Uto V8., it. 8.
PoSinliM ptafara v gotovini«
¥ llubllani, ¥ Seirtek 12. lanaaria 1922. P@sasw. Sl. ^9 par.
Izhaja razen, pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celolelno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajle in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
■APREJ
Glasile Socialistične stranke Jugoslavije.
Četrtkova Številka „KftPSUA“
izhaja kol tednik pod imenom
LJUDSKI <31A S
Letaik IV., 5Sev. 3.
Stanc letno IS din* mesečno 150 din.
Poročilo o strankinem zboru.
(Dalje.)
Med tem je verifikacijski odbor končal svoje delo in poročal zboru. 28 mandatov je bilo ovrženfli, oziroma spornih. Vnela se je živa debata glede teh mandatov. Organizacije, ki sc niso držale reda. ki je v socialistični stranki ne obhodno potreben, naj bi izgubile pravico do glasovanja, odločujejo naj lc delegati tistih organizacij, ki so redno obračunavale. Mnogi delegati so pa priporočali, naj se za tokrat šc ne postopa tako sitro-so, posebno, ker jc bilo v nekaterih organizacijah vsled razdora delo zelo otežko-čeno. Drugi delegati zopet so izjavljali, da se tiste organizacije, ki niso mogle dolini napraviti reda v svojih vrstah, ne morejo pripustiti k urejevanju pokrajinskih razmer. Kratko, debata je bila zelo živahna in ostra. Naperjena je bila tudi proti virilistom, to je proti tistim članom iz-vrševainega odbora, ki niso vršili, redno svojih dolžnosti, ter je bilo tudi (ugotovljeno, da zahteva še taka organizacija delegata, ki dolgo ni nič delovala, zdaj je pa le obljubila, da bo zoper začela!
V	to debato je bil vržen predlog dr. Koruna, naj o verifikaciji glasujejo po starem vsi delegati, ki imajo pooblastila svojih organizacij. Ta predlog :je jc zdel večini tako primeren, da je bil takoj sprejet, ne da bi bil primerno prilagojen. Na temelju tega je bilo sklenjeno z večino glasov, naj sc priznajo delegatske pravice vsem.
Po verifikaciji -mandatov se je izvolilo predsedstvo pokrajinskega zbora, in sicer je bil izvoljen za predsednika sodr. Franjo Koren, za podpredsednika so-drug Ivan Kr 5 i č , za zapisnikarja pa so-drug Kaiser in sodrug P a vale c.
Nato je podal sodrug Eiibin Kristan parlamentarno poročilo, v katerem je pojasnjeval stališče socialističnega parlamentarnega kluba in očrta! njegovo dosedanje delo in težkoče, katere mora obvladovati kot opozicija napram ogromni večini mandatov meščanskih strank. (Poročilo objavimo posebej.
Zaupniški zbor krajevne organizacije ■1SDS v Celju je glede poslancev predlagal pokrajinskemu strankinemu zboru: Vsi poslanci morajo biti strankinemu tajništva na razpolago, ravno tako tudi vsi drugi, ki so zmožni in 'znajo nastopati kot govorniki. Govorniki morajo iti vsepovsod, kamor jih tajništvo pošlje. Sodrug Etbin Kristan je poudarjal k temu predlogu, da je prva naloga poslancev parlamentarno delo in da morajo biti poslanci na razpolago predvsem parlamentarnemu socialističnemu klubu. Sodrugi poslanci so sc nadalje pritoževali, da so
preobloženi z raznimi intervencijami, da pa nasprotno nc dobivajo nikakih informacij o političnem, gospojdarskem in strokovnem pokretu v Sloveniji, kar jako otežkočuje njih parlamentarno delo in stavljanje raznih interpelacij.. — Poslancem je izrekel zbor za njih delovanje zalivalo in zaupanje, izrazil pa je pokrajinski strankin zbor željo, da naj poslanci na ljudskih shodih, ki naj sc pogostejše prirejajo, poročajo o parlamentarnem delu in političnem položaju, kar bi na proletariat jako vzgojevalno vplivalo.
Zvečer dne 26. decembra je priredila podružnica delavskega izobraževalnega društva »Svobode« v Trbovljah lep, pomemben prizor in koncert z rudarsko godbo.
Prihodnji dan 27. decembra 1921 se i; nadaljevalo zborovanje. Izvolil se jc volilni odbor, ki naj sestavi kandidatno listo za pokrajinsko načelstvo, pokrajinski odbor, centralni odbor in kontrolo. V volilni odbor so bli izvoljeni sodrugi: Klenovšek, Baluin, Leskošek, D a r a g a in Svete k.
Sodrug Golouh je nato predlagal, da naj se pošljejo pozdravi ruski revoluciji z željo, da ista popolnoma uspe ter da sc pretvori nekdaj caristična Rusija v prvo socialistično republiko. Predlog so-druga Golouha jc bil z navdušenjem sprejet.
Sodrug B e r n o t jc podal načelstve-iio, tajniško in blagajnično poročilo. Iz tajniškega poročila je razvidno, da so politične organizacije večinoma vestno in redno vršile svoie dolžnosti, nekaj pa jih jo bilo, ki zahtevajo za svoje delegate na, pokrajinskem zboru polno glasovalno pravico, a sc nikdar niso zmenile za sklepe.
Blagajniško poročilo je bilo razmnoženo in so ga prejeli vsi delegati. Navajanje številk posameznih računov bi bilo preobširno. Stranka je morala bojevati težke financijelne boje, katerim so bili vzrok tisti, ki so nasprotovali progresivnemu davku in Id so prispevali pri današnji draginji vseh potrebščin stranki šemo pol dinarja mesečno, čeprav so so imeli razmeroma velike dohodke.
Sodrug H o 1 z i n g e r jc kot revizor poročal o izidu kontrole in izjavil, da je našel knjige in poslovanje sploh v najlepšem redu. Omenjal pa je tudi, da poslanci dolgujejo stranki 47.000 K na poslanskem davku.
Sodrug R i n a 1 d o je kot revizor soglašal z izjavo sodruga Holzingerja. Priporočal pa je, da naj se kontrola vrši večkrat, če mogoče mesečno. Strankin list »Naprej« ni predložil svojega obračuna in vsaka kontrola jc bila vsled tega nemogoča. Uprava »N upr e ja« naj se po možnosti vodi v knjigah stranke in KDZ. Predlagal je, da naj sc izreče tajništvu
absolutorij in zaupanje. Glede poslovanja pri »Napreju« se je razvila obširna debata, v katero so posegli sodrug Šlo-s a r, Ba h u n, Koren, Leskošek, Svetek, Prijatelj, C obal i. dr. Sklenilo se je na predlog sodruga Polzi n g e r j a, da morajo vsi poslanci plačevati pokrajinskemu tajništvu sklenjen? mesečni prispevek.
