vodni merčes
i
so one same pojedina
mrenam, karpom
in drugim ribam.
Sčasoma se iz podobe červa premené v podobo mešička
pozná, da bojo dobile perutice.
ali nimfe, kterim se kmali
Ko se je približal čas, da bojo iz mešičkov izferfrale musice, plavajo verh vode. Sedaj poči mešiček na herbtu, in pred ko mi roko slečemo iz rokavov, se zlevi muha in
oprosti život, perutnice, noge in zadnji konec mešička, ki ostane v vodi. Posebno čudno pa je, da nektere plemena
vodnih muh berž po poslednjem levenji leté na kak kraj
s krempljici zasačijo in še enkrat levé
i
kamor se
usedejo, se
i
perutno mrenico narobe obernivši, kakor mi včasih obernemo rokovico".
Ko je letos škof v Briksnu umerl, so „Novice" opomnile, da so škofje iz Briksna v Tirolih posestniki Blejskega grada. V kratkem , ker bi morebiti koga mikalo vediti, povém, da so vladarji Nemcije nekdaj podarili grajšino in posestva njene skotom v Briksenu. Priča so nam sledeči spisi: I......nove-
rint omnes nostri fideles . . . qualiter nos pro remedio animae . . . per interventum venerabilis Sabiniensis Episcopi Albovini quoddam nostri juris Praedium quod dicitur Veldes situm in
Pago Creina nominato in comitatu Watilonis.....eidem
Venerabili Episc. Albovino .... suis Successoribus in proprium jus tradidimus cum omnibus suis pertinentiis etc. Signum Henrici (II.) Regis invictissimi etc. Data III. Idus Aprilis a. M1III.
II.....Hainricus divina ordinante providentia Rex . . . .
Cas te 11 um Veldes vocatum, regalesque mansos XXX in pago Creina an Comitatu Udalrici sitos : videlicet inter duos fluvios majoris et minoris Sovva per hanc nostram paginam potenti manu concedimus Adalberoni Episc. s. Ecc. Sabionensis .... Data XI. Kal. Junii MXI. — Ti okrajšano prepisani in drugi roko-pisi enacega zapopadka se nahajajo v arhivu Blejskega grada in tudi v „Beitráge zur Geschichte der bischôflichen Kirche Sâ-ben und Brixen in Tirol" von 8 inn ach er II. Band. Sinnacher III. C. I. Heft, ima tudi pismo od leta 1120. 31. oktobra, po
kterem je bil v B o hi nu neki samostan ustanovljen.
Pis


Kratkočasno berilo.
Národna pripovest od kovača.
na
spustiti", velí kovač tovaršema , pa obadva se branita zadnje vendar le privolita. Privežejo tedaj verv na skalo zraven pa zvonec, da bi tisti, ki se noter spustí
Neki oče je imel sila mocnega sina. K cevljarjeni ga silni nevarnosti pozvonil. xMlinar poskusi narpred
pi
dá; misii si namreč, da bo brez velikega truda dobro cevlje smrekar
pa oba sta kmali pozvonila in nazaj prišla
i kaki potem Po
narejal. Pa kakor je dreto v roko přijel, jo je ze utergal. slednjič se kovač sam spustí. Sabo vzame tudi železni kol
Mojster ga na zadnje od sebe spodí, ne morem rediti, pojdi drugam, in ker si
in mu rece: „Jez te
tako močan, pojdi
da bi se v nevarnosti bránil
Ko do dna pride
otiplj
ze
lezne vrata s težkim pahom. Močno s kolom po njih udari
za kovača". Svèt mu dopade, pa tudi pri temni dolgo ostal; podere jih, pa čudo! Nov svet se mu odp ko je bii s kladvom na nakovalo udaril, se je vse potreslo in
nakovalo v tla pogreznilo. „Zberi si plačilo", mu reče kovač,
kakoršno si hočeš, da le od mene gres
u
Ce ze mora biti
re, nova zemlja, vse je veliko lepše kot na naši zemlji. Ko se kovač enmalo
zavé, gré naprej. Zapazi tri gradove, pervi je bil srebern.
„nuAvioâtu u■ iw^K?, v.«	------- r>-~~ - — — ----------7	uiu^i zlat, V tretjcga »e iu mugei uzicu, laivo se je sveui
naj pa bo, si misli mladi kovač. Reče tedaj gospodarju:	Premišljuje, kaj mu je storiti. V vse tri gradove sklene iti
Isti železni kol, ki zad za hišo leží, mi dajte za plačilo. Mojster vesel, se ga tako hitro znebiti, veli šest hlapcom, da
se ni moirel
eti, tako se je svetil
CK
sledi.)
naj mu po
kol g
redó.
