C. K. pošti!
ltV«l«»st;ivl jene Številk«« j«« poslali ariiuiniNtra-«*|i ,.Kis(nil>aliii(‘irti. Dunaj V. Koiita^asso 5.
štev. 12.
V Trstu, v torek 15. junija 1909.
Leto If.
PROSTA
mm
POT K NAPREDKU
ŽELEZNIČAR
m Glasilo slovenskih železniških nasJavljencev 11111
Uredni&tvo
se nahaja v Trstu ulica Soschetto, 5 - Telefon K>70.
rp=s aoschetto, o - ldet' JL.	UpravniStVo
Dunaj V. Zejitagasse 5.
I/.linja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina za celo leto 0.40 K. za pol leta 4.70 K
Pozomczna štev. 18 vin.
Slouenski železničarji!
Kakor vidite, cenjeni či talci, napredujemo. Pred dobrim letom smo stopili v javnost, da podučujemo železničarje slovenske narodnosti, v njihovem materinem jeziku, o vsem, 'kar jim je potreba vedeti ■/ njihovem gospodarskem boju, za boljšo bodočnost in da jim poročamo na ..razumljiv način, koristi, ki so si jih pridobili potom svoje organizacije. V nekakem dvomu smo bili, ko smo storili ta korak. Mogli smo pač računati na znatno število organiziranih železničarjev slovenske narodnosti, bali smo se pa, da se oni ne odzovejo naročilu na našega »Železničarja«, češ, - saj imam „Eisenbahner-ja" iz katerega zvem vse, ker je razvem strokovno ..glasilo, za železniške uslužbence nemške narodnosti, ob jednem tudi centralno glasilo vseh avstrijskih železničarjev. Ta naš dvom se vendar ni uresničil. Priglasilo se je toliko članov za naše glasilo, da nismo le vstrajali skozi eno leto, nego smo napredovali tako, da danes po kratki dobi jednega leta, stopamo pred Vas še v večji in okusnejši obliki, na katero moremo biti v resnici ponosni.
Centrala Splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva je vpoštevala pritožbo tržaškega železničarskega tajništva, češ, da je naše slovensko strokovno glasilo premajhno in da ne zadostuje nikakor več potrebam slovenskih železničarjev ter nam je dovolila izdajati ne sicer po trikrat na mesec, kakor bi bilo želeti, Dač po dvakrat na mesec, kakor do sedaj, a v večji obliki, da, v potrebi moremo tudi na 10
v
izdati
list
v potrebi straneh.
Pri tem važnem koraku pa moramo naše slovenske železničarje pač na nekaj opozoriti, kar oni v resnisi premalo vpo-števajo in cenijo. Socialno-demokratična stranko je-res stranka, ki se ima v prvi vrsti pečati s gospodarskimi vprašanji in gledati nato, da proletarijat dospe do gmotnega blagostanja. Sooialno-demokra-tična stranka p g ima v svojem programu tudi načrt rešiti povoljno jezikovna vprašanja vseh narodov in se pri tem vprašanju postavlja ji a stališče jednakoprav-nosti to je na princip : vsakemu svoje.
Cenjeni slovenski železničarji! S tem, da Vam je centrala, ki zastopa vse avstrijske železničarje, privolila, imeti strokovno glasilo v materinščini, je izvršila le svojo dolžnost, dati Vam sredstev, da se podučite laglje in bolje o svojih stanovskih razmerah nego ste mogli storiti s pomočjo strokovnih glasil, pisanih v jeziku, ki Vam ni sicer tuj, ali nikakor ne domač.
Ko je centrala vršila svojo dolžnost, pa je seveda ob jednem mislila na Vas,
železničarje same, da tudi Vi storite od svoje strani to, kar ste v tem slučaju dolžni storiti. Naj ne misli morda kdo da ni več social n i-demokrat. če pove svojemu tovarišu druge narodnosti, da je Slovenec. S tem, da spoštujemo svojo narodnost, jo cenimo, se nismo dotaknili niti najmanje socialno - demokratičnega narodnostnega programa. Da, ravno nasprotno, ravnali bi proti njemu, ker s tem zapostavljanjem materinskega jezika bi delali tako-rekoč sami propagando za uničenje svojega naroda, čemur pa ravno naš socialni-demokratični program nasprotuje. Kdor ceni in spoštuje svojo narodnost, ta spoštuje tudi kulturna sredstva, ki narodnost gojč. Mej ta sredstva pa moramo šteti v prvi vrsti časopisje bodisi strokovno, ali pa politično. Ako zapostavljamo slovensko socialno-demokrat/' iio časopisje, ne zapostavljamo sebe samo kot člane internacioralne svetovne socialno-demo-kratične stranke, nego se zapostavljamo tudi kot člane naroda, ki ima po načrtih socialno-demojcratične stranke nekdaj živeti samostojno kulturno-narodno življenje.
Vaša dolžnost je torej, slovenski železničarji, da si naročite strokovno glasilo, pisano, v Vaši materinščini, da si naročite „Železni6arja“. In Vaša dolžnost je tudi da poročila ki zadevajo Vas, objavljate najprej v tem svojem glasilu. Le na ta način bodemo mogli napredovati in se z listom povspeti na ono višino, na/kateri bode odgovarjal popolnoma ^Vašim potrebam. Naj se ne izgovarja nikdo s tem, da iz nemškega „Eisenbahner ja“ več izvč. To je domišlija, ker vidi več papirja pred seboj. Vprašali bi Vas, slovenske železničarje, kdo izmed Vas se vendar zanima za potankosti na železnicah v severnem zapadnem ali vzhodnem delu naše Avstrije in kdo izmed Vas čita različne dopise o osebnostih iz najoddalje-nejih postaj avstrijskih železnic! Gotovo le prav redkokedo, morebiti oni, kateremu so osobe dobro poznane, ker je kedaj z njimi skupaj služboval. „Eisenbahner“ mora poročati o vsem, ker je centralno glasilo, »/.clezničar« pa, ki je namenjen le železniškim uslužbencem.slovenske narodnosti, pa more marsikaj izpustiti ali pa le prav na kratko, omeniti, kar čitalca bolj zadovolji nego da mora iskati jedva še-ie v dolgih zanj ne važnih člankih nemškega „Eisenbahner-ja“. Torej, slovenski. železničarji, zavedite se tudi svoje kulturne dolžnosti! Vsak, kdor je bil do sedai naročen na nemškega »Eisen-bahner-ja«, naj naroči takoj »železničarja«. Naj ne misli, da s tem morebiti oškoduje nemško strokovno glasilo; malo številce slovenskih železničarjev pri 4f>.000 naročnikih nemškega »Eisenbahner-ja« tako-rekoč niti ne pride v poštev. Nasprotno pa vsak posamezni član, kot naročnik
„Žclezničar-ja“, pripomore mnogo k našemu narodno kulturnemu napredku.
Parola v sem slovenski m ž e-1 e z n i č a r j e m bodi:
Naročimo „iielezničarja“ širimo ga in sodelujmo za njega procvit!
Državna konFerenca
kurjačev vseh avstrijskih železnic
V	pondjelek dne 24. maja t. 1. se je vršila v delavskem domu, v 10. okraju na Dunaju, državna konferenca kurjačev vseh avstrijskih železnic. Bilo je navzočih 74 delegatov iz 65 krajevnih skupin, oziroma kuHlnic. Razun teh sta bila navzoča še dva zastopnika zahodno-galicij-skega društva kurjačev. Centrala je odposlala sodr. Sc/nraba, Adolfa 'Mitllerja in Homilscha, praško tajništvo pa sodr. Brodeč ky j a ; od personalne komisije je prisostvoval sodr. Smejhal. Obravnalo se je o sledečih treh točkah :
1.	Položaj, zahteve in želje kurjaškega osobja vseh železnic.
Organizacija, agitacija in zavzemanje stališča napram nameravanemu usta-
2,
novljenj u posebnega
kurjaškega društva od strani nasprotnikov naše organizacije.
.‘5. Eventualnosti.
Predsednik centrale, sodrug Sclnnab otvori zborovanje s prisršnim nagovorom, ter podeli besedo sodrugu M U 11 e r j u, ki obširno poroča v prvih dveh točkah dnevnega reda, kar se je sprejelo z burnim odobravanjem.
V	podrobni debati se je posebno živahno razpravljalo o žalostnem položaju kurjačev, kakor tudi o škodljivosti separatističnih organizacij. Sprejeli sta se sledeči resoluciji:
i.	Resolucija:
Dne 24. maja 1. 1000 v delavskem domu naDunaju mnogobrojno zbrani odposlanci kurjačev vseh avstrijskih železnic sklepajo z ozirom na položaj te kategorije, ki je v kljub v teku zadnjih let s pomočjo organizacije pri dobljenim priboljškom, posebno pa vsled vstrajajoče in vedno naraščajoče draginje živeža in drugih potrebnosti, kakor tudi stanovanj še vedno prav žalosten, ter nujne pomoči izredno potreben, prositi centralo splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, delovati na to, da se čimprej izvedejo že personalnim komisijam in delavskim odborom predložene invsprejete želje kur-jačev vseh avstrijskih železnic in sicer:
Kar sc tiče najmanjše plačo, naj znaša ista po tri krone : pri južni železnici naj se uvrste kurjači v plačilni razred A obstoječega plačilnega reda.
Definitivno nastavljenje po dveletni kur-jaški službi in po prestariili izkušnjah ki so za to službo predpisane. Povsod, kjer ni bil stabiliziran noben kurjač od leta 18l>7 pa do 11)07, naj sc vračunijo tri provizorična leta.
Da sc izvede, čimprej mogoče že lansko leto od železniškega ministerstva kurjačem obljubljeno zboljšanje avtomatike, kakor tudi drugi priboljški za vse državne kakor tudi zasebne železnice. Zahteva se :
Zvišanje konečne plače na 18(K) kron : naprcdovalni roki naj se določijo na dve leti.
Starejim uslužbencem naj se podeli v svrho enakomernosti izredno napredovanje ker bi drugače za mlajšimi tovariši zaostali, in sicer na sledeči način :
Vsem kurjačem, ki so se nastavili 1. ja nuvarija 11)05. ali pa že prej,'naj sc skrajša naslednji normalni rok napredovanja za pol leta, tistim ki so se nastavili leta 11)00 ali prej, za celo leto, tem ki .so se nastavili leta 18'.)» ali prej, v dveh naslednjih rokih, v vsakem po eno leto, in konečno tem, ki so bili nastavljeni leta 181)0 ali že prej. v treh naslednjih rokih, v vsakem po eno leto.