Glede »Napreja« je pripomnil sodrug Koren, da jc o potrebni remeduri pri »Napreju« razpravljal izvrševalni odbori in poveril tajnika, da sc preseli s tajništvom v upravo »Napreja« in da napravi! red, česar pa ni bilo mogoče storiti.
Pri tej točki dnevnega reda se jc oči-; talo centralnemu tajništvu, da je prpve^ birokratično, kar pa je poleg drugih ovr-i gel posebno sodrug B er not, ko jc poi kazal zboru strankino izkaznico, glasečo se na ime nekega funkcionarja v gospo* darskih organizacijah, ki ni bil nikdar so-* cialist. Da bi se mu pa ne očitalo, da užh va socialistični kruh, a ni socialist, se nu« je izdala strankina izkaznica, ne da bi bli vpisan v kaki politični organizaciji in nd da bi bil kdaj za stranko kaj prispevaj* Zato je potrebno napraviti red, ki ga ne-* kateri imenujejo birokratizem.
Koncem debate je bil sprejet predlo® kontrole, da sc izreče tajništvu zaupanje! in podeli absolutorij.'
Vsled prekratkega časa se je izpustu z dnevnega.reda referat o agrarni reformi! in občinski politiki. Referata bosta objav-* Ijena v »Napreju«.	(Dalje	prih.)
Franjo Koren:
Naše stališče do kmetskega ljudstva.
(Poročilo na strankinem zboru v Trbovljah o Božiču 1921.)
Velik del pristašev imamo med kmetskim prebivalstvom. Svetovna vojna je v tem oziru storila zares čudež:	razši-
rila je socializem ali vsaj nekaj znanja o socializmu v zadnjo gorsko vas. 'To je prisililo tudi meščanske stranke, da go-* vore na svojih shodih in v svojih časopisih o socialnem vprašanju, čeprav so se pred vojno še besede socializma bale ka-* kor hudič križa. Seveda pri tem vsi ti. naši nasprotniki radi trdijo, da socialisti na deželi nimajo tal, da so bili izidi zadnjih volitev samo izraz nezadovoljnosti in da se bo polagoma vse to zopet »poleglo«. S takim ravnanjem upajo, da bodo zaprli zopet oči, ki so v vojni izpre* gledale.
Gotovo ne smemo biti in tudi nismo v tem oziru preveč optimisti (t. j. sve-tlogledi, ki vidijo vse svetlo, veselo, dobro). Od kmetskega ljudstva ne moremo v tako kratkem času zahtevati, da bi moglo poznati ves naš program* in vsa
k'bm njive. delonia v denarju. Malokje za* Se mislil: Kie je KaE Sala ttetmHsn Sove£
nota. ki vodijo 'do končne zmage socializma. Vendar vemo, da je trpeče ljudstvo na kmetih prav pristopno socializmu, le pridno mu ga moramo razlagati in lepe zglede mu dajati.
Težke življenske razmere, ki davijo danes tudi naše ljudstvo na kmetih in pa ozka življenska in krvna zveza z industrijskim delavstvom je privedla lep del revnejšega kmetskega ljudstva v socialistične vrste. Zato sc mora to ljudstvo vprašati, kam naj vodi socializem kmetsko ljudstvo, t. j. kakšen je kmetski program socializma. Tudi brez te praktične potrebe bi moralo imeti socialistično gibanje svoj kmetski program, četudi je nesporno, da je njegovo izhodišče in glavno oporišče med industrijskim delavstvom. Zakaj, kdor računa z novimi, vse obsegajočimi družabnimi oblikami in organizacijami, ne more iti molče preko življenskih razmer in interesov velikega odstotka celokupnega prebivalstva. Iz vseh teh razlogov se je skleni! baviti naš letošnji strankin zbor natančneje z razmerjem socialistične stranke do kmetskega ljudstva. Treba nam bo najprej ugotoviti, v kakšnem gospodarskem stanju se nahaja kmetsko prebivalstvo.
Industrijski proletarec dobro vidi tistega, ki mu pije kri in zato tudi njemu lažje dopovemo, zakaj se mu godi krivica in kako jo je mogoče odpraviti. Kmetski proletarec pa svojega izkoriščevalca ne vidi tako jasno, nima nad seboj tovarnarja. ki bi nanj pokazal s prstom, ima pa izkoriščevalcev vse polno, tako da ne more presoditi, kdo je najhujši. Pokazati mo bo treba vse tiste, ki pijejo kri. po-'ion bo pa tudi on videl, zakaj je njegov položaj tako žalosten.
Socializem gre v prvi vrsti za tem, ftto nam prinese za obstoječe gospodar« ske organizacije novo pravo in da premaga stare pr.avne oblike, ki ne odgovarjajo več sedanjemu gospodarskemu razvoju. Ko govorimo o kmetskem programa. moramo razložiti torej v prvi vrsti, kje 111 v koliko je treba za uredi-Icr obstoječih gospodarskih odnošajev našega kmetskega ljudstva novih pravnih oblik. Naša naloga zaenkrat ni spreminjati gospodarske organizacije, kakor Sh imamo pred seboj, Te oblike izpre-mmja gospodarska smotrenost. ki deluje neprenehoma tudi v kapitalistični družbi. Na borbo za izpreinembo teh oblik je poklican v prvi vrsti praktični gospodar, ld ga vodijo pri tem gospodarska načela. Socializem ta razvoj le zasleduje. Če gleda tudi nekoliko naprej in poizkusi sklepati na podlagi gospodarstva na bodoče h- dela to predvsem zato, ker je brez nogieda v bodočnost težko ustvarjati nravi red, ki odgovarja dejanskim razmeram in potrebam razvoja.
Oglejmo si najprej produkcijske, obrtne in lastninske razmere, v katerih živi kmetsko ljudstvo v Sloveniji.
Naše tri glavne panoge so: gozdarstvo, poljedeljstvo in vinogradništvo. Samo ob sebi je umevno, da ie to troje med seboj več ali manj pomešano. Vendar ta ali drugi del v posameznih krajih tako prevladuje, da daje vsem gospodarstvom svoj pečat.