Butec (_tako so ga imenovali) ravno zraven pride , ko se hlapci silno s kolom trudijo, toda še nepremaknejo ga ne. „Kaj si igrate, kakor bebci", jih butec
nagovori, nazaj.
«V
ki dvigne kol,
Cerne bukve.
Ni davnej, kar je gospodinja A. F. iz B
V
s
y
in z njim
odide.
Vec ga ni bilo
k apnénci delavcem jesti, dala malega hišnega psa va vreči, da je uboga žival živa v ognji se pekla in strašne bolečine terpela, preden je poginila. Zakaj
ko je nesla
-njo
Sel je namreč po svetu s trebuhom za kruhom. Ko pride že v tretjo deželo , in ravno po nekem gojzdu gré,
je to
zapazi cloveka, ki je smreke s koreiiinami ruval. Koj sta	storila, nam nobeden povedati ni mogel; ali da bi mu več
si bila prijatla. Oba gresta zdaj naprej, da v sedmo deželo	jesti ne dajala, ali zavoljo kake vraže, da bi se „apno srečno
prideta. Gresta memo nekega mlina, kar ugledata mliiiarja,	skuhalo" ne vémo; to pa vémo, da strašno neusmilje-si z mlinskimi kamni igrati. Kviško jih je lučal, in potem z
nega serca mora
biti,
kdor je v stanu ubogo žival tako
rokami lovil. Se s tem se soznanita. Potem se skušajo, grozovito končati! Ako se hočeš kake živine znebiti
kdo zmed njih bo kamen naj višje zagual. Naj pred
y
mlinar zažene:
?
eno uro so čakali, da kamen nazaj přiletí ;
koncaj jo hitro kakor si bodi, pa ne terpinči je, preden
jo umoriš
y
zdaj ga zaluči smrekar, se dalj ga 111
111 ne kazi tako ocitno, da tudi do cloveka je bilo nazaj; in zdaj neusmiljen, komur se ne smili živina. Ko bi ta ženska v
pride versta na kovača, zazene ga zaj přiletí. „Vsi trije smo močni
in tri dní
cakajo, da na
Terstu bila, bi jo bila gosposka gotovo oštro pokorila; ker je pa pri nas ni doletela nobena kažen, jo zapišemo v nov ne bojimo", so si mislili, ter gredó dalje posvetu.Neki „černe bukve" s tištim vred, ki je na nje ukaz vergel
dovolj, da
se vseh velika
dan jo korakajo memo silnega gojzda, stal je na desni strani pšička v apnénco, čeravno se sedaj sramuje in se noče iz visok velik grad. V grad jo mahnejo, lepo stanovanje in dati, kdo da je bil, ker vsi pošteni, ki so vidili to terpin
dovelj živeža najdejo, ker tù ni nobeden bival
zavoljo stra
hov. Ostanejo tù, in se pogovorijo
y
da bo vsaki dan eden
cenje,
gačem
so se hudovali nad hudobno babo in njenim poma
Iz Istre.
kosilo kuhal, in kadar bo skuhai bandero na streho postavil
v znamenje unima
dvéma, ki gresta na lov, da je cas jest
iti. Pervi dan mlinar kuha, ze
hoče bandero 11a streho po
Novičar iz avstrijanskih krajev.
staviti, kar pride
berač, in
malo mesa prosi
Mlinar mu ponudi kosček mesá, berač ga pa 11a tla
spusti
y
in kuharja lepo prosi, da bi mu ga pobral
y
ker je
Iz Istre 9. julija. S—c. Sliši se govoriti od nove
škofije, ktera se ima v kratkem osnovati. Škof iz otoka Kerk-a (Veglia) ima namreč premeniti svoj tukajšni sedež
star ze sam, in se
več pripogovati ne more. Mlinar se stegne s sedezem v Reki, in odtod vladati ne le samo dosedaj
po
meso, kar berač popade kovačev kol ter kuharja hudo
oni škofii podložne otoke jadranskega morja: Kerk, Cres
mlati začne. Ne spomni se revež ubogi, kdaj da bi bil tako in Lošinj, temuč tudi dosedaj pod teržaško škofijo spada-zlo namahan. Berač ga na pol mertvega pustí, in zbeží. joče tehantije: Jelšane in Kastvo. Ta nova škofija
y
Lovca že težko čakata, in pazita, kdaj bi bandero za
liburniska imenovana, ima spadati pod dezelno pogla
gledala. Ali ništa ga dočakati mogla, ker sta ze preveč varstvo v Terstu; Poreska skofija se pa ima scasoma zedi laena bila, gresta tedaj proti večeru domů. Zlo sta bila niti s Teržaško-Kopersko. Res lep in hvale vreden namen jezna, ko vidita pajdaša na pol mertvega na tleh ležati.
y
še lepši pa, ako se uresnici !