Vreditev razdeljevanja obleke, naj se vrši na sledeči način:
Podeli naj se :
.*> platnene obleke vsako leto :
1 kratek kožub vsaki dve leti :
1 kratko sukneno suknjo vsaki dve l«-ti ;
1 kapo iz kožuhovine vsako leto :
1 službeno kapo vsako leto:
1 sukneno bluzo vsako leto.
Ta obleka naj sc da tudi onim kurjačem, ki še niso nastavljeni.
Zastopanje kurjačev pri vreditvi službenega reda.
Skrajšanje povprečnega izvrševanja službe lokomotivnega osobja od 11 na D ur.
.Vpeljava 12 urne službe, kteri naj sledi 21 urni čas počitka in to za vse lokomotivno osobje, ki ima rezervno službo, kakor tudi za nad-kurjače.
Privoljenje, oziroma podelitev dopusta vsem kurjačem po službenih letih kakor sledi:
do	10	let	10	dni,
čez	10	do	15	let	14	dni,
»	15	»	20	»	20	»
»	20	let	naprej	pa	28	dni.
Podelitev primerne službe, kakor službe nadkurjača in strežnika sesalk onim kurjačem, ki so v službi onemogli.
»
Zvišanje vozninskega zaslužka kurjačem c. kr. državne železnice do <55 odstotkov voz-ninskega zaslužka strojevodij brez prikraj-šenja na njih zaslužku. 1’odelitev kilometerske doklade in rapprtnih knjig vsem kurjačem.
Podelitev gotove odškodnine mesečnih 30 kron nadkurjačem kot nadomestilo za izostalo kilometerske) doklado brez ozira na nočno doklado.
Zvišanje vzdrževalne premije lokomotiv-nim kurjačem od K) na 20 odstotkov.
Zaračunanje poldrugokratne službene dobe z jedno petinskim dodatkom za lokomotivne kurjače.
Kurjači, ki opravljajo vox.no službo, naj se oprostc snaženja lokomoth : za to delo naj se nastavijo posebni kurilniški delavci.
Zaupniki sc imajo pripoznati od strani predpostavljenih službenih mest.
2. Resolucija:
V	zadnjem času se nekteri strojevodje trudijo vstanoviti posebna društva kurjačev, kakor Državno društvo kurjačev na Dunaju, Deželno društvo v Pragi itd.
Dne 21. maja na Dunaju zbrana konfe ’ renca kurjačev vseli avstrijskih železnic nasproti temu stremljenju posameznih tovarišev daje sledečo izjavo :
Vstanovljenjc posebnega društva kurjačev, škoduje posebno v sedanjem položaju splošnemu stremljenju kurjačev, ki se ima pokazati v najkrajšemu času v kurjačih vseh av-
VI* .
strijskili železnic.
Državna konferenca svari tedaj pred takim nepremišljenim ravnanjem posameznih tovarišev, ter jih poziva, naj svojo moč, ki bi jo sicer potratili v lastno škodo, rujši uporabijo za razvoj v prid enotne organizacije vsega osobja.
ltazpršovanje organizacije v posebna društva je nastalo v vrstah zagrizenih sovražnikov železničarske organizacije in že iz tega vzroka ne more roditi kaj dobrega v.a kurjače.
Kakor so zamogle druge * kategorije železničarjev z lastnim 'delom v enotni organizaciji doseči mnogo lepih vspehov, kterih so bili deležni tudi kurjači, morajo biti prepričani tudi kurjači, da njih moč ->-koristi le v enotni organizaciji njihovim željam in zahtevam.
To posebno stremljenje, in v zvezi s tem stremljenjem izstop iz mogočne enotne organizacije železničarjev je teško, oškodovanje kurjačev in se mora najostreje obsojati.
V	smislu dosedaj pridobljenega prepričanja, da je v bojih organiziranih železničarjev edino le sloga trdna podlaga zmago-uosnega napredka v socijalnem stremljenju železničarjev, svari državna konferenca kurjačev v zadnjem trenutku pred vstanavlja-njeni posebnih takih društev, ter poziva vse kurjače na delo v enotni železničarski orga liizaciji, ki zamore edina zagotoviti izpolnitev zahtev in želj kurjačev vseh železnic.
Konečno konferenca izrečno izjavlja v smislu predloga tržaških kurjačev, da se izreče centrali splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva in vsem -zaupnikom organizacije popolno zaupanje za dosedanje delovanje v korist kurja-, če v. Zln-ani odposlanci se obvežejo, z marljivim sodelovanjem med svojimi tovariši, skrbeti za okrepljenje enotne organizacije, kakor tudi za to, da bode imelo Stremljenje organizacije po zboljšanju položaja kurjaškega osobja, močno zaslombo. V to svrho smatra konferenca kot nujno potrebo, da se sistem zaupnikov spopolni, kakor pri drugih kategorijah, na sledeči način : V vseh kurilnicah naj se imenujejo zaupni možje ; ravno tako naj se izvolijo zaupni možje v vsakem ravnateljskem okraju, in sicer ob sedežu personalne komisije, ter ravnateljsko-delavskih odborov. Lokalni zaupniki morajo ostati v vodni zvezi z n jih krajevnimi skupinami, kakor tudi z ravnateljskimi zaupniki, ter morajo lokalni in ravnatelj-stveni zaupniki, če že ne deluje en član personalne komisije in delavskega odbora kot dopiso-valni član, delovati vzajemno z vodstvom krajevnih skupin kot dopisovalni zaupniki. Prej nego se predlogi predlagajo personalnim komisijam in delavskim odborom raznih železnic in ravnateljstev, se isti morajo predložiti centrali, da jih odobri in to v svrho enotnega nastopanja Volitve zaupnikov naj se vrše, čimprej mogoče, ter naj se imena in naslovi izvoljenih zaupnikov naznanijo centrali.	t
Konferenca se je začela oh */* 10 uri predpoldne ter je končala ob G. uri zvečer.
Osodepolni dan.
'Spisal 1'. S. Milortm.)
Tonček je bil ljubljenec vseli na postaji. In zakaj tudi ne; saj je bil zal dečko petili let, in se je s svojim ljubkim vedenjem vsakomur prikupil.
To je strojevodja Brankota, njegovega očeta, silno veselilo in ponošen je bil zato na svojega sinčka.
Matere Tonček ni poznal: umrla mu je, ko je bil še v zibelki. Zato pa je skrbel tembolj oče za njegovo vzgojo. Sanjal je mnogokrat o lepi bodočnosti sinovi. Da postane sin kaj več, nego je on, o tem ni dvomil, saj .jo bil ukaželjen in nadarjen otrok, ki je poznal pri železnici vsako stvar, ter vedel, za kaj se rabi.
Kadar očeta ni bilo doma, pazila je na dečka stara ženica Špela, ki je bila vsej vasi dobro znana kot skrbna varuhinja otrok. To je bil tudi njen edini opravek, ker za drugo delo je bila že preslaba. Oče Branko je pa tudi vedel, da je njegov sinko v dobrih rokah, in da se mu ni bati zanj.
Nekega vročega poletnega dne, ko .je Špela zopet imela dečka v oskrbi, jo je premagala ustrujenost iir je sladko zadremala. To priložnost je mali Tonček porabil, ter se je zmuznil iz hiše. «el je na
postajo gledat lokomotive, ki jih je že večkrat občudoval. Ker mu je oče tupa-tain razlagal in kazal, kako se to ali ono naredi, je obšla dečka želja, poskusiti, če si je vse prav zapomnil. Hitro spleza na stroj, ki je bil za vožnjo pripravljen, in ker ravno ni bilo nikogar na njem, sc je splazil do piščalke : ta ga je nad vse zanimala. Pritisne na vzvod, in je veselo zapiskala. Ob enem pa začne stroj puhati, ter drvi z neznansko hitrostjo iz postaje na prosto progo. Otrok se je namreč, nevede'? uprl proti osodepolnemu vzvodu, ki je v trebuhu stroja čuval spečo silo. Le-ta, prosta zapora, je začela divjati naravnost proti nevihti, ki je ravno začela razsajati. V bučeč grom, med švigajoče bliske v grozni plohi je drvel stroj vedno dalje ....
Na postaji je vse zbegano. Kmalu mora priti brzovlak, in sicer po ravno istem tiru, po kterem je drvil stroj z dečkom. In ravno ta brzovlak vodi Branko, oče nesrečnega dečka. Strašanska nesreča je neizogibna.
Uradnik je brzojavno obvestil sosednjo postajo o tem, kar se je zgodilo.
Med tem je drvil stroj naprej. Prestrašene čuvajske žene so mahale z ban-derci, toda vse ni nič pomagalo. Kako naj zavira mali strojevodja ! Ni mu bilo mo-
goče. Njegove ročice so bile preslabe ; zamogle so oprostiti pošast, a ukrotiti je niso mogle ’
Na sosednji postaji se je odredilo vse potrebno za sprejem ubeglega stroja. Brzovlak je že stal na drugem tiru, kamor se je nesreči ognil. Strojevodja pa vozi z neznansko hitrostjo ubeglemu stroju nasproti. Ko gaje že o I daleč zapazil, zastane mu kri, — videl je kodrasto glavo — svojega Tončka. Začne se umikati s svojim strojem, da bi polagoma vlovil drvečo pošast. Umikal se je hitro, da ne bi stroja pre-
močno butnila drug ob
drugega.
Blizu postaje trčita lokomotivi skupaj. Strojevodja je zaprl paro na svoji lokomotivi ter Je splezal na drugo, da ukroti zdivjano pošast. Ko se mu to po veliki nevarnosti posreči, pogleda za dečkom. Ni ga bilo nikjer .... Groza ga obide in zgrudi se nezavesten. Dečka so našli pozneje mrtvega ob progi.
Cez nekaj mesecev je prihajal v domačo vas osivel, pohabljen mož, ter vedno govoril sam seboj : „0, da, gotovo bode Tonček še kaj več nego sem jaz; o čisto gotovo'' .... Bil je naš znanec. Nesreča mu je zmešala pamet.
PoroCilo d letošnjem občnem zboru centrale.
(Koncc).
Sodr. Kopač, tajnik južnih pokrajin s sedežem v Trstu je podal prav potanjko poročilo o delovanju tajništva in je kon-štariral, da je v njegovem področju število članov porastlo. Izrazil je željo, da bi se strokovno glasilo »Železničar * izdajalo po trikrat na mesec mesto samo dvakrat in da bi se pomnožilo delavne moči v tajništvu. Zatrjeval je tu$i, da je tajništvo v Trstu za svoje člane pridobilo gospodarskih interesov in da je beležiti v njih korist tudi organizatoričnih interesov. Zatrdil je konečno, da se tajništvu gotovo posreči tudi za naprej dvigniti organizacijo in jo spopolniti. (Odobravanje.)
Mouka, (tajnik v Brnu) poroča o uspešnem delovanju tajništva.