Na severu so kraji med Muro in Dravo imenovani Slovenske gorice: tipično vinogradni kraji. Treba ie, da se s tem delom malo bolj natančno pobavi-ma Vinogradi so v teh krajih po veliki večini last velikih bogatašev, meščanov, velikih kmetov, cerkvenih redov. NaJ-iepši in najboljši vinogradi so celo 'ust tnicev. Viničarji obdelujejo vinograde za borno stanovanje in zelo nizko letno mepdo, ki se tepJačuie deloma s košč-
d os tuje njivica, ki jo dobivajo za ujitek, prisiljeni so večji del, da si najamejo par ogonov zemlje, kar morajo zopet prot! tlaki ari tujem posestniku težko odslužiti. Qospodar, pjri katerem obdelujejo vinograd, se celo leto ne briga za viničarjevo stanovanje, ki je zaraditega v največ slučajih skrajno zanemarjeno. Viničarji si morajo torej vse sami preskrbeti in zvesto in pridno obdelujejo vinograde in sadonosnike, kadar pa je s&dje in grozdje dozorelo, takrat pride gospodar in pobere vse in zraven še viničarja ozmerja. Spravljeno vino drago proda ali g_3 pa izvozi črez mejo, trpin, ki je celo leto obdeloval zemljo, pa gleda žalostno za sadom svojega dela. Vinogradi so bili v prejšnjih časih za veliko gospodo luk-sus in je zaraditega gospoda še pustila viničarju življensko možnost, danes tega ne moremo trditi, ker datjes ti bo vsak posestnik priznal, da je vinograd zanj zlata jama. Poglejmo si viničarja, če oa kaj vidi od ie zlate jame, posebno tisti, ki si mora vse kupiti, še moko! V teh krajih zlatili jam vlada revščina v polnem pomenu besede. Ti viničarji so vsled svojega položaja izrazito proletarski tip.
Ža ostale vinorodne kraje v Sloveniji, predvsem Haloze, velja isto, v manjši meri velja to tudi za Bizeljsko. Vendar v teh krajih imamo opraviti v večji meri z drugimi razmerami: vinogradnik je tu mali nosestnik.
Gozdarstvo je najbolj razvito po naših gorskih grebenih in gorskih planotah.
Med Dravo in Savo leže Karavanke, Savinjske Alpe in Pohorje. Gospodarji pohorskih gozdov so povečini grofovska veleposestva, denarni mogotci iz mest, lesni in drugi trgovci ter industrijalci. Velika večina prebivalstva opravlja v teh gozdovih posle lesnih delavcev in živi samo od zaslužka svojega ročnega dela in kupljene prehrane. Ni le slučajno, če se je obrnilo to prebivalstvo skoro eno-dušno do naše stranke takoj, kakor hitro so se nekoliko zrahljale one podedovane vezi, ki so mu onemogočile prej vsako svobodno gibanje. Tudi v Karavankah so razmere v nekaterih krajih slične zgoraj opisanim, čeprav zavzema tamk-’ kakor zlasti v Savinjskih planinah trdna srednja kmetija večji obseg kakor na Pohorju. Vendar je tudi v Savinjskih planinah poleg srednjih kmetov tudi močan sloj gozdnega delavstva, med katero spadajo zlasti savinjski plavci. Podobne razmere kakor na Pohorju vladajo na kočevskem in ob vsej sedanji meji proti Italiji.
Povsod vidimo gozdno veleposestvo, gozdno delavstvo m malo posest.
(Dalje prih.).
Gospod Emil žLefanovic, urednik,Delavskih novic4.
Gospod Emil Stefanovič je bil po prevratu član jugoslovanskega poslaništva na Dunaju. Ker ni bil zelo povoljiv, so ga tam spodili. In gospod Emil Stefanovič je šel po svetu, kariere iskat. Na svoji poti je znašel naprej Jožeta Peska iz Amerike, moža z istim gjehom, kakršnega so očitali Antona Pesku. To je bila velika zasluga in če bi ljudje in sodnija temu hudo pametnemu odkritju verjeli, bi bil gospod Emil Stefanovič danes velika glava In voditelj narodno socialne stranke v Ljubljani.
A celo narodno socialna stranka je bila za kariero vsiljivega gospoda Emila Stefanoviča veliko prepametna. Gospod Emil Stefanovič je šel žalosten daljo in si
da mi bo verjel in me postavil na konja?
In spomnil se je na težko preizkušeno komunistično delavstvo. In šel je med njega kot eden tistih, ki prihajajo med delavstvo od bog ve odkod. In ta človek nam daje sedaj lekcije! Seveda, ko misli, da je treba samo čez nas zabavljati, pa mu je med komunističnim delavstvom kariera gotova. Emile, Emile — tudi tu ne bo s kariero nič! Prvič nas pozna delavstvo bolje kot vas, drugič pa je razkola in hujskanja do grla sito.
In tretjič — imajo tudi komunisti med tistimi inteligenti, ki so bil ravno tako vrženi med delavstvo, kakor vi, vendar par ljudi, poleg katerih ste vi kakor hudoben počen groš poleg nedolžne bele krone. Zu. to, Emile — pusti delo in počivaj — zlati up je proč!
C. K.:
Razvoj češkoslovaškega zadružnega gibanja.
Neizmeren je bil razmah našega za-* dmžništva v minulem letu. Vse je cve-. telo in se razvijalo. Dan na dan nove zadnje, novi člani, nova zadružna podjetja., vse novo in novo. Malo sliko takega nastajanja sem podal že lani v Gospodarskem Vestniku. Ali šlo je še vse daljeu Ker je poslovno leto večina zadrug komaj končala, nimamo še podrobnega poročila o stanju posameznih zadrug; splošen in celoten pregled zadružnega tlela v 1. 1920. pa nam je podal so-drug Ferd. Jirasek, tajnik »Osrednje zveze češkoslovaških zadrug«.
j Češkoslovaško zadružno gibanje, v kolikor je združeno v Osrednji zvezi čsl. društev- se je tudi v 1. 1920. nepričakovano razvilo in koraka popolni bodočnosti nasiivoti. Po spremembi pravil in po celotni reorganizaciji vsega zvezinega ustroja je postala zveza ne le centrala pripadajočih ji zadružnih organizacij, ampak tudi centrala vseh delavsko-gospo-darskih prevzetij sploh. V Osrednji zvezi so zastopane konsumne, produktivne zadruge, stavbna in stanovanjska društva, hranilnice jn posojilnice, poljedelske in končno invalidske zadruge.
'Fe posamezne panoge zadružnega delovanja imajo v zvezi svoje samostojne podzveze in od teh so bile doslej ustanovljene že sledeče: Zveza produktivnih zadrug, Zveza poljedelskih in najemniških zadrug, Zveza hranilnic in posojilnic, Zveza konsumnih društve. Zveza železniških uslužbencev.
Razen tegya so bile ustanovljene še okrožne zadružne zveze, od katerih so tri na Moravskem in ena na Slovaškem s samostojnimi tajništvi. Sedeži zvez so Brno, Olomuc, Mor. Ostrava in Zilina, Za češko je projeMiranib pet samostojnih tajništev, ki bods> prilagodena uredbi žup.
Razvoj nam kaže najlepše naslednic primerjanje:
1. 1919.	I	1920.
zadrug ..... 69tf	1.09S
število članov 291.909	500.000
bi. promet 307*397.347	720,400.000
Številke za l. 1920. so še približne, ker Statistika še ni končana. Največ je med včlanjenimi zadrugami konsumnih zadrug, in sicer okrog 500. Produktivnih zadrug je do 170, stavbenih 100, okrog 250 je poljedelskih in gospodarskih, ostalo pa pripade na razne zadruge.