Utolažiti ju je mislil, ko jima jame pripovedovati
y
kaj se
mu je pripetilo, ali pri njima je le malosercnez ostal. Potem
Pred malo dnevi se gré čvetero fantičev v cepiško jezero kopat; eden izmed njih, zal fant iz Cepič, okoli 20 let star, gré prederzno v
mu
rane obežeta in posteljo napravita. Drugi dan kuha čedalje globokejo vodo, kar zabřede do kolen v blato; voda
viditi vsi plahi pobegnejo
smrekar kosilo in kovač gré sam na lov. Enaka se smre- mu pride v hip cez glavo, karju primeri. Škrat namreč, ki je podobo starčka na se vzel, ga ravno tako s koloni iiamaha, kakor včeraj mlinarja. Ko
njegovi tovarši
To
zastonj moli nesrečnik neke trenutke roko
ugledal,
vac težko caka, kdaj da bi bandero
cakal. Gré domu, ko le nič ni bilo. Vès jezen, ko vidi suho izlečejo.
mladi, čujte
iz vode na pomoc; al nihce ga ne resi smertne nevarnosti. pa zastonj je To zvedši hitijo drugi ljudjé na pomoč, pa že mertvega na
...	1	• 1 V •	«	«III	• it V .	.	,	• V	a /Ni	•
Vsak si lahko misli žalost starisev! Stari
smrekarja 11a tleh ležati, ga ozmerja rekoč: „Vidim, da ništa in mladi, čujte nad življenjem svojim! Z vodo ni norčevatise. oba za nič ! Jutro bom pa jaz sam domá ostal, bom vidil, Posebno pa vi stariši, ne pustite nikdar svojih otrok brez
Res ostane, pa komaj je meso
pametnega cloveka v vodo, in zlasti v takošno vodo ne
kaj se bo meni prigodilo
kuhano, že pride starec, in ga prosi božjega daru. Goder- ker se tudi takému lahko nesreča primeri, ki zna dobro
njaje
danes mu je mesó z
mu podá kosček mesá, in mu velí urno se pobrati. Tudi
roke ušlo, tudi danes
prosi
plavati. Koliko takih so že tudi požerli valovi ! Kopati se poleti da bi mu v hladni vodi je zdravo res in zdravejše kot marsiktero zdra
ga pobral.
yy
Kaj, se zadere kovač, boš tako lén,
da ga še vilo iz lekarnice,
sam pobral ne boš", in že mu neusmiljeno s kolom pleča boža. nikjer cez Komaj mu berač uide. Zad za gradom se v tla pogrezne.
glavo; tudi kdor
al kopaj se le v vodi, ki ti ne gré
plavati zná, je varniši v majhni
vodi.
„Tù imata le dal, kar mu je
se togoti nad unima dvema šio".
—jez sem mu pa Ko bolnika ozđravita , grejo gledat, kje bi bila luknja, v ktero se je starec v zemljo pogrcznil, in strašno brezno zapazijo. .,Jeden se mora v dno po vervi
*
Vulcano eanem sacrificavit, ut calcis fornax. haberet ťelicem
eventuiii.
Pis.
**) Cepiško jezero je dvé uri deleč od grada Belaj-a proti Pio
mi«-=V\ luki.
Pis.
%
330 —
lz Trate 9. julija. Pr. Ze skor celi teden pri nas vec
ali manj dežuje; ali necojšnja noč je bila takošna, da tudi zlo
daj, da bi se nikdar
in Bog
stari Ijudje ne pomnijo take, več ne ponovila. Eno na eno se je bliskalo ter gromelo,
da se je vse treslo ; ob poli devetih zvečer pa je vstal strašen vihar (tukaj ga „krivec" imenujejo) in je tako razsajal,
da je več kozolcov na drobné kose razklestil, in kar je nar bolj žalostno, sila veliko sadnega drevja ali v deblu razlo-mil ali s korenino izruval. Žalostilo je danes viditi, ko prešiči še nezrelo sadje po vertih hrustajo. ^ Na slednjem
sadja leži, in zlasti je ta ne-
Novičar iz raznih krajev.