Poslanec Miiller, (upravitelj) predloži samo tiskano poročilo, o katerem pa z ozirom na kratko odmerjeni čas ne razpravlja. (Pritrjevanje.)
Lili, (urednik „Kisenbahner-ja“) omenja, ■da bode treba list razširiti na 1(5 strani, ker je z dvanajstimi že premajhen. Ker. je glavna naloga lista razširjati zavednost morajo se radi tega notice, ki niso splošnega pomena opuščati ali pa skrajšane objaviti. Prostora se tudi s teni lahko mnogo prihrani, da poročila o zborovanjih, ki nimajo splošnega pomena, ali izostanejo ali se pa samo važnejše točke na kratko navedejo. Zaupniki naj toraj delujejo v tem smislu, da bodo dopisovalci razločevali bistveno od nebistvenega.
Ebel, (urednik lista „Železnični zržize-nec“), poroča v češkem jeziku o češkem strokovnem glasilu.
Feldraann (Krakov), poroča v polj^ skem jeziku o svojem poljskem strokovnem listu.
Tem poročilom sledeče debate so se vdeležili sodrugi: Hite,lili (Znojmo), K ra > is (Falkenau), Hohthaler, Haltinger (Linz), Schiller (Aussig), Cern/) (Brno), Junghans (Dunaj), Paul iSchreckenstein), Dani ček (Preran), Schneider (Ojaerleutensdorf), Srhi/Irt' (Bodenbach), Triibenbach (Dunaj), poslanec Miiller (Dunaj), Knochl (Ceska lipa), Clurojka (Dunaj), Marek in Pese rtih) r/er (Studenzen).
Z ozirom na vnanje nepovoljno, da, celo sovražno postopanje funkcijonarjev krajevnih skupin, v koaliciji se nahajajočih društev nasproti našemu strokovnemu društvu, so so govorniki enoglasno izrekli nasproti temu nastopanju ter izrazili željo, da centrala temu nasproti odločno protestira. V zaprečenje fluktuacije se je odobrilo poučno delovanje v listih, zborovanjih in knjižnicah, ter se priporočalo pobiranje doneskov po hišah.
So drug . Tomschik konstatira, da je letošnji razgovor na precej višji stopinji nego prejšnja leta, posebno ker je stvaren in ne oseben. Nato razloži stališče centrale v koaliciji ter omenja, da centrala pozna in uvažuje, proti koaliciji navedene argumente, ter da je bila koalicija radi gospodarstvenih bojev potrebna, ker seje s tem ukrepilo stališče organizacije. Centrala bode. delovala, da se koalicijsko vprašanje pojasni, ter je sploh proti temu, da se v pojedinih krajevnih skupinah prirejajo koalicijski komiteji. Govornik priporoča k tej točki stavljeno predloge (izstop iz koalicije, prireditev državnih konferenc, plačevanje poročevalcev v posebnih slučajih tudi brez posebnega naznanila na centralo in konečno poziv, da / med železničarji laškega jezika živahnejc agitira), prepustiti centralnemu' vodstvu da le to sklepa o njih, kar so zborovalci tudi odobravali in sprejeli.
Na prediog kontrolne komisije in kontrole v Pragi, je bil podeljen absolutorij centralnemu vodstvu in praškemu komiteju.
Poročevalec k •}. točki, sodr. poslanec Tomschik poroča natančno o gibanju v letih 190f) in 190f) in 1907, o nepovoljni izvršitvi danih obljub pri državnih kakor tudi pri zasebnih železnicah, o uvrstitvi podržavljenih zasebnih železnic v norme državnih železnic ter omenja, da vsled zavlačevanja pri izvedenju obljubljenih priboljškov, doseženi uspehi na vrednosti mnogo izgube. Ljudje postanejo nezaupni in nezadovoljni in deputacije slede druga za drugo. Poročevalec izvaja nadalje, da bode meseca maja t. 1. pri c. kr. državnih železnicah sklicala zborovanje centralna personalna komisija, na katerem izreče svoje mnenje o novi avtomatiki itd. in pove nadalje, da se osnujejo v področju posameznih ravnateljstev, ki bodo pri
določevanju mezdnih tarifov
imeli svojo besedo.
.Razdelitev znanih treh milijonov za delavce, se vrši ob sodelovanju ravnateljskega odbora. Volitev delavskih odbornikov ter njih sklicanje k zasedanju se vrši v kratkem. Nadalje govori poročevalec; o prašanju štabiliziranja delavcev in opominja k potrpežljivosti, dokler ne bodo vsa ta velika dela izvedena; prosi tudi, da se organizacijo okrepljuje spouča-vanjem udov in jo pripravlja na pred-stoječe boje. Bilanca vsega gibanja so uspehi, ki jih mora vsakdo pripoznati; centrala je gotovo svojo dolžnost izpolnila in jo bode vestno izpolnjevala tudi za naprej. (Pritrjevanje).
Sodrug Weigl poroča k izpopolnitvi poročevanja sodr. Tomsckih-a. O zagotovljenih, priboljških uslužbencem južne železnice, ki jih je bilo mogoče doseči brez posebnega boja, kar je pripoznanja vredno. Med drugim omenja, da bodo delavski odbori uvedeni tudi pri južni železnici in svari pred premnogimi intervencijami, ki bi provzročile nezaupnost, kakor tudi pred stavljenjem prevelikih zahtev. (Odobravanje.)
Nato se je vršila razprava 2. točke dnevnega reda. Sodrug Beck (Jedlesee) kot predsednik volilnega komiteja, poroča, da dosedanji predsednik sodrug (S rij, 11 z ozirom na stanje svojega zdravja ne more več sprejeti zopetne izvolitve. K izvolitvi novega predsednika predlaga v imenu volilnega komiteja sodruga Sekiral) (Sev. zap. žel.)
Po daljši debati je bil sodr. Sekirah z veliko večino tudi izvoljen in je prevzel mesto predsednika. Na to so se na predlog volilnega komiteja izvolili enoglasno še sledeči funkcionarji:
Kot odborniki: Ivan Hartmanu. Josip Wubitsch, Konstatin K ne i dinge)', Franz Harlenthnler, Josip Somrnerfeld za c. kr. državne železnice; Adolf Triiben-hach, Rudolf Weigl, za južno železnico;’ Karol Wanya, Al'ois Bukoicshi/ za drž. žel. družbo ; Josip Garon, Eberhard Haider za c. k, sev. žel.; Josip Tillhon, Josip Schuster za sev. zap. žel.; Rudolf Mi/Jler za žel. Dunaj-Aspang in Viljem Brodecki za praško tajništvo.
Za kontrolno komisijo :
Ivan Marek, (c. kr. drž. žel.), Anton IVe-irerka (južn. žel.), Adolf Krame (drž. žel. dr.) Franc drami (c. kr. sov. žel.) in Franc Sotra (sev. zap. žel.)
Kot namestniki: Ivan Jilke, Josip Diebler, Josip Bnchar.
Sodr. Kollegger .je na to predlagal, da se izvoli provincijalna kontrola treh mož sestavljena po posameznih deželah ki naj bi periodično revidirala centralne posle. Ta predlog je bil tudi sprejet in so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Schiller, Aussig (Češko), Kolleger, Gradec ('štajersko, sploh
alpske dežele), Klučka, Krakov (Galicija). Na vsaki dve leti se imajo v tej kontroli izvršiti spremembe članov, tako, da pridejo v zastopstvo polagoma vse dežele.
Sodrug Toff je predložil kandidatno listo za praški upravni komitč in za ta-mošnjo kontrolo. Lista je bila enoglasno sprejeta.
Na predlog sodruga Schillerja (Boden-bacli) so se zborovalci zahvalili odhajajočemu sodr. Griillu za njegovo zaslužno delovanje v organizaciji in so v znamenje zahvale vstali se svojih sedežev.
Novo društveno vodstvo se je na seji centralnega odbora dne 27. aprila 1909. takole konstituiralo: Josip \Yabilsch, predsednik ; Alois Buhoirski, namestnik ; Rudolf Weigl, zapisnikar, Konstatin Knei-dingjer, namestnik; Josip Schuster, blagajnik.
Po tej volitvi je predsednik podelil besedo sodr. Tomschiku, da poroča k 4. točki dnevnega reda.
Govornik je razpravljal o zgodovini,
o	izkušnjah in uspehih o priliki podržav-ljenja železnic. Nadalje o parlamentarični intervenciji socijalno - demokratične frakcije, vsled katere je že o priliki podržav-ljenja cesar Ferdinandove sev. žel. bila vsprejeta zakonska določba *ki je odredila, da vsled podržavljenja noben uslužbenec ne sme biti oškodovan. Zagotavljal je, da noben uslužbenec državnih železnic ne bode oškodovan, ker omenjene zakonske določbe pridejo v poštev tudi pri vseh drugih podržavljenih železnicah. Ožigosal je nadalje tudi postopanje meščanskih strank v parlamentu pri razpravah »lede podržavljenja železnic.
Tudi zboljšanja, katera so se dosegla v zadnjem času pri c. kr. državnih železnicah glede doklad pridejo v korist uslužbencem podržavljenih železnic, in to, po izjavi železniškega rpinisterstva od 1. julija 1909 naprej.
Zboljšanja glede avtomatike pa bodo uslužbenci podržavljenih železnic žalibog deležni še le tedaj, kadar bodo uvrščeni v status državnih železnic. Uvrščcnje osobja med uslužbence c. k. državnih železnic'. Uvrščenje osobja med uslužbence c. kr. državnih železnic se bode izvršilo čim prej, tako, da bode isto s 1. januvar-jem 1910 že izvedeno ; pri tem uvrščeniu bodo sodelovale tudi personalne komisije. Socialno-demokratični državnozborski poslanci in organizacija so ukrenili vse potrebno v interesu osobja podržavljenih železnic, ali v državnem zboru jim ni bilo mogoče vsega izvesti.
Govornik je nadalje opozarjal na demagogijo nacijonalcev ter je poživljal zborovalce, da delujejo potoni shodov za izobrazbo železničarjev in na ta način nastopajo proti demagoškim frazam na-cionalcev in krščanskih socijalcev.
K točki o. in 4. dnevnega reda so govorili sodrugi: Beck, Dunaj, Ktibiczeh, Prterava, Blaha Koniotav, Feldmann Kra-kovo, Somi/sch, Dunaj, Jaki, Teichstadt, Kup,lik, Rausnice, Krones, Czemij Brno.