Celotno imetje zvezinih zadrug, vštevši tudi ostale zadružne centrale., gnala okrog 250,000X00 Kč., torej če tri
nsfllaHk Denarni promet vseH fa3ral-
Mh organizacij, združenih v Osrednji zvezi, cenimo v I. 1920, na 5.000,000.000 && (pet miliard).
Glavno delovanje zveze se razteza na organizacijsko in agitacijsko ter vzgojno in revizijsko delovanje. Zveza nudi nasvete pri ustanavljanju zadrug, izvaja organizacijo njih uprave in revidira pridružena društva. V svrho nasvetov v tehnični stroki je ustanovila zveza posebno tehnično pisarno pod vodstvom strokovnjaka - stavbenika. Za izvajanje revizij je postavljenih 20 revizorjev. Vrše se zakonite, izredne in nagle revizije. Pri tem vsem je celotno gospodarstvo zvezi-nih zadrug podvrženo še natančni in popolni kontroli.
V	kolikor se tiče vzgojnega delovanja prirejamo za vzgojo funkcionarjev in zadružnih uslužbencev posebne kurze. Naučno ministrstvo je po zaslugi zvezi-nega načelstva začelo uvajati na trgovskih šolah zadružne tečaje. Doslej poučujejo zadružništvo na trgovskih šolah v Žižkovu, v Pardubicich, v Kutni gori in v Beroncu; na zadnji je bila urejena s sodelovanjem in finančno podporo ministrstva za socialno skrb posebna zadružna šola, na kateri predavajo o zadružništvu praktiki.
Zadružna literatura: Zveza izdaja list Družstevnik* za zvezne funkcionarje v nakladi 7000 izvodov. Dalje izhaja list -Naš Rozvoj« v nakladi 140.000 iztisov za zadružne člane. V minolem letu je izdala zveza nekaj brošur, in sicer Nadvor-nikovo:	»Socializacija in zadružništvo«,
K. Gregrovo: »Zadružništvo v Rusiji* in dalje v pomoč stavbenim in stanovanjskim društvom »Ameriško knjigovodstvo za stavbene in stanovanjske zadruge«. Vsakoletni zadružni koledar je bil izdan v nakladi 85.000 iztisov. Za prihodnje leto je pripravljenih nekaj večjih spisov o zadružništvu. V svrho informacije inozemstva izide začetkom prihodnjega leta spis o češkoslovaškem zadružnem gibanju v francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku.
Posebno skrb je v zadnjem času posvetila zveza tudi gospodarskim in nakupnim zadrugam, ki bodo edini gospodarji v velikem na razlaščenh veleposestvih. Vsled tega smo ustanovili za te zadruge posebno samostojno tajništvo. Velik del teh zadrug že deluje na razlaščenem odnosno najetem ozemlju ter dosega po dosedanjih izkušnjah ravno nasprotne uspehe od trditev agrarcev sploh. Kolikor smo se doslej prepričali, bo ta zadružna panoga v družbi s konsumnimi zadrugami v bodočnosti postavila preskrbo življenjskih potrebščin na reelno podlago.
Socializacijsko vprašanje in zahteve po socializaciji sta povzročila veliko težnjo delavstva po lastnih podjetjih Toča-sno je združenjh v naši Osrednji zvezi — kot že omenjeno — 170 produktivnih zadrug, ki obsegajo 35 industrijskih panog. Med njimi omenjamo: Delavske tiskarne, delavske pekarne, produktivne zadruge krojačev, čevljarjev, mesarjev, prekaje-valcev, inštalaterjev, elektrotehnikov, pasarjev, steklarjev, mizarjev, nožarjev, puškarjev, ključavničarjev itd. Večina teh zadrug uspeva zelo dobro, vendar obstoja v zadnjem času veliko pomanjkanje primernih prostorov in tudi finančnih sredstev. Na vsak način pa nam služijo te zadružne panoge kot priprava k izvedbi socializacije produkcije na širši podlagi.
Enako nepričakovan razvoj kažejo koBSunmg društva zlasti v težnji po zdru-
Sevaniu., Nekatere zadruge imajo 50, 55, 100 in tudi več prodajalcev in preskrbujejo stolisoče oseb z življenskimi potrebščinami. Na prvem mestu sc nahaja kon-sumno društvo »BudoucnosT- v Moravski Ostravi, ki preskrbuje v 150 prodajalnah od 360.000 oseb in dosega mesečno 15 do 20 miljonov Kč. blagovnega prometa. »Vzajemnost — Včela* v Brnu je imela letos do 70,000.000 Kč., Zahodnočeško konsumno društvo v Plznju pa do
60.000.000 Kč. blagovne prodaje. Večina zadrug, zlasti večje, se mnogo pečajo ?. lastnim proizvajanjem. Ustanavljajo zlasti lastne pekarne, krojaške ter čevljarske delavnice itd. Nekatere zadruge imajo tudi pomožne delavnice za popravila orodja in opreme podjetja ter za izdelovanje prometnih sredstev.
Lepo se razvija poleg Osrednje Zveze tudi Velenakupna družba konsumnih društev, ki je imela 1. 1918. še 38 milijonov Kč prodaje, 1 1919. 294 milijonov in ki doseže letos 750—800 milijonov blagovne prodaje. Velenakupna je n, pr. letos samo v novembru prodala 2a 86 milijonov Kč blaga. Uslužbenih ima do 350 oseb in ima v Pragi VIII. lastno tovarno jestvin, dalje lastno tovarno konfekcije, kjer je uslužbenih tudi 100 oseb. Lastna filialna skladišča ima v Brnu. Plznu, Prostejovu, Mor. Ostravi, Budiejovicah in na Slovaškem v Žilini. Preskrbuje skupno 2 milijona oseb. Za skladišča v Mor. Ostravi zida Velenakupna za približno 5 milj. Kč skladišče In administracijska poslopja. V Brnu je bila kupljena velika realileta, kjer bodo nameščena administrativna poslopja in skladišče. V zadnjem času sc Velenakupna zelo peča z dovozom iz tujine. Je točasno ena največjih prehranjevalnih organizacij v Češkoslovaški in je v močnih stikih z zadr. organizacijami v tujini.
Zadružna finančna centrala „ Splošna zadružna banka“, ki deluje od 1. julija
1920., se razvija sicer polagoma, ali gotovo reelno. Akcijski kapital v višini 3 mil. Kč bo treba prihodnje leto zvišati. Naloga tega denarnega zavoda je osredotočiti vsa finančna sredstva naših zadružnih in strokovnih organizacij in ga potem uporabiti v prospeh delavskega zadružnega vstvarjanja.