V spomin srečnega poroda presvitle cesarice so cesar po milosti li mnogo jetnikov in z milostjo to razveselili tisuč in tisuč žalostnih sere. Pisali so namreč prec v saboto ministrom, da odpušajo vso kazen vsem tištim, ki so zaperti zato, ker so se ukrivičili hudodelstva, da so razža-lili ali cesarja samega ali kakega druzega iz cesarske ro-
. 63 do 66. ka-
vertu kako drevó zlahtnega
dovine ali ki so motili javni pokoj (po ženske postave), kakor tudi tištim, kteri so se (po 300) zabavljivo obnašali zoper naredbe cesarskih gosposk ali druge
sreča enega gospodarja zadela. Većina sadnega drevja,
kterega lepo število
njegovi
vert lepsa, je unicenega; zraven mu je vihar vezan kozolc z 10 oknji polomil. Ali mož, ki pozná ceno sadnega drevja, le pravi, da je pri sadji veliko več škode kot pri kozolcu, dasiravno zdaj pri sprav-ljanji žita kozolca neobhodno potřebuje. Res strašno je bilo. Bolj ko so bili kozolci napolnjeni, bolj jih je lomila sila vi-
harja.
puntali zoper cesarske ali občinske oblastnije itd. Vsi ti jetniki se imajo berž izpustiti, ravno tako tudi tisti, kteri še niso obsojeni, pa so enakih hudodelstev se ukrivičili pred tem dnevom in so tedaj zavoljo njih še le v pre-iskavi. Le za tište ne veljá to pomilostenje, kteri so se zraven gori imenovanih hudodelstev ali prestopkov še ukri-
Bog nas varuj vselej take nevihte!
Iz Semiča na Doleiiskem 8.
vicili kakega drugega hudodelstva ali prestopka.
Verh tega so različne miiosti došle tudi mnogim, ki so
se leta 1848 in 1849 udeležili prekucij na Ogerskem
julija.
blagim dobrotnikom darove nam namenjene!
Bog da bi reveže
povenu
m
sami vidili, kako so potrebni, kako milo jokajo in prosijo,
in bi še kaj privergli. Pa
gotovo bi
še enkrat segli v žep
Erdeljskem, in kterim so cesar sedaj ali popoinoma odpustili kazen ali jo pomanjšali, ali po postavah zapadlo premoženje jim sopet izročiti veleli. — Po novem višjem sklepu
kaj hočem na dolgo hvaliti? Bog poverni tavžentkrat! In tudi kaj hočem na široko še prositi ? Milo prosim : „dajte, dajte
in se Vam bo dalo", ker riba je velika. Skoda znabiti
nima v letu 1832 oklicana in za vse
druge
družbe
še

veljavna postava nobene veljave za take katoliške družbe, ktere se pod duhovnim vodstvom napravljajo le za
čez 150 tavžent, siromaki pa vsi; zato prosim. J. Volčič.
Iz Dobro ve pri Ljubljani iz „šolskega dnevnika"
12. julija A. P. — Ravno srno bili v šoli zbrani s 86 učenci, ko je prigromelo veličastno streljanje iz ljubljanskoga grada v veselo znamenje srečnega poroda Njenega Veličanstva presvetle cesarice. Otroci so to precej zapazili in raz-lično uganovali, kaj da bi bilo to streljanje. „
pobožne in dobrodelne namene.
V tisti okraj ni Erie dní toča
Gromi, gori
.su
f
delj skega, ktera se Mezoseg imenuje, je blizo 40 vasi tako potolkla, da ne bojo imeli celó nobenega pridelka; tudi več ljudi in živine je ubila. — Okoli Ve rone in tudi v južnih T i r o 1 i h boleha terta spet, vendar se nadjajo saj srednjega pridelka. — Od kolere se, hvala Bogu, dosihmal letos še nikjer nič slišalo ni; lena Španj skem
drugi
mislijo: „Kamenje lomijo" itd.