Vsi govorniki so sc pritoževali, da je realiziranje koncesij počasno in po-makjkljivo in da je vsled tega nezadovoljnost med železničarji razumljiva. Vrhutega se koncesije poskušajo napačno interpretirati, tako, da se vidi povsod namen, škodovati železničarjem na vseh straneh. Delavniški in kurilniški delavci menijo sklicati dršavrio konferenco za vse železničarje, na kteri naj bi se vredil jadnoten sistem v svrho jednakomernega postopanja v vseh zahtevah.
Konečno se je tudi opozarjalo na delavce, češ da je treba nekoliko več skrbeti za njih položaj in se za njihove interese sploh malo bolj brigati, nego se je to godilo do sedaj.
Zaključno besedo je imel pri tem sodr. Tomschik ki je po sklepu svojih
Stran IV.
> Z E L E Z N I ČAH'
S te v. 12..
izvajanj predložil k točki 2., in 4. dnevnega reda ver predlo,nov, in sicer : da se centrala pozove, da nastopi z vso odločnostjo proti napačnim interpretacijam doseženih koncesij in se z vsem trudom oprime, da se dane koncesije čimpreje izvedejo.
Nadalje je predlagal, da se čimpreje skliče konferenca izvoljenih članov personalne komisije Oeske severne železnice in zaupnikov buschtier-hradske železnice, in konečno, da se zdnp-niliom podržavljenih železnic naroči, da prijavijo centrali vse diference glede mezd, plač in drugih dohodkov.
Govornik je izrazil željo, da o teh predlogih sklepa občni zbor, dočim je bil mnenja, da se vsi drugi predlogi odstopijo centrali, da jili ona reši. Temu Tom-schikovemu predlogu se je popolnoma ugodilo.
K T>. točki dnevnega reda povzame besedo sodrug poslanec Miiller, ter izvaja med drugim o socijalnem zavarovanju, da je zločin na pravice železničarjev, proti kteremu je najodločneje protestirati, ter njega izvedenje zabraniti z vsemi pripomočki. Železničarji so oškodavani v socialnem zavarovanju posebno na ta način: da med tem, ko so dosedaj dobivali provizijo in nezgodno rento neodvisno drugo od druge, bodo dobivali zanaprej samo diferenco do letne mezde, in to vkljub številnim odlokom višjih sodišč, ki so izjavila, da ničesar nimata provizija
i	nezgodna renta opraniti ena z drugo: s tem da se vpeljejo odkupnine majhnih rent, do določenih odstotkov:	nadalje
po izvrševanju preiskav, ki se imajo vršiti v prisotnosti samih uradnikov (torej brez prisotnosti zaupnikov); s tem, da se bodo izplačevali pogrebni stroški samo v tem slučaju, kadar ni pravica do njih zagotovljena drugod: s tem, da se na-mesto parile.!nega. predsednišlvn is/o razdeli na tri dele, in sicer odpošljejo tretjino podjetniki, tretjino imenuje vlada in samo eno tretjino voli osobje v „projjor-cijonalnih volitvah"; dalje vsled razdelitve polnili rent na dvanajst delov, da bi se moral ranjenec prisilno podati v bolnišnico, če le en železniški zdravnik sumi, da bi zamogel ranjenec ovirati zdravljenje, in konečno vsled tega, da pravica do dobivanja zdravljenske rente stopi v veljavo še le po preteku IB tednov. Proti vsemu temu poslabšanju, posebno pa proti navedenim slučajem, moramo najodločneje protestirati.
Mi zahtevamo, da se sedanjo stanje poklicne zadružne zavarovalnice proti nezgodam nikakor ne spremeni, in da se vse vse j.o poslabšanje zadevajoče spremembe iz dotičnega zakona brišejo : zahtevamo nadalje, da doda država železničarjem k njihovi proviziji državno doklado letnih 90 kron kakor drugim zavarovancem ; nadalje zahtevamo da se odtegne železniškemu ministerstfvu nadzorovalna pravica, ker ministerstvo ne more poslovati kot stranka in sodnik ob enem. Ako se našim zahtevani popolnoma ne ugodi, tedaj terjamo, da pride zopet v veljavo poroštveno — obvezni zakon. Če bi naši opomini nič ne pomagali, tedaj je treba vporabiti najskrajnejša sredstva, ker predlog ki krade železničarjem toliko pravic, ne sme nikakor postati zakon.
Govornik priporoča, da se v znamenje protesta skličejo po vsej Avstriji na en in isti dan demonstracijska zborovanja, ter da se centrala pozove prirediti v teku 8 dni peticijo, ki naj se predloži obema zbornicama. Ta peticija naj se pošlje tudi vsem krajevnim skupinam in v plače val-nicam za nabiranje podpisov, in potem naj se predloži zbornicama. (Burno odobravanje.)
Sodrug Miiller priporoča nadalje sprejem predloga, naj konferenca delegi-rancev socijalno-demokratične člane soci-
jalno-zavarovalnega odbora posebno z ozirom na to, da se je že trikrat vršilo zasedanje, pa kljub temu ni še ničesar znano, da bi se bilo kaj ukrenilo proti temu, železničarje oškoduj oče mu načrtu, resno opozori, da nastopijo z vsemi mogočimi sredstvi proti temu načrtu. Razen tega se izraža v resoluciji, da smatra konferenca kot najobhodnejšo' potrebo, da železničarji zavzemajo stališče proti vsem določbam, ki so jitn na škodo in se poprimejo vseh pripomočkov, kar jih je na raz-poiago, in če bi Se vlada opravičenim željam železničarjev ustavljala, da delujejo z vsemi močni na to, da se železničarji izločijo iz soeijalnega zavarovanja. (Pritrjevanje.)
Gosp. Dr. Harpner izvaja v zanimivem govoru razvoj zavarovalnega zako-nodajstva od poroštveno - obveznega zakona sem pa do sedanjega načrta ter konštatira gradualno poslabšanje te institucije za železničarje: tako so imeli železničarji'po poroštveno - obveznem zakonu pravico do provizij e, do o d š k o d ni n s k e rente v slučaju izostanka sedanjega, kakor tudi, če jim izostane zaslužek v prihodhjosti ter do odškodnine za bolečine, ne da bi moiali za to kaj prispevati. Ze po sedanjem zakonu odpade odškodnina za prihodnji zaslužek in odškodnina za bolečine. V ravno predloženem načrtu naj bi pa odpadla celo provizija, ter se skrajšala odškodnina za izgubljen sedanji zaslužek. To je premišljen rop železničarskih pravic.
Dr. Harpner izvaja nadalje škandalozno izjavo prejšnjega, krščansko-socijal-nega predsedništva poklicno-zadružne zavarovalnice proti nezgodam, ter priporoča v obrambo vporabo najskrajneših pripomočkov. (lin mo odobravanje).
Od sodruga Miillerja priporočeni predlogi so bili sprejeti.
Točka t>. dnevnega reda je preložena za prihodnjo konferenco deiegirancev.
K 7. točki poroča predsednik komisije za pregledovalne predlogov, sodrug Ružička.
Sprejeli so se sledeči predlogi:
1. predlog. „V prihodnje naj se iz-dado tiskana letna poročila, in sicer tako, da dobi vsaka krajevna skupina vsaj nekaj iz tiso v.
Iz teh poročil naj bi bilo razvidno, koliko je vsaka krajevna skupina poslala denarja centrali, podeljene podpore, subvencije in pravovarstveni slučaji, (.le že itak izvedeno.)
2. predlog. Današnja konferenca delegatov sklene, da se prihodnja volitev centralnega odbora vrši na sledeči način :
Volilni komite za postavljanje kandidatur centralnega predsednika bodi sestavljen iz predsednikov dunajskih krajevnih skupin, ki imajo predložiti kandidature občnemu zboru.
Dolžnost dunajskih krajevnih skupin je, da vsaka predlaga tri najpripravnejše sodruge k' izvolitvi v centralni odbor, kontrolo in nadomestno kontrolo, ter naznani njih imena, poklic in stanovanje centralnemu tajništvu.
Prvi dan voli konferenca delegatov iz svoje sredine centralno volilni komite, in sicer naj se ozira na to, da bode v tem komiteju vsaka dežela zastopana vsaj po z enem delegatu.
Centralno volilni komite postavi nato po svojem najboljšem prepričanju i» liste od dunajskih krajevnih skupin imenovanih sodrugov kandidate za centralni odbor, kontrolno komisijo in nadomestno kontrolo, brez ozira na to, v ktero dunajsko krajevno skupino pozanlezni kandidati spadajo. Centralno-volilni komite naj se ozira samo na zmožnost izbranih kandidatov.
Vsem dosedaj podržavljenim, železnina m .prisodi naj ;^e i(j, jjižni želczpici, Fv. železnici Dunaj-Aspang 1 in^češkemu tajništvu pa 1 mandat. Centralno-volilni komite naj predlaga svoje sklepe zboru delegatov, oziroma občnemu zboru.
Nadalje se je z ozirom na sedanjo draginjo enoglasno sprejel predlog, po kterem naj dobe vsi nastavljenei organizacije enakomerno stanarinsko doklado letnih 240 kron, od 1. maja 1909 naprej.
Konečno se je protestiralo v ostri resoluciji proti nezaslUenemn postopanju nasproti kurjačem južne železnice, ki morajo snažiti lokomotive in v drugi resoluciji se zavzema stališče proti separatističnemu stremljenju nekaterih kurjačev, kakor tudi proti morebitnemu ustanov-ljenju društva kurjačev, ki bi bilo zanje škodljivo.
Konferenca se je tudi spomnila izpi tih mizarjev v sledeči resoluciji:
»Zbor delegatov, ki se vrši 2.")., 2»»V, in 27. aprila izraža polno simpatijo z izprtimi mizarskimi pomočniki, ter jim želi najboljše uspehe v njih opravičenem boju proti oholim podjetnikom«.
Vsi drugi predlogi so se prepustili večji del centrali v rešitev, nekteri pa so se odklonili.
Po kratki besedi slovesa prejšnjega predsednika sodruga (irnlla, ter po sklepnem govoru novoizvoljenega predsednika sodr. .S'chtnalm, sta se zaključila konferenca in občili zbor v torek, 27. aprila ob 7. uri zvečer.