Enako lep razvoj kaže tudi ljudska zavarovalnica „Cechoslavia‘\ skupno podjetje naših političnih strokovnih in zadružnih korporacij. Vsota za 100 mil. Kč
v	nji zavarovanega kapitala bo kmalu dosežena. Zavarovalnica vstvarja ravno točasno obsežno Organizacijo, ki bo omogočila, da postane „Cechoslavia“T eno največjih zavarovalnih podjetij v ČSR.
S tem je nekako na kratko v velikih potezah označeno delovanje zadružnih organizacij Osrednje Zveze.
Sedaj še nekaj besed o ciljih zadružnega gibanja v novem letu in v bližnji bodočnosti.
V	prvi vrsti moramo omeniti tu projekt velike »Razstave zadružnega dela“, ki bo otvorjena v dobi delavske olimpijade v prihodnjem letu in ki bo zelo zanimiva. Dika razstave bo posebna razstava lastnih produktivnih zadrug, kakor tudi konsumnih zadrug in Velenakupne družbe. Večina včlanjenih zadrug se pripravlja na udeležitev na razstavi. Z razstavo bodo združene se tri druge samostojne razstave: tako razstava zveze delavskih telovadnih jednot, razstava spominov na eksekucijo češke gospode na Staromestnem trgu, dne 21. junija 1621. (300 let!) in končno razstava spominov iz dobe prvih početkov delavskega zadružnega gibanja.
Razstave se bodo udeležile 'tudi italijanske, angleške, francoske, švicarske, nemške, ruske, belgijske in druge zadružne organizacije.
V	svrho izpopolnitve vzgoje zadružnih funkcionarjev bodo prirejeni v tekočem letu posebni tečaji. Načelstvo zvezo se je obrnilo do visokih šol In na vlado za ustanovitev posebnih stolic za zadružništvo.
Nadaljna naloga Osrednje Zveze je obrniti vso pozornost na izvedbo socializacije in agrarne reforme in v to svrho se pripravlja primerna organizacija, ki bo stremela enako po osredotočenju produktivnih zadrug kot po sivoritvi obsežne organizacije poljedelskih zadrug. Zadružno gibanje se v interesu skorajšnjega uresničenja socializacije bavi z nujno uvedbo kar najožjih stikov med posameznimi zadružnimi panogami in s povzdigo njih gospodarske centrale — Velenakupne družbe.
To so torej naloge, ki jih namerava izvesti vodstvo naših delavskih zadružnih organizacij v bližnji bodočnosti. Pridružujejo se k temu seveda tudi finančna sredstva širokih ljudskih plasti. Z dobro voljo onih, Iti so udeleženi pri zadružnem gibanju z razumevanjem vseh bo zadružno gibanje lahko uspešno in srečno uresničilo cilj delavnega ljudstva - - gospodarsko osvobojeiije delavstva in izpre-
membo obstoječega družabnega reda.
*
Tako torej sodr. Jirasek. Povedal vam je — upam veliko, veliko. Motel sem še sam poročati obširneje o Velena-kupni družbi, pa to si prihranim za pozneje. Danes le še omenim zgoraj omenjena zadružno šolo v Berouini malo natančneje. Vsled pomanjkanja primernih moči sef je Osrednja Zveza začela baviti z vprašanjem zadružnega šolstva. Uvedla je lastne tečaje, pa tudi pri naučnem mini-stistvu je dosegla ustanovitev več zadružnih šol in pododdelkov pri javnih trgovskih šolah. Največja zadružna šola je ona pri trgovski akademiji v Bcrounu. Je to prva dvoletna, javna iu edina zadružna strokovna šola v rekubliki. Njen namen je vzgojiti za zadružna podjetja strokovna izučene moči in tem nuditi vse potrebno znanje trgovskih in zadružniških ved. Ken ne morem priobčiti celotnega načrta, se omejim le na predmete, ki jih v šoli pod-učujejo. So to zgodovina zadružnega gibanja, računstvo, trgovske in menične vede, stenografija, knjigovodstvo, zadružna korespondenca, nauk o zadružni upravi, j>oznavanje blaga, zadružna produkcija, zemljepis in nauk o državljanstvu. Torej vse stvari, ki jih poučujejo v trg. šolah, spojene z zadružnimi vedami, tako da je obiskovalec te šole v mnogem na boljšem in lahko deluje v zadružnih kot v drugih trgovskih podjetjih. Sprejemajo se v šolo vsi, ki so dovršili 15 leto in meščansko šolo. Na poti z zadružnemu šolstvu znači ta šola velik korak naprej. Vse jo je pozdravilo in obiskovalcev tudi ne pogreša.
Tedenski pregledi.
Ljubljana, dne 10. jan. 1922.
Washingtonska razorožitvena konferenca se je zadnje dni bavila z vprašanjem razmerja Kitajske do Japonske. Kitajska zahteva predvsem, da se z njenega ozemlja umaknejo vse tuje čete, kar so bile velesile pripravljene privoliti. Zadnji hip pa se je pojavilo nesporazumljenje med Kitajsko in Japonsko zaradi San tanga. Tako je konferenca^ zopet na mrtvi Ipčki.
Uporniško* gibanje v Egiptu Tn Indiji zoper angleški imperij narašča. Ustanavljajo se organizacije domačinov v Indiji, kakor v Egiptu, ki so že stopile v medsebojne stike. V Indiji so celo sestavili listo angleških trgovcev, katere bodo bojkotirali.
Italijani imajo svoje križe v Abesi-iliji. kjer so bili že nekoč tepeni. Abesinci se zopet gibljejo in naročajo iz Amerike orožje. Tudi Italija pošilja tja dol svoja ojačenja.
*
Sporazum med Anglijo in Irsko je bit ratificiran. Zato ie Devalera, predsednik irske republike, odstopil, češ da se hoče boriti za popolno neodvisnost Irske.
Najvažnejši dogodek naših dni je gospodarska konferenca, ki zboruje od 6. t. m. v Cannesu. Njen namen je Evropo gospodarsko in finančno vzpostaviti, zlasti na nuditi pomoč Nemčiji in Rusiji. Konferenca posluje v posameznih odsekih in je prišla doslej le toliko daleč, da se ima sklicati nova gospodarska konferenca, ki naj se bavi s temi vprašanji. Glede Nemčije so se sporazumeli v toliko, da se ji olajšajo obnovitvena plačila in dovoli moratorij, seveda pod gotovimi pogoji. Nemčija bi imela dne 15. januarja in 15. februarja plačati 600 milijonov zlatih mark. .Zavezniki vo popustili toliko, da plača le 500, in sicer v štirih obrokih po 125 mil. mark v zlatu. Največ od tega bi prejela Belgija. Za vse te ugodnosti pa zahtevajo ■zavezniki nad vsem nemškim gospodar-* šivom in denarstvom popolno kontrolo. Splošno je opažati tendenco, da se ima k sodelovanja pritegniti Rusija, ki je na-čeloma že priznala svoje predvojne dolgove. •— Hkrati delata angleški in francoski ministrski predsednik za zvezo med Anglijo in Francijo, baje da bo ta podpisala gospodarstvo Vzbodnje in Srednje Evro®, v resnici pa kot jez zoper Nem-«2Jo.