Na
pravijo nekteri
zadnje vendar neki deček vstane in pravi: „Cesarju stre ljajo!
v S evil i nek zlo razsaja
Pocasi se sedaj pozveduje
— Prav imaš, mu priterdim, in vsem skupaj po otročje razložim, kar jim je bilo vediti potrebno. Zapeli smo potem ,,cesarsko pesem", in snio zraven še te le verstice v pisne knižice zapisali in zopet prav krepko zapeli:
Bog obrani, Bog obvari Blago dete rojeno! Rajska zarja naj obžari Njega drago zibelko ! Združeni mu zakličemo:
zguba bojnikov v Krimu. Zgubo francozke armade smo unikrat povedali. Po vradnih naznanilih soSardinci zgu-bili v vsem skupaj okoli 2532 vojakov, Rusi pa po bese-dah Orlovih blizo 350.000. — Minister Palmerston je v poslednjem deržavnern zboru vediti dal, da vsled parižke pogodbe vprihodnje tudi nobena avstrijanska družba ne bo imela nobene predpravice za brodarstvo po Do navi. Novica, da je rusovski car pomilostil Bakunina, se do
Slava! slava! iz serca In še zopet ponovimo: Zivi srečna Avstrija!
sihmal še ili poterdila. žandarje po franeozki šegi
Na Turškem bojo napravili
Unidan sta se sv. oče pa-
pež in kralj napolitanski snidila v Porto d Anziu in se pomenkovala o potrebnih prenaredbah svojih deržav. Potem so dobili vsi pridniši učenci in učenke , ki so Na sv. Petra in Pavla dan so sv. oče prav prijazno spre
znali te verstice prav
gladko iz
^mmmmm mmami
glave povedati in njih
po
jeli romarje avstrija uske in jim v spominek podarili
men razložiti, zlate „spominike pridnosti", in ko smo na- svetinje.
V Barceloni in Va lad o li du so unidan de
vadno šolsko molitvico odmolili in se zraven tudi presvetle lavei v nekterih fabri kah zlo razsajali terjajoči večjo dníno.
Te dni je došlo pismo v Monakovo, ktero je bilo 17 čevljev globoko v morji pisano. Topničar Vilh. Bauer,
V saboto pred devetimi dopoldne je ki je znajdel ladijo, s ktero se zamore v morje potopiti
in več ur pod vodo biti, je to 24. junija v luki pred mestom
cesarske rodovine spomnili, smo šli prav s pregretim ser com vsaksebi.
Iz Ljubljane.
21 strelov z ljubljanske
grada oklicalo mestu veseli pi
godek srečnega poroda presvitle naše cesarice. Ob enajstih Kronštadt-om poskusil ; dva rusovska pomorska oficirja, potem je bila v stolni cerkvi slovesná maša, ki so jo peli
8 mornarjev in en ključar so ga spremili v globocino morja
svetli knez in škof, po sv. maši pa se je pela zahvalna pe- kjer so ostali 8 ur, pisma pisali in zdravice pili caru ru
VT	• V t	1 V ^ •	m	m \ m	« «	%/	*	•	• 1	1 •	V	_ _	1	1
sem. Vse visje dezelske in vojaške oblastnije in mestna
sovskemu in prihodnjernu rusovskemu mornarstvu.
V
panijaso se zbrale v cerkvi, ktera je bila polna tudi druzih Moču na Ogerskem je unidan 35 let stara mlinarica Sara
pobožnih iz vseh stanov
Pi
potem
mnogimi odborniki podal k Njih ekscelencii
je mestni župan z Ba rat, judinja, rodila petercke. Pravijo, da je bil moz
deželnemu go
kaj vesel, da so bili se le — 5 meseov stari in da niso
spodu poglavarju in mu v imenu mestjanov razodel serčne bili se
V • •	.	v	-	. _	—- ~ _	•
godni.
Strašila prigodba se pripoveduje iz mesta
vošila zastran srečnega poroda, in ga prosil, naj bi jih bia- Kónigsberg-a; pervo noč po poroki najdejo nevesto z govolil naznaniti Njih Veličanstvu na Dunaj. Telegrafno razjedenim vratom in obrazom mertvo v postelji, ženina pa naznanilo, ki je v nedeljo došlo deželnemu gosp. poglavarju je pod mizo strašna božjast lomila, pene je iz ust tišal itd.
v Ljublj
in je bilo v pondeljek po vseh mestnih ulicah Kaj nek je bilo to?
nabito, je povedalo
da
delj
pred meseom od stek lega psa ojena cesaričnja je bila v ne- popadeni ženin je s teke l to noč, in on in ona sta strasno
popoldne kersena in da je pri sv. kerstu imé G
smert storila.
(Ludevika Marija) přejela; presvitla mati in hčerka
ste
di
28 kr.
Milodari za Blejčane. Iz Tujnic pri Kamniku 3 fl.
Gosp. J. Z. iz C. 5 fl.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : JoŽef Blaznik