Dopisi
,,Veliki44 shod ,,Narodne Delavske Organizacije^, v Ljubljani. V nedeljo dne ti. maja dopoludne se je vršil v „Mestnem domu“ shod tržaške zizimbambulske podružnice in podrepnikov slovenske tako-zvane liberalne stranke. Shoda se je udeležilo kakih 180 oseb mej temi večje število socialnih-demokratov. Predsedoval je neki Juvan. Prvi govornik, jurist Knajlič. predsednik goriške zizimbambule je trdil, da bodo njihove liberalne organizacije iz-vojevale politično in gospodarsko zamo-stojnost slovenskega narodnega delavca. Pravi, da bode *N. D. G. vstariovila svojo lastno politično stranko ter da bodo dokazali, da niso odvisni od nobene meščanske stranke in da bo'do v štirih letih že postavili svojega državnozborskega kan didata. Ustanavljati hočejo delavske gospodarske zavode in kreditne banke in organizirati tudi male obrtnike. (A. Kristan zavpije: Zizibambule !) Nastane hrup in nekateri zahtevajo, da se Kristana vrže ven ; seveda se jim, kaj takega ni posrečilo. (iovornik nadalje pobija socialno-de-mo k racij o in pripoveduje backom, da so-cialna-demokracija do sedaj še ni dosegla druzega kot; kak majhen konsum, nasprotno pa. da ima Narodna Delavska Oganizacija že velikanskih zaslug za slovensko delavstvo. Mej drugimi je tudi omenil pretvezni štrajk ljubljanskih tramvajskih uslužbencev. ,,Pozabil“ je pa povedati, da so tržaški okoličanski vozniki pod vodstvom „voznika" Dra. Mandiča štrajk ali cele štiri mesece ne da so kaj pridobili in konečno vso svojo blamažo z denarjem pokrili. Govornik tudi ni povedal’ da je N. D. O. v Trstu v dveh štrajkih krumirila, nabirala krumirje, a to ne samo za slovenske nego tudi za italijanske trgovske tvrdke .... Se letošnje leto se skliče shod delegatov narodnih delavskih organizacij, menda na Bled, kjer se bodo pomenile o delavskih težnjah in kjer bodo — sestavili svoj program. V kratkem se ustanovi delavska kreditna banka Trstu in podružnica v Ljubljani. Tako in jednakc klobasarje je govoril jokavi govornik in ker mu zborovalci niso hoteli aplavdirati, je pozval,
somišljenike, da zakličejo trikratni „živijo" na narodno delavske organizacijo.
Za Knafjičem je govoril sodr. Kocmur, ki jo povedal, da so so meščanski krogi še-le sedaj začeli brigati za delavstvo, ko jim morejo služiti v politični borbi, posebno pri volitvah za volilne voličke. Pred splošno in enako volilno pravico se ni nikdo drugi zmenil za delavce nogo jedini socialni-demokratje. Očital je N. D. O. da je v zadnjih deželnozborskih volitvah šla v boj za Turka, ki svoje delavce najslabšo plača. Za podržavljen je slovenskih šol v Trstu se ni moglo prav ničesar storiti, dokler niso posegli vmes socialni dernokratje. Tržaški Slovenci se imajo zahvaliti jedinim socialnim demokratom za podržavljenje tržaških slovenskih mestnih šol. Se-le ko so se ti zavzeli za stvar, se je tej tridesetletni tržaški narodni trakulji odstrigla glava. - V liberalnih podrepnikih je začelo kuhati, ker Kocmurjevi argumenti so bili teški, kar na ,,cente". Začeli so razgrajati in vpiti : in predsednik mu hoče vzeti besedo. Naši so se postavili in zahtevali prostost besede. Liberalci so se vrgli na sodruge, a so bili kmalu vsi tako zmešani, da niso poznali samih sebe: začeli so se že med seboj pretepavati. Predsednik kliče reditelje, pa jih ni bilo več, ker so že vsi bežali. Ribnikar poskuša vedno govoriti, pa ni-hakor ne more do besede. Klici: Hribarjev pedenfar! Nemške punce poj d plavšat 1
i.	t. d. Mej tem hrupom je Ribnikar povedal, da jej pač Dr. Tavčar glasoval proti splošni in enaki volitni pravici, a pravi da N. D. O. za to ni odgovorna. \ pil je še nekaj časa-naprej, a ker je nazadnje uvidel, da ga nihče več ne posluša, je moral odnehati.
Ko se hrup nek oliko poleže, nastopi tajnik ljubljanske zizibambulske filijalke »Škerlj, ki ohljubuje, da bode govoril prav stvarno. Zato jo res prišel do besede. Lovori o Blenerthovi vladi in finančnem načrtu Bil inskega, o bosanski agrarni banki, 'zahteva, da se srbska meja odpre živini, protestira proti davku na pivo na samec i. t. d. ter je v smislu govora prebral tudi neke resolucije.
Tako je bilo na tem shodu prav zabavno. „Špas“ seje nadaljeval še na cesti, ko so očetu Ribnikarju vpili, da bodo pomaranče ta teden imele zopet bele peške. Mimogred bodi še omenjeno, da je bilo z.a ta shod pripravljenih 50 orožnikov.
Ljubljana. V Vodmatu se je otvorila koncem maja druga prodajalna „Konsum-nega druživa za Ljubljano in okolico". Ker v Vodmatu oziroma v bližini Vod-lnata stanuje ovilo železničarjev, opozarjamo vse, naj postanejo člani Ivons. društva za Ljubljano in okolico ter naj hodijo kupovati vse svoje potrebščine v svojo prodajalno, kjer bodo dobili vse, česar potrebujejo. Pristopnina znaša eno krono, delež pa 20 kron, ki se plača, ali takoj, ali v obrokih. Tovariši ! Čemu bi nosili svoje težko prislužene novce sovražnikom, ki nastopajo povsod in vedno proti nam — ko si lahko sami gospodarimo. Zato vsi v „Konsumno družtvo za Ljubljano in okolico".	— o —
Šiška. Naznaniti moramo veselo novico, da je namreč „Konsumno društvo za Ljubljano in okolico" sklenilo okrog 25. junija otvoriti že svojo tretjo prodajalno, in to v Spodnji Šiški. Prostor se je že dobil, in sicer v Favajevi hiši zraven tovarne na testenine. Hvaležni moramo hiti „konsumnemu družtvu za Ljubljano in okolico", da je storilo ta sklep. Mi Šiš-karji trpimo dovolj od tistih, ki smo jih s svojim denarjem postavili na noge. Sedaj pa si enkrat pomagajmo sami ter sami sebi skladajmo kapitale. Kdor še ni član „Kons. društva pa Ljubljano in okolico", ta naj se takoj vpiše. Na delo pa vsi oni, ki jim je mar napredek delavstva tudi na . gospodarskem polju.	--- r —
Uradniška olika dosedaj ni bila znana kakor specijali teta, vsekakor pa so se gospodje v zadnjih letih priučili govoriti z drugimi uslužbenci in organizacija je uže na tem polju pridobila lepih zaslug. Marsikak akademičen neolikanec je prišel konečno do prepričanja, da se ljudje pričenjajo tudi še nekoliko nižje nego pri „falirauih lemenatarjih" in uslužbenci vsaj na tem polju niso imeli povoda se pritoževati. Oe znamenja ne varajo, potem se misli s strani uradnikov to razmerje spremeniti, vsaj tako si more človek misliti, ki opazuje čudno početje posameznih uradnikov na ljubljanskem južnem kolo dvoru. Posebno sc odlikujeta gosp. ofici-jal Potočnik in pristav Planinšek, oba seveda pristna narodnakarja, ki menda ne moreta preboleti, za n ju žalostnega dejstva, da na južni železnici ni kalinov, ki bi letati za njima poslušati nesebičnih veleumov Ribnikar-jevega kalibra. Kakor sta se ta dva žalostna sinova matere Slovenije še pred kratkim z vso vnemo zavzemala za rsenemca Dr. Weifner-ja, tako bi danes rada videla vse, kar leze in gre, pod senčnatim frakom Oražnovim. Uslužbenci seveda ne čutijo potrebe pre-minjati barvo kakor njih predpostavljeni, kjer imajo svoje prepričanje in svoj značaj in kjer vedo, da je vsa propaganda N. D. O. oslarija, s katero se resen človek ne peča. Zaradi tega grozna jeza!
Nas sicer ta jeza samo veseli, pa biti more samo do gotovih mer, če se pa misli stvar zavleči v službeno razmerje potem seveda smo tudi na razpolago in šlo bo rob za rob. Nastopa, kakor si ga je dne 12. pr. m. dovolil ofieijal Potočnik napram sodr. Konopl-u, se ne bodemo pri vadili in za danes povemo izobraženemu „Krakoveu“ prav toliko na uho, da bi se v bodoče tak pojav zanj neprijetno maš čeval in to brez vseh zaslišanj in zapisnikov. Če gospoda (?) veseli ruska knuta, potem je imel ravno sedaj lepo priliko, da bi se odpeljal s svojim bogom Hribarjem tja v Petrovgrad, kjer je še nekaj prostorov v družbi Azevvov.
Sodr. Konobl je star železničar, ki svojo službo opravlja po svoji najboljši vesti, kar potrjujejo vsi njegovi sousluž-benci, česar seveda ne moremo trditi o gosp. Potočniku.
Gospodu Planinšk u pa tudi pri tej priliki svetujemo, da se spominja tistih naukov, ki se jih je v lemenatu učil in ki pravijo da je človek ne uradnik ustvarjen po božji podobi.
Gospoda naj blagovolita ta danes vzeti stvar na znanje in upoštevanje, kjer bi nam bilo neljubo segati globlje in na ta način poostrovati položaj. Razumeta V !
lldeča straža.
Delavske organizacije so v Ljubljani otvorile skupno čitalnico, ker je razpoloženih 62 strokovnih, političnih, zabavnih in znanstvenih časnikov. Sodruge železničarje opozarjamo, naj se tudi oni poslužujejo te skupne čitalnice, ki je v nelen-burgovih ul. 6/II — zraven glavne pošte!
•Strokovno tajništvo v Ljubljani ima sedaj sedež v Šelenburgovih ul. 6/II. — Tam je tudi pisarna „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ter sedež 12 strokovnih organizacij !
DOMHČE VESTI
a
V	okolici so zmagali vsi štirje slovenski narodni kandidatje. Ožje v o 1 i t v e se vrše 16. junija.
Kaj vse pozabljivost stri! Sodrug Gorup se vozi vsak dan z Roftola v Trst v službo. Državna železnica mu je v to svrho podelila temporerno karto. Dogodilo se je 27. majat. 1. daje v naglici, s katero je odhajal od doma pozabil vtakniti ono karto v žep. Kontrolni organ, ki je baje vsega-veden, je takoj zapazil grešnika. Kazen, 60 vinarjev ! Državna železnica je toraj bogatejža za celih 60 vin.
Sodrugu Gorupu se prav godi, čemu je tako pozabljiv ! Ali mi smo mnenja, če se proti vslužbencoin tako postopa, čemu se z enako strogostjo ne postopa proti civilnim osebam ? Dočim se je ubogega vslužbenca olajšalo za 60 vin. čeravno je vsem kontrolnim organom znano, da ima dotičnik temporerno karto, se mimo dopušča, da se vozi ob nedeljah in praznikih na poreški progi zastonj 100—160 oseb. In to h* radi tega ker opravlja pri vlakih na tej progi en sam sprevodnik službo, kateremu je ob naj večji spretnosti nemogoče izdati vožne liste vsem potnikom, ki vstopijo na raznih postajah. Če bi drž. žel. na tej progi vsaj ob nedeljah in praznikih pomnožila vlakovno spremno osobje, bi mnogo več zaslužila, kakor s tem, da po nepotrebnem kaznuje svoje lastne vslužbence, kadar so slučajno tako pozabljivi, kakor je bil sodrug Gorup.