Italrja je skušala imenovano konferenco porabiti v to, da zboljša razmerje do Francije, kar se ji je precej posrečilo.
V	Srednji Evropi opažamo novo zbliževanje med Avstrijo in Madžarsko. Madžarski ministrski predsednik odpotuje te dni na Dnnaj, kjer bo imel z avstrijskim zveznim kanceiarjem posvetovanje glede vprašani, s katerimi se je bavila beneška "konferenca in ki so predvsem gospodarskega značaja.
Madžarski grofje so še vedno tako prismojeni kakor pred vojno. Sedaj, ko se ves svet zaveda teh resnih časov, si napo vednjci o med seboj dvoboje.
*
Parlamentarno delo v Belgradu se začenja. Za pondeljek je sklicana narodna sjtupščina, ki bo imela na dnevnem redu deklaracijo vlade. Obenem bodo poslovali odseki. Ministrski svet se bo vršil še pred tem. Da bi bilo sedaj delo uspešnejše !
Kralj Aleksander se je zaročil z ru-munsko princezinjo Marrolo. hčerjo ru-munskega kralja. Govore, da se s tem stiki med obema državama okrepe, kar bo imelo ugoden vpliv na politiko v Srednji Evropi.
Politične vesti.
'+ Zgodba o zviti lisici in o grozdju, ki bi ga lahko dosegla. Včerajšnji „Slove-nec“ je poročal, da ni bilo razvidno iz pre-čitanega govora predsednika ..Delavske zbornice*1, kako si predstavlja predsednik delovanje Delavske zbornice. Upamo, da mn postane razvidno, ko bo prebral predsednikov. govor v našem listu.
' -F »Slovenski Naro3« sanja žoPe? o razkolu v naši stranki. Pa so minuli tisti časi, ko so kapitalisti odločevali, kdaj naj bo naša stranka močna, da bi završala, kadar bi oni potrebovali, in kdaj naj bo slabotna, da jo pošljejo lepo v kot klečat, če bi jim postala neprijetna. Ker ni več tako, pa poskušajo gospodje pri »Narodu« naše organizacijske opazke razlagati kratkovidnim meščanom za — razdor v stranki. Če že nimajo z drugim napolniti vseh strani svoje plahte, naj priobčujejo rajši same inserate!
+ „Novenm Času“ bo treba klenkati k njegovi zadnji tiri. Včerajšnji Novi Čas se do smrti razi j učen jezi v članku ..Slab začetek-' nad vlado, o kateri pravi sam, da je šele po dolgotrajnih posvetovanjih in enketah izdala naredbo o delavskih zbornicah. Toda ker niso prišli v zbornico klerikalci v tolikem številu, kakor so želeli, piše Novi Čas, da ,.je bilo jasno in jc še. da taka rešitev ne odgovarja zahte-
vi	delavstva11. Novemu Času pritrjujemo, ker vemo, da misli na svoje backe najnovejšega sestava, ki niso mogli priti do besede. Toda, čemu za božjo voljo toliko jeze, ki škoduje ljudem, kakor tako lepo uči edino zveličavna vera?
Dnevne vesti.
Izdajalci proletariata ua delu. (Dopis iz Trbovelj.) V nedeljo dne 8. 1. je sklicala neka samostojna klika shod v, Trbovljah ter si je vzela za svojo glavno nalogo obrekovanje socialistov, po stari navadi meneč, da bo s svojimi puhlicami imela uspeli. Ali žal, tudi ta poskus se ji je ponesrečil, ponesrečilo se ji je ustanoviti meščansko samostojno organizacijo Jagodičev et comp., katera naj bi imela nalogo, odvajati , delavstvo od prave socialistične razredne zavednosti. Delavstvo se še dobro spominja onih obljub, katere ste že pred letom oznanjevali jn so se vse razblinile v oblakih, ker eno govorite, drugo delate in tretje mislite. — Govorili so tudi o dohodninskem davku, pa tako potihem, da preprosti delavec kar ni mogel razumeti. Ker imajo zato svoje tehtne razloge, sklicujejo se zmirom na maso, češ, da mora ona odločevati. Vprašamo vas, kdo in kedaj vas je pooblastil, da ste šli k Trboveljski družbi, češ, da smo delavci pripravljeni plačati davek za leto 1921 od vseh dohodkov, samo naj odtegujejo po obrokih, ter ste s tem početjem onemogočili našo splošno zahtevo, da se naj davek za leto 1921 odpiše, nadalje se pa naj zaračunava samo od pravega zaslužka ne pa od draginjskih doklad. Za to so bili že od strani Unije slov. rudarjev napravljeni potrebni koraki, tako, da je bilo upati, da dosežemo isto, kar se je doseglo z o Velenje. — Tako bi si lahko našteli celo vrsto podobnih in enakih vrlin teh izdajalcev delavskih koristi. Delavci se pa prav dobro zavedamo, da nas ne morejo rešiti visoko doneče puhlice raznih leapitalističnih hlapcev, temveč, da pride rešitev le od nas samih v mednarodno-razredni organizaciji. Sloga jači, nesloga tlači! — Več rudarjev.
»Jutru«. Danes smo pogledali v »Jutro« in smo opazili, da se neresni otročaji skušajo maščevati za svojo rusovsko blamažo in zato po otročje napadajo naš list. Gospodje okoli »Jutra«, ali ni škoda črnila in vaših možgan?
Nove 1000-kronske novčanice. V kratkem pridejo v promet nove 1000-kjonske novčanice.
Uvedba selske dostave. S 16. januarjem 1922 se prično pri poštnem uradu
Šmarje Šali Tlbštavl.gtfEi poŠihfi posfllfe W selskem pismonoši v tele kraje: Paradi-šče, Podgorica, Gorenja Slivnica, Mali Li-1 poglav. Veliki Lipoglav. Pance, Repče. Pleše, Dolje, Reber in Tlake. Dostavljal bo vsak torek, četrtek in soboto.
Ljudskošoiskemu učiteljstvu. Akademski socialno-pedagoški krožek je prn redil dne 9. t. m. diskusijo o 1. členn zakonskega načrta za narodne šole, katere so se udeležile mnoge lične osebnosti Vse so se strinjale v tem, da je 1. člen tega načrta pomanjkljiv in da se na vzgojo sploh ne ozira. Dr. Skaberne jc opozoril na francoski šolski zakon, ki stavi za namen ljudski šoli: telesno, in telektualno in moralno vzgojo. Prof. Ozvald je formuliral namen ljudske šole sledeče: Ljudska šola vzgajaj otroka tako, da bo takrat, ko doraste, v stanu, se samostojno udeleževati gospodarskega in duševnega živ-, ljenja narodnega. Dr. Rostohar je stavil grško harmonično vzgojo za vzor ter zahteval tudi za nas harmonični razvoj telesa, intelekta, srca in volje. Prof. Jeran je poudarjal samostojnost gojencev ter odklanjal vzgojni sistem, ki nudi edino umsko in neporabno izobrazbo. — Ker se tako velevažno vprašanje ne da rešiti kar na enem sestanku in je zato treba temeljitega razglabljenja, je predlagal dr. Skaberne, naj se Akad. soc. pedag. krožek obrne ua vse učiteljstvo in vso Javnost s pozivom, da pošljejo svoje mnenje, kritiko in event. predloge za novo formulacijo omenjenega 1. člena do 25. januarja odboru „Akad. soc. pedag. krožka“ ua univerzi v Ljubljani. O poslanem gradivu se bo razpravljalo na posebnem javnem sestanku krožka, če mogoče, se bo sprejela primerna resolucija, ki se z zbra-nim materijalom vred pošlje ministrstvu prosvete v Belgrad. Krožek si je osvojil ta predlog in prosi, da se vsi, ki se za to velepomembno stvar zanmajo, v, cim večjem številu udeležijo te aukete.
Resolucija novinarjev. Na plenarni seji centralne uprave Jugoslovenskega Novinarskega Udruženja 8. t. m. .v Slavonskem Brodu, ie bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se izrekajo novinarji proti napadom na predsednika udruženja g. D. S. Nikolajeviča in proti uličnim napadom na urednike. Seji so priso-stovali delegati sekcij iz Belgrada, Za-greha. Sarajeva in Ljubljane.
LjubSiama.
Včerajšnja seja ljubljanskega občinskega sveta je potekla brez daljših burnih debat. Župan sodrug dr. Perič je re-feriral o upravnem odboru Mestne hranilnice pod predsedstvom s. dr. Petriča, o kuratoriju za internat »Mladike« pod predsedstvom Senekoviča, o darovih za mestne reveže v znesku 1S.046 K, o darilih za vojne vdove in sirote v gotovini 13.100 K in o blagu od raznih tvrdk, nakar se je sklenilo na njegov predlo.?, da bo imel občinski svet samo po eno sejo mesečno, da se na ta način razbremene referenti in^ se jim omogoči uspešnejše delovanje. Župan sodr. dr. Perič se je v svojem referatu pritožil, da centralna vlada, ne rešuje vlog mestne občine o aprovizacijskih zadevah. Poročal je med drugim tudi o pozivu francoskih županov. Občinski svet ie nato pooblastil župana, da bo zastopal Ljubljano na posvetu francoskih županov, nakar so pričeli poedini občinski svetniki napadati našo vlado oziroma oddelek za trgovino in obrt, ki je nasilno razdelil mestno občino na deset dimnikarskih okrajev. Sklenili so na županov predlog, da se vloži odločen
mit
femti irozaRonltemu ravnanju naravnost na ministrstvo. Sprejet je bil nato enoglasno predlog dr. Ravniharja, da odpošlje mestna občina povodom zaroke našega kralja z rutnunsko lepo kraljičina Mariolo najiskrenejše čestitke, nakar je podal poročilo finančnega odseka občinski svetnik sodro? Kocmur. Prišlo je do kratite vehementne debate, ko je poročal
o	zvišanju občinskih taks za plesne in zabavne prireditve. Sledilo je še poročilo •stavbnega, šolskega in policijskega odseka. Pri koncu je nastala burna apr o viza-cijska debata, ki jo je izzval občinski svetnik dr. Triller, katerega dva nujna predloga sta bila slednjič tudi sprejeta.
Poziv mestnega magistrata hišnimi posestnikom. Hišni posestniki v Ljubljani, ki še do danes niso predložili hišnih iu stanovanjskih pol, se zadnjič poživljajo, da jih predlože zanesljivo tekom 24 ur v mestni posvetovalnici, ker bi se jim sicer naložila najobčutnejša kazen, razven tega Pa se bo popis izvršil na stroške zamudnega hišnega posestniak. Od 20. decembra do danes je imel vsakdo dovolj časa, da Je i2polnil svojo polo, vsled česar se nikakor ne more dopustiti, da bi nekateri ovirali Statistično delo lc vsled svoje komod-nosti.
Pozor! Kako Je In kaj? V zadnjem casu krožijo po Ljubljani govorico o zopetni špolaciji (oropanju) ameriških pisem. Bil je namreč neki ministrski tajnik, Popovič po imenu, da preišče to zadeve. Iz neke vrečo, je izginilo 360 ameriških priporočenih pisem, iz druge 80 pisem in bogve koliko še. Razen tega so dobile stranice ponovno oropana pisma. Ker je pač zadeva znanih prvih špolacij tako čudno tajna in ker bodo v novembru leta 1920. aretirani poštni uradniki baje oproščeni ali pa le malo kaznovani, imajo seveda še drugi »korajžo*1, da odpirajo pisma iz Amerike. Taki nevestni nastavljen-ci naj se strogo kaznujejo, če ne pojde še dalje isto pot. Zahtevamo to, ker trpi večinoma revno ljudstvo, katero moramo mi braniti. Oropano ljudstvo zahteva, da pride prva zadeya pred poroto in ne pred senat. Stvar naj pride v javnost. Ali je inorebiti kaka ,,višja'1 glava prizadeta in se zdi zdaj nekim gospodom umestno, da izgine stvar s sveta? Na ta načni ne bo nikoli konec korupciji. Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno? Odpraviti korupcijo?
»Peterčkov« poslednje sanje«. Današnji »Slovenec« globoko obžaluje, ker ni več Ivana Cankarja, ki bi edini mogel zapisati pravično besedo o tej slovenski premieri. Pravi, da so bili kostumi in scenerija tako razkošni, da bi od njih živelo najmanj petero izvirnih, recimo slovenskih del. •— V nedeljo, 8. t. m. se je pri večerni predstavi »Peterčkove poslednje sanje« zgodil škandal, ki ga naiodločnejše obsojamo. Prišel je v ložo kritikov sodr, Angelo Cerkvenik kot kritik za naš list in komaj se je vsedel, že so se odprla ložina vrata in vstopil je gledališki sluga, ki je suhoparno javil, da se mora umakniti po naročilu dramskega ravnatelja P. Golie, ker je uprava ložo za ta večer prodala Pgsetuikom »Peterčkovih poslednjih sanj«. Bilježimo brez posebnega komentarja.