Pa tudi pristav gospod Urbanič naj si malo ogleda to poreško progo, pa bode dobil mnogo bolj koristnega posla, kakor da dela raporte: *Iz strojnega dimnika, so letele iskre!« Ali naj morda letijo iz strojnega, dimnika, njegovi v »Ekstrablatu« izišli podlistki ?	di	vi.
Najden dežnik. V železničarskem tajništvu v Delavskem domu, Via Boschetto, je pred tednom dnij nekdo pozabil svoj dežnik. Kdor ga pogreša, naj se oglasi tamkaj.
RR2NE STVARI
m
Pri državnozborskih oziroma občinskih tržaških volitvah v IV, razredu, ki so se vršile dne 16. junija t. 1. izmed 16 socialističnih kandidatov v mestu sod. Kermolj in Novak z dvema kandidatoma italjanskc narodnosti propala popolnoma. Ostalih dvanajst kandidatov pa je došlo v ožjo volitev s slovenskimi narodnjaki na jedni in z italijanskimi nacijonalei na drugi strani.
Zapravljivost milijonarjev. Igre in razsipnost zahtevata m e d angleškimi „žlahtniki" marsikako žrtev. Markiz II a s t i n g s je imel okolo 25 milijonov kron premoženja, ko je postal polnoleten. Premoženje se mu je, skoraj bi rekel, kar topilo v rokah, kar pa ni čudno, če je plačal samo za enega konja okolo 275.000 kron. Na jednega konja je dobil stavo, ki je znašala 1,440.000 kron, a pri drugem je izgbil 2,000.000 kron, in zopet pri drugih dveh je izgubil 2.000.000 kron. Kvartal sploh ni drugače kot po 2400 kron za eno piko. Eni natakarici je dal palačo v vrednosti 5,8000.000 kron. Zjutraj je vzel včasi po 20.000 do 50.000 kron seboj, a o poldan že ni mel beliča v žepu.
V	sedmih letih je bilo njegovo premoženje
pri kraju.
Lord Ailesbury je zapravil svoje veliko premoženje samo „za kratek čas" in iz žalosti ker se je rodil kot lord, a ne kot voznik. V šestih letih je zapravil svoje premoženje in ni mu ostalo druzega, nego en osel in en voz. Njegova želja je bila izpolnjena; postal je voznik.
Koliko družin bi se zamoglo nasititi s tem denarjem, kar ga taki nebodijihtreba zapravijo.
Pozor sodrugi!
Dne 20. junija t. 1. se vrši v Nabrežini na vrtu restavracije gosp. Frana Nemca, slavnost lo-letnega obstanka ta-inošnje podružnice Splošnega pravovar-stvenega in strokovnega društva za Avstrijo.
Uljudno se vabljajo tem potoni vse organizacije na mnogobrojno udeležbo te krasne in redke slavnosti.
Zastopani bodo prvi socijalistični govorniki slovenske, italijanske in nemške narodnosti. Svirali bosta dve godbe, in sicer nabrežinska godba in ital. mladeniška soc. godba iz Trsta. Korporativno se udeleže sledeča soc. dem. pevska društva : Pevsko društvo „Ljudski oder“, ital. soc. pevsko društvo in nemško soc. pevsko društvo „Adriaperle“. Veselica se vrši po točno izdelanem programu. Po veselici, prosta zabava in ples na dveh plesiščih obširnega vrta omenjene restavracije. Pri prihodu vlaka s tržaškimi sodrugi, bode iste sprejela na nabrežin-skem kolodvoru domača godba sviraje našo krasno delavsko himno, na kar se bode korporativno odkorakalo na veselični prostor.
Vstop k veselici 40 vinarjev, ples komad 10 vinarjev. *
Sodrugi iz Trsta pridejo z vlakom št. 76, ki odhaja iz tržaškega južnega kolodvora ob 1. uri in 20 minut popoludne. Za posebni vlak, ki bode pozneje odhajal proti Trstu, preskrbi veselični odbor vse potrebno.
S soc.-dem. pozdravom
Odbor.
Vršili so se sledeči shodi ^"j
,	* In zbnrnuanja t n
Dne 30. p. m. smo imeli v gostilni j>ospe Mililer, v Novem mestu, shod po § 2 k. z., katerega je posetilo prilično lepo število delavcev s proge. K dnevnem redu: Starostno zavarovanje in železničarji, je poročal v lepem in prepričevalnem govoru sodrug Petrič v eno urnem govoru. Konečno je pojasnil še pomen ravnokar izvoljenih delavskih odborov, na kar je končal lepi shod, ki bo gotovo obrodil obilo dobrega sadu.
Jesenice, dne 4. junija. Za ta dan je sklicala tukajšnja skupina v gostilno „Pri pošti“, železničarski shod po $. 2. zb. zak. Vdeležba je bila jako lepa in so bile zastopane vse kategorije jeseniških železničarjev. Sodr. Udovč je kot sklicatelj otvoril ob '/z 9 uri zborovanje in naznanil dnevni red hi sicer: 1. Starostno zavarovanje in železničarji in 2. Volitev delegatov za konferenco čuvajev dne 13. junija. K prvi točki je podal besedo sodr. Petriču, ki je v nemškem in slovenskem jeziku ožigosal vladno predlogo posebno glede nameravanega atentata na ponesrečene železničarje. Splošno pritrjevanje je sledilo njegovim izvajanjem in navzoči so se lahko prepričali, da je le močna organizacija v stanu preprečiti popoln propad železničarjev v obče in ponesrečencev še posebej. Pri drugi točki se je razvila jako zanimiva debata glede sklicane konference čuvajev in sta se konečno določila dva sodruga kot delegata.
V	pozni noči je zaključil sodr. Udovč lep shod, porabivši priliko, da se poslovi od svojih sodrugov ; oditi ima namreč na drugo mesto.
Z velikim ogorčenjem so sledili sodr. njegovim besedam in medklici, ki so padali, bili vse preje, kakor prijetni za ravnateljstvo in za načelnika prožne sekcije, če bi jih bili slišali.
Ljubljana, drž. žel. V soboto, dne o. t. m. smo imeli v društvenih prostorih shod profesijonistov drž. žel. Vdeležba je bila lepa in so navzoči sledili izvajanju sodr. Petriča, ki je poročal o potrebi organizacije v današnjih časih, z največjim zanimanjem. Vsestransko pritrjevanje nam je porok, da je govornik govoril ljudem iz srca. Upamo, da shod ne bo brez uspeha, ter da vstopijo vsi še ne organizirani profesijonisti k organizaciji, v skupni boj za skupno zmago.
Poročilo o železničarskem sbodu o Delavskem domu
dne 28. maja t. I.
Kakor smo v zadnji številki našega lista javili, se je dne 28. maja v Delavskem domu vršil velik železničarski shod. Na dnevnem redu so bili tri točke, in sicer: 1. Vladin atentat na poklično zavarovalnico avstrijskih železničarjev; 2. volitev koalicijskega odbora; 3. tržaške de-želnozborske volitve. Sklicatelj shoda, železničarski tajnik sodr. Kopač je pozdravil zborovalce, izrazil veselje, da so sc železničarji povabilu v Tako lepem številu odzvali, ter jih pozval, naj si izvolijo predsedništvo. Izvoljeni so bili jednoglasno predsednikom sodr. Končnik, njegovim namestnikom sodr. Kimer, zapisnikarjem pa sodr. Vuk. K prvi točki dnevnega reda je predsednik podelil besedo sodrugu Kopaču, ki je izvajal prilično tako le:
Sklicali smo Vas, železničarji, da protestiramo proti nepravičnosti, proti krivični in kruti vladini nakani, ki Vas hoče v spomin na jubilejno leta našega vladarja, v proslavo njegovega šestdesetletnega vladanja oropati pravic, izvojeva-nih v hudih bojih in zajamčenih Vam v obstoječih zakonih. Vlada namerava namreč spremeniti oni zakon, ki Vam danes daje jedino upanje, da v slučaju ponesrečenja v svoji, službi ne ostanete na cesti, nego da dobite v zvezi s pen-zijo, ki Vam pripada, tako rento, da morete vsaj materijalno preskrbljeni čakati zadnjega dne svojega življenja. Vlada hoče ta zakon spremeniti tako, da bi postalo Vaše življenje ozirom na velike ne varnosti, katerim ste izpostavljeni dan in noč, naravnost obupno, ker po novem zakonskem načrtu bi bilo izključeno, da bi dosegel kedo kako rento, nko ne dokaže, da je izgubil na svoji delavni moči. Kdor ne dokaže tega, po novem načrtu dobi le malo odškodnino. Zavarovanje je že itak zadosti slabo po obstoječem zakonu. Ze danes je težko dobiti železničarju rento, ker se mu stavljajo na pot različne zapreke, da ne bi prišel do svojih zajamčenih mu pravic in potom sodnije je treba večkrat prisiliti zavarovalnico, da stori svojo dolžnost, katero je po zakonu obvezana spolniti. Če je v službi smrtno ponesrečil, njegovi zakonski otroci dobijo le 20 odstotno, nezakonski pa samo lf> odstotno rento. Ze v tem se zrcali duh tistili ljudij, ki so ta zakon skovali, da služi čim več kapitalizmu. Po novem zavarovalnem zakonskem načrtu bi se uvedle naravnost neverjetne določbe, take, ki bi železničarjem zanikale vsako jamstvo za prihodnjost njihovo in tudi njihovih družin. Uvesti se hoče na primer kruta določba, da se ponesrečencu železničarju ne da nikaka renta, ako se mu nezgoda ni pripetila na železniškem teritoriju. Tudi to bi zadostovalo, da se je ponesrečil na poli v službo, da se mu odreče vsaka odškodnina, vsaka renta, ki
mu po danes ozstoječem zakonu še tiče. Mesto bi napredovali, nazadujemo. Dočim drugo, moderne države priznajo, da železničar nastopi službo, kadar zapre duri svojega stanovanja, odhajajoč na postajo, naša klerikalno-reakcijonarna vlada hoče še to zatreti, kar smo po dolgoletnem boju iz-vojevali dobrega.
Povedati Vam hočem še drug vzgled. Če kdo v službi zgubi kak prst na roki, se mu po novem zakonskem načrtu namerava dati le majhna odškodnina, toliko približno enkrat za vselej, kolikor ima mesečne plače; če je zgubil dva prsta se mu da za odškodnino dvakratno mesečno plačo in s tem je potem odrajtan za vse čase. Rente za tako znatno zgubo ne dobi nikake, ker se izguba delavne moči ne ceni preko */ls. Najbrezsrčnejše pri tem postopanju je pa to, da se pri eventualni naslednji nesreči prejšnja nesreča prav nič več ne vpošteva. Če je bil kedo za izgubo jednega ali dveh prstov že odškodovan s zneskom jednome-sečne ali dvomesečne plače in kasneje izgubi še jeden ali dva prsta, se mu jih na isti način plača, kakor sta se mu plačala prva dva. Zakonski načrt ne vpošteva tega, da je človek brez treh ali celo štirih prstov na roki postal za delo izdatno manje uporabljiv in se mu brez ozira na to, da si ne more služiti svojega kruha tako z roko, ki ima samo še par prstov, nego si ga je služil preje, ko je roka imela še vseh pet zdravih prstov, odreka vsaka renta. Železničarja se na ta način hoče izpostaviti bedi in nevarnosti, da on s svojo celo družino ostane omagan, osiromašen, kot plen brezsrčnega kapitala.
Toda, še kaj važnejšega imamo povedati v tem zavratnem vladinem zavarovalnem zakonskem načrtu. V smislu i; 232 tega bodočega zakona naj bi se renta in penzija ne izplačevale več v njihovih do sedaj v zakonih zajamčenih zneskih. Vsak dobi le toliko rento, v kolikor ista ne presega visokosti penzije. Če bi pa ta renta imela presegati znesek penzije,. do katera ima vslužbenec po zakonu pravico, tedaj dobi samo penzijo brez vsake rente. Vživanje penzije in rente skupaj bi bilo tedaj po novem vladinem zavarovalnem načrtu izključeno. To je pravi, mogli bi reči tatinski atentat na uzakonjene pravice Vas, železničarjev. Oboje sle si vendar pridobili z marljivim vplačevanjem predpisanih doneskov. Zavarovalnica Vam mora dati to, kar je Vašega, Vam mora dati od Vas kupljeno rento in če Vam jo namerava vzeti, ni to ni nič druzega nego poskus zavratnega ugrabljenja Vašega denarja. Pa tudi penzija Vam pripada, ker za njo plačujete in ker si jo služite s svojo naporno in nevarno službo. In, kakor sem že preje omenil, vlada, mesto da napreduje v reševanju socialnih vprašanj, gre rakovo pot in hoče pokvariti in vzet? železničarjem še to, kar jim je dal že zakon iz leta 1898. Ta za-ivon prizna, da je- železničarska služba nevarnejša, nego služba marsikaterega druzega proletarca, in zato da železničarjem večje odškodnino za njihovo službo. Novi zakonski načrt, ki naj po mnenju vlade postane zakon, se s početkom leta 1910 uveljavi tudi za uslužbence južne železnice, ker se s 1. januvarjem 1910 ustanovi za južne železničarje provizijski fond.
Privatne železnice so še danes dolžne-zavarovalnici, lo milijonov kron na zastalih doneskih. In vlada hoče s tem svojim načrtom prav to doseči, da bi Vi zavarovani železničarji, to svoto odplačali, to je oropati se Vas hoče onih pravic, katere Vam je država zajamčila v svojih zakonih.
Naravnost neverjetno pa je, kako-vlada motivira upravičenost svoje nelepe-nakane. Pravi, namreč, da železničarjem.
ne more pripoznati rente in penzije skupaj, češ da se jim ob tem dvojnem vžitku preveč dobro godi in zaradi tega vsi hrepenijo po nezgodah, se izpostavljajo nalašč nevarnostim, samo zato, da ponesrečijo in da potem dobijo »mastno« rento in penzijo. Železničar se tedaj po mujenju vlade strašansko veseli nesreče in priredi takoj veselico v svoji družini, v znamenje veselja, če je postal nezmožen za vsako delo, če je zgubil morda obe nogi pod vlakom, ali, se je morda tako poškodoval, da ne bode sploh nikdar več okreval. Tako nesmisel si upajo pisati oni, ki vodijo takorekoč državne posle, ki so na krmilu vlade in tako nesmisel si državniki drznejo predlagati državnemu zboru, da jo uzakoni.
Radovedni smo, kaj bi ta gospoda porekla, če bi jej svetovali, naj se pusti potrgati noge ali roke, češ da potem dobijo od zavarovalnice rento in pa še penzijo po vrhu. Tudi če obljubljate milijone, ne bode nikdo tega storil, ker človeško zdravje je neprecenljivo in ni denarja, s katerim bi se ono moglo kupiti, a še manj prodati. Zato pa mi železničarji protestiramo proti takemu vladinemu natolcevanju in bodemo nastopili z vsemi mogočimi sredstvi proti temu zavratnemu ropu uzakonjenih pravic. Z vso odločnostjo moramo izjavili, da si nikakor ne pustimo prikrajšati to, kar smo si z velikim trudom priborili v dolgoletnem boju in sicer moramo izjaviti vladi ta svoj odločen protest tako glasno, da jej bo zadonelo globoko v ušesih.
Ogledati si moramo nadalje pri tem zares »idealnem« zakonskem načrtu, zastopstvo, kakor naj bi namreč isto bilo v prihodnje sestavljeno. Že dosedaj smo imeli velikanske boje, da smo sploh dobili vsaj podpredsedniško mesto. Predsednik je imel, oziroma ima dva glasa. Ker je polovica zastopstva iz vrst železničarjev, druga polovica pa iz vrst železniške uprave, tedaj vedno odloča predsednik ■s svojima dvema glasovama. Podpredsednika smo dobili le kompromisnim p )tom. .Po novem načrtu pa naj bi v zastopstvu bila le jedrna tretjina zavarovanih železničarjev, od ostalih dveh tretjin zastopstva pa naj bi pripala jedna železniški upravi druga pa vladi. Iz tega .se pač jasno vidi, da bi bili železničarji vedno v manjšini, ker bi zastopniki železniške uprave, kar je samo po sebi umevno, vedno glasovali s svojimi vladinimi tovariši. Faktično bi bili železničarji brez "vsakega zastopstva, in bi bili pri poslovanju zavarovalnice le za figuro. Sestava •zavarovalničnega zastopstva je za železničarje takorekoč vitalnega pomena. Zastopstvo ima namreč odločati, jeli je nezgoda, o kateri ima razpravljati, nezgoda v obratu, ali nezgoda v prometu, ža prometne nezgode se bode v prihodnje smatralo vse tiste nezgode, ki so se zgodile tam, kjer ni bilo vprežene nikake lokomotive. ža rento je pa ravno važno vpra šanje, če se je nezgoda dogodila v prometu al pa v obratu. Da bi se to vprašanje reševalo vedno na škodo železniških uslužbencev, za to nam jamči tudi sestava odbora.
Proti tej vladini nakani so protestirali jednoglasno delegatje na občnem zboru »Splošnega pravovarstvenega in strokov nega družtva, ki se je vršil dne 25. 2(1. ‘in 27. aprila t. 1. Izjavili so kot en mož, da se hočejo upreti z vsemi silami proti nameravanemu tatinskemu napadu na železničarske pravice ih so sprejeli enoglasno v tem smislu sestavljeno resolucijo.	.	Konec prihodnjič .
Železničarji pozor
Z dnevnim redom: Železničarji in njih zavarovalnica proti nezgodam, gibanje prožnih delavcev in slučajnosti, se
vrše v tem mesecu sledeči shodi: dne 17. v Rakeku, dne 18. v Logatcu in dne 19. v Borovnici.
Začetek vseh shodov ob 8. uri zvečer.
Tajništvo.
Pršijo se sledeči shodi ^
Dne 21. junija t. 1. se vrši v Gorici, na vrtu gostilne Steinfeldske pivovarne (pri Kateriniju) ob 8. uri zvečer javen železničarski shod z dnevnim redom :
1. Protest proti zakonskemu načrtu zavarovalnice proti nezgodam za železničarje.
2. Zemska jednota in njene krajevne skupine na jugu.
Poročata : sodr. Brodeckv iz Prage in Kopač iz Trsta.
Vse krajevne skupine v Gorici naj razvijejo živahno agitacijo za ta velepo-menbem shod.
Dne 22. junija t. 1. ob 8. uri zvečer se vrši v Trstu, v Delavskem domu, ulica Boschetto 5, javen železničarski shod z dnevnim redom :
Zemska jednota in njene krajevne skupine na jugu.
Poročevalca: sodi', lirbdechi/ iz Prage in Kopač iz Trsta.
Sodrugi! rdeleiile se polnoštevilno lega vaznega shoda.
Vse tržaške krajevne skupine železničarske organizacije vabimo, da razvijejo živahno agitacijo.
‘;:V y4;  y3j;'Vn; fii P iio U\ . Oslilkl . .* . ..
Dne 28. junija 1.1. ob g. uri zvečer se vrši v Trstu, v Delavskem domu, ulica Boschetto 5, društven shod državno-želez-niškega osobja z dnevnim redom :
Razmere v železničarskih hišah v ulici Belsguardo.
K polnoštevilni vdeležbi vabi
Odbor.
Zuišanje vožnih doklad
vlakovno-spremnega osobja.
železničarji so jako ogorčeni, ker železniško ministrstvo še vedno zavlačuje izpolnitev danih koncesij. To se je tudi pokazalo pri dobro obiskanem zborovanju vlakovno-spremnega osobja, ki se je vršilo :’>. t. m. v hotelu „Union" z dnevnim redom: Zboljšanje voznih doklad vlakovno-spremnega osobja.