Mestni reveži, ki so prejemali doslej podporo pri ubožnem očetu g. Marenče-tu, dobe za tekoči mesec podporo izplačano dne 17. t. m. pri mestnem magistratu, knjigovodstvo, soba št. 7.
Mestna aprovizacija. Od 10. januarja dalje prodajajo na Poljanski cesti št. 15 lepo krušno moko p0 17.50 K kg. Vsaka stranka dobi samo 10 pg brez nakaznice proti takojšnjemu plačilu. .Tajca se oddajajo strankam tudi v celih zabojih po 1440
KomacTov po 7 K. lajca so čJoSfa in pregledana. Mast se razprodaja istotako na Poljanski cesti št. 15. Krompir se razprodaja v baraki za šolo na Ledini. Razprodaja se vrši dopoldne do 11. in popoldne od 2. do 5.
Kako se odmerja v Ljubljani gosta-ččina in vodarina. Gostaščina (mestna doklada), ki jo imajo plačevati najemniki stanovanj po razmerju najemnin se odmerja takole: Ako znaša najemnina na leto 1—200 K znaša gostaščina —; ako znaša najemnina na leto 201—400 K znaša gostaščina 3%; ako znaša najemnina 401 do 600 K znaša gostaščina 4%; ako znaša najemnina na leto 601—700 K znaša gostaščina 5% itd. Za vsakih 200 K nadal-njega poviška stanarine se poviša tudi odmera gostaščine za en nadalnji odstotek, tako da je plačati pri najemnini do 2000 K 13%. Pri najemninah od 2000 do 4000 I< znaša gostaščina 14%, pri vseh višjih najemninah pa 15%. Vodarina znaša za vse, najemnike 15% najemnine.
Maribor.
Železničarski žepni koledar za leto 1922. se dobi v Mariboru pri strokovni korniisji in tudi pri upravi „Volkstimme“. Ruška cesta št. 7. Cena 6 dinarjev. Železničarje opozarjamo, da si ga takoj na-roče.
Predavanje o Makshu Gorkiju v Mariboru se radi nastalih zaprek odgodi-na pozneje.
Zborovanje. Dne 6. januarja, se je vršilo zborovanje cinkarniških delavcev radi neupoštevanja obljubljenih določb, glede zopetnega sprejema delavcev v službo itd. Zborovanje je posetil kot govornik s. Leskošek. Kot oblastveni nadzornik je prišel g. Loger, ravnatelj drž. policije v Celju z pomočnikom. Delavstvo si je pa mislilo, da bi bilo bolje, da bi prišel obrtni nadzornik pregledati pri podjetju mezde in delavni čas, kakor ua hodi policija na shod cinkarniških delavcev. — Sodragi! Delavci! Trpini! Ali še ne vidite, da misli vlada s poliejskim režimom reševati socialno vprašanje. Kaj Vam manjka za zboljšanje gmotnega stanja? Močna strokovna organizacija!
Ptuj.
Za cestarje iz ptujskega oluaja. Te
dni pošljemo »Ljudski glas« vsem cestarjem, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku. Pošiljamo jim obenem poštne položnice ter prosimo, da pošljejo naročnino, da bo omogočeno redno dostavljanje lista. Od sedaj dalje bodo vse zadeve, tičoče se cestarjev* objavljene v »Ljudskem glasu«, na kar opozarjamo še posebej.
Sz sSrsuke.
Ljubljanska politična organizacija SSJ posluje vsak petek od 7 s zvečer v mali dvorani Mestnega doma, kjer se lahko vplačajo prispevki in dobe informacije, i— Odbor.
Zaupniški sestanek se vrši ob 7.30 v ,.Zadružnem domu“ v Spodnji Šiški.
Vič pri Ljubljani. V petek 13. t. m. ob pol 8. se bo vršil na Viču v Delavskem domu občni zbor krajevne politične organizacije SSJ s sledečim dnevnim redom, 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Poročilo delegata na strankinem zboru. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Vsi pravi člani so dolžni udeležiti se občnega zbora polnoštevilno.
Gorje Pri Bledu. Krajevna organizacija KDZ v Gorjah sklicuje svoi redni občni zbor za nedeljo dne 15. t. m. ob 14. ori Kržišniku na Fortuni. Dnev i red: 1. Poročilo odbora. 2. Načrt nadaljnjega delovanja. 3. Raznoterosti. 4. Volitev novega odbora. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Tudi prispevke bo vsak član lahko poravnal. Točna udeležba dolžnost. — Odbor.
Radeče pri Zidanem Mostu. V ne-i deljo dne 15. t. m. se bo vršil ob S. zjutraj v gostilni g. Melavca v Radečah shod KDZ. Sotrpini vsi na shod!
Šmartno ob Dreti, Krajevna organizacija KDZ v Šmartnem in v Bočni poživlja vse člane, naj poravnajo pravočasno svoje prispevke do konca januarja. Če hoče odbor izvršiti svojo dolžnost, ne smejo člani ovirati rednega delovanja. Naša organizacija mora napredovati, r-t Odbor.
Os slmk. gibanj,
Seja ljubljanske podružnice kovinarjev se bo vršila v četrtek dne 12. t. m. ob 6. popoldne v društvenih prostorih, Šelenburgova ulica 6/11.
Usnjarsko in čevljarsko delavstvo v Sloveniji se nahaja v mezdnem gibanju, radi česar naj nihče, ne sprejema dela v usnjarskih in čevljarskih podjetjih v Sloveniji. — Tovarna »Indus« v Ljubljani išče kurjače in strojevodij, čeravno jih ima. Ali se morda česa boji?
Mesečni shod podružnice čevljarskih pomočnikov v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 15. januarja t. 1. v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica. Začetek točno ob pol 10. dopoldne. Čevljarske pomočnike poživljamo,' da se shoda polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Kulturni vestnik.
Repertoar ljubljanskega nar. gledališča.
Drama:
Četrtek, 12. jan. »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«, izven.
Petek, 13. jan. »Pampeliška«, D.
Sobota, 14. jan. »Gardist«, B.
Nedelja, 15. jan. Popoldne ob 3. »Pe-i ferčkove poslednje sanje«, izven.
Nedelja, 15. jan. »Ljubezen«, zveče£ ob S., izevn.
Poudeljek. 16. jan. »Gardist«, A.
Torek, 17. jan. Zaprto.
Opera:
Četrtek. 12. jan. »Labodje jezero«, &
Petek, 13. jan. »Faust«, F.
Sobota, 14. jan. »Carmen«, C.
Nedelja, 15. jan. »Bohčme«. izven.
Pondeljek, 16. jan. Zaprto.
1	orek, 15. jan. »Werther«,- C.
$
Naš stari znanec, Zikov kvartet, nastopi 23. t. m. v filharmonski dvorani v Ljubljani z novim