Poročal je član personalne komisije, sodr. M abilseh, o pogaganjih s železniškim ministrstvom, ter je posebno poudarjal, da je ministrstvo obljubilo eksekutiv-nemu komiteju že oktobra meseca lanskega leta tri milijone kron v zvišanje urnih doklad vlakovno-sprcinnemu osobju. Zvišanje vožnih doklad se je izvršilo sedaj na ta način, da se je začasno zvišala vožna doklada omenjemu osobju za 80 odstotkov. ('Klici:	Zahtevamo ena-
kost!). Ni se pa še izvršila V redi te v vožnih doklad, ki jo osobje zahteva, in ktera obstoji v tem, da se vredi doklada enakomerno za osobje tovornih kakor tudi osobnih vlakov. Ravno iste zahteve stavlja tudi strojevodno osobje. Železniško ministrstvo se izgovarja, da ne zadostujejo trije milijoni kron, ter je vredilo stvar po svoje tako, d;j ne more nikogar zadovoljiti, (/larvo odobravanje.) . Od železniškega ministrstva nameravano zvi-
šanje je precej manjše, nego sedaj obstoječih „30 odstotkov". (Razburjenost). Kaj takega železničarji nikakor ne morejo sprejeti. (Živahno odobravanje). Govori se, da ne zadostujejo trije milijoni niti za to, da se daje še za naprej teh 30 odstotkov, ker so bili preračunjeni na nepravi podlagi. Preračunilo se je na podlagi državnega proračuna od leta 1908. dočim je bila urna in kiloineterska delavnost leta 1908, mnogo višja. Na takej podlagi se je izvršila razdelitev teh treh milijonov; zato pa vidimo rezultat, da rte pridemo ne samo do 30 odstotnega priboljška, nego da se tudi ne more izvršiti enakomerna razdelitev vožnih doklad. (Klici: bomo videli !) Ne mirujemo, dokler se ne doda tem trem milijonom izdatna svota. (Burno odobravanje.) Zboljšanje vožnih doklad, kakor ga zahteva vlakovno - spremno osobje, je upra vičena in zato je tej zahtevi neobhodno potrebno udovoljiti, tudi v interesu državno-železniškega obrata. Ne-obhodna potreba izpolnitve te zahteve sili Železničarje k najskrajnejšemu vztrajanju. (Burno odobravanje).
Predsednik Knoteh govori tudi v tem smislu, ter predloži sledečo rezolucijo :
»Vlakovno-spremno osobje odločno protestira proti znižanju že dovoljenih urnih doklad, ter vztraja pri svoji stari zahtevi, katero je oeld železniško ministrstvo priznalo za upravičeno in se nadejajo, da se jej vsled tega čimpreje udovolji«.
Resolucija se je enoglasno sprejela. Državnozborski poslanec Abram je jako spretno pobijal sedanjo avstrijsko politiko, naperjeno proti revnemu ljudstvu in je pozival zborovalce, da v svrlio uspešnega boja jtroti vsem napadom neumorno ja-čijo svojo organizacijo. Njegovemu govoru je sledil burni aplavz.
vG
.1
Literatura
\G
Razprave VII. zbora jugoslovanske so-cialne-demokracije. V založbi Delavske Tiskovne Družbe v Ljubljani je izšel zapisnik o razpravah letošnjega strankinega zbora. Lična knjižica obsega 112 strani. Sestavljena je po stenografičnem zapisniku ter podaja v pregledni obliki referate in razprave vseh treh dni, vse sklepe, imenik delegatov in novi pravilnik stranke; dodan je tudi brnski narodnostni program. Knjiga je torej neobhodno potrebna vsakomur, ki hoče poznati strankino življenje, zlasti pa vsakemu sodrugu, ki hoče bodisi tudi v naj ožjem krogu delovati agitatorično. ž ozirom na obsežnost se lahko pravi, da je cena (10 vinarjev zelo nizka. Vsem sodrugom, ki se zanimajo za notranje delo in za razvoj stranke, priporočamo zapisnik najtoplejše. Naroča se pri Delavski Tiskovni Družbi, Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Iz „Delavske tiskovne družte v Ljubljani
sc nam piše : V zalogi naše družbe imamo že vse polno brošur, ki pouče vsakogar o socializmu, klerikalizmu, o narodnostnem vprašanju itd. železničarji bi morali biti čili odjemalci vseh teh brošur. Zato opozarjamo vnovič, naj se sodrugi železničarji bolj pogosto obračajo na Del. tisk. družbo v Ljubljano, ki jim bo vedno preskrbela po ceni dobrega berila. V krajih kot je Celje, Trst, Gorica imamo svoje kolporterje, ki bodo tudi radi postregli z vsemi našimi brošurami. Imena kolporterjev se izvedb povsod pri organizaciji! — Želeti bi bilo dalje, da bi se tudi več železničarjev oglasilo za člane „delavske tiskovne drpžbe v Ljubljani". Pristop 1 K —. delež 25 kron. Sedež ,,Delavske tiskovne družbe v Ljubljani" je v «elen-burgovih ul. (5II.
Stran VIII.
■ X E L E Z N 1 (' A R ♦
_ Slov, 12. .
nabiralci podpisov za policijo,
pozor!
Oni železničarji, ki so bili od centrale poverjeni, ali so prevzeli svojevoljno nalogo, nabirati med svojimi tovariši podpise za peticijo avstrijskih državnih železničarjev, glede socialnega zavarovanja, so prošeni, da se požu-rijo, podpise čimpreje skupijo jih pošljejo takoj centrali, da jih pripravi za predložitev državni zbornici.
izlili ži
sklic u j c j o
za nedeljo, dne 20. junija t. I.
ob io. uri dopoldne v vrt »Narodnega doma“ v Ljubljani velik
protesten shod
z dnevnim redom :
1. Nameravan atentat na žepe po-
nesrečenih železničarjev in
2. Splošna draginja in novi davki.
Ljubljanski železničarji i železničarji drugih slovenskih krajev, vdeležite se tega velevažnega shoda vsi do zadnjega! Pokažite z veliko udeležbo, da ne dovoliti izvršiti vladinih nakan in da ste pripravljeni na vse.
Dalo se Vam je najrazličnejših zaušnic, katere ste potrpežljivo prenašali, sedaj pa je dosegla tudi Vaša potrpežljivost svoj višek in ost bo treba obrniti.
Prihitite vsi iz širne domovine, v kolikor Vam to služba dopušča, v Ljubljano, in pokažite, da je na Slovenskem še mož, ki bodo, akoravno brez zastopstva v državni zbornici, vedeli in znali varovati svoje interese v prid samim sebi, kakor svojim naslednikom.
Vsi dcr zadnjega v Ljubljano! Eksekutiva ljubljanskih železničarjev.
Vse dopise, tičoče se administrativnih po slov glede listov „ŽELEZNIČAR-JA“, „EISEN‘ BAHNER-JA" ali „KOLEJARZ-A“ in naj ti do 'pisi obsezajo naročitve, reklamacije, naznanila o premenitvi stanovanj, denarne pošiljatve bo-disikoje vrste i. t. d., je pošiljati centrali na DUNAJU V. Zentagasse 5 ne pa v TRST. Ravno tako je naročati pri centrali, tudi vse tiskovine in druga pomožna sredstva, potrebna v občevanju s centralo.
Pri sprejemanju novih članov se imajo sta novske pole, namenjene za centralo, le-tej tako poslat in pri prihodnjem obračunu tudi obračunati. Tako bodo na novo vstopli člani list preje dobili in bodo reklamacije izostale.
Na stanovskih polah, ki se pošlejo centrali, je tudi zabeležiti, jeli naj se list pošilja v „paketu“ ali pa „posebej“.
Naročitev listov za pošiljatve v paketu ima dospeti v naše roke najkasneje do 9. in do 19. vsakega meseca.
Če je član prestopil iz jedne skupine v drugo, se ima vselej naznaniti tudi prejšnja skupina kakor tudi članova številka, ki jo je imel v tej skupini. — V slučaju prestopa iz bratske organizacije pa je poslati tudi staro člansko knjižico.
Objednem opozarjamo blagajničarje krajevnih skupin nato, da je pošiljatev listov v paketu kot tako zaračunati le tedaj z 32 vinarji, ako je v paketu najmanj ali
56 izvodov »Železničarja11 32	„ „Eisenbahner-ja“ ali
36	„ ,,Kolejarz-a.
Vse pošiljatve, ki vsebujejo manj listov, je zaračunati s 36 vinarji, in sicer tudi tedaj, ako se je poslalo pod jedniin sumim ovitkom, ker se na poštnini more prihraniti le pri gorij omenjenem številu izvodov.
Administracija ,,Der Ei8onbahner“:
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač.
Tiska Draputin Priora v Kopru.
PREDnflznnniLO.
Organizirani železničarji v hjubljan
priredb
početkom meseca avgusta v ljubljanski c količi
aBBBasmgMgMamsmBaaam Veliko gozdno veselico
Dne 20. junija t. 1. ob ‘/t 10 uri predp. se vrši v Ljubljani, v Narodnem domu, protestni shod s sledečim dnevnim redom;
1. Socialno zavarovanje v avstrijski zbornici in stališče železničarjev ; poroča Josip Kopač iz Trsta ;
2. Raznoterosti.
Na ta shod sta povabljena tudi sodr. Schachcrl z Graca in Etbin Kristan iz Ljubljane.
Železničarji pridite vsi.
Listnica upravništva!
Cenjeni sodrugi!
Splošno pravovarstveno in strokovno društvo
KRAJEVNA SKUPINA NABREŽINA
Sodrugi!
20. juniju t. 1. jr poteklo 15 lot. odkar so jo t Nabrežini vstnnoriln kr. skupina gori omenjenemu društvu, ki je vedno hrabro zastopalo interese delavskega razreda.
Da se na dostojen način spominjamo za železničarje in splošno delavstvo velevažnega tre-notka, priredi vodstvo krajevne skupine
VELIKO VRTnO VESELICO
na prostornem
VRTU GOSPODA NEMCA
= V NABREŽINI =
z godbo, petjem, šaljivo pošto in plesom.
Svira NahroZinska godba ; pojo pa trije pevski
zbori in sicer
W slovenski, italijanski in nemški
Začetek veselice ob 3. pop.
ODHOD IZ 'l'RS'1'A OD i. Ulil DOR.
Vstopnina znaša to vin. za osebo; otroci so vstopnine prosti.
Na obilo vdeležbo vabi
01 »Boli.
V	svrho hitrejega izvrševanja administrativnih poslov naj cenjeni funkcionarji krajevnih skupin blagovolijo vpoštevati sledeča navodila, se natanjko po njih ravnati in nam s tem olajševati preobilno delo.
na kar opozarjajo vse druge organizacije.
Natančni vspored objavimo v eni prihodnjih številk.
Eksekutiva ljubljanskih železničarjev.
m
Kavarna UNIONE-Trst
Ulica Caserma in ulica Torre llianca —= Napitnina je odpravljena. =—
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — — in časnikov v vseh jezikih, =—
PRIPOROČILO Sodrugom, ki prihajajo v Ljubljano
se priporoča
Restavracija »INTERNATIONAL"
ob Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina. kahor tudi gorka in mrzla kuhinja
na razpolago ja lep senčnat vrt s kegljiščem in vsi slovenski ter nemški in italjanski delavski listi.
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič
restavraterka
železničarji!
Zahtevajte v vseli gostilnah, kavarnah in brivnicah stranki n e liste kakor: Rdeči Prapor, Delavski list in Železničar.
'i	11 č&žk C&Ki >^^^4	*7»*>
. L 'L.:-L . .L L ,.x .. X... L.	'±.	J.O-L-	.1^.’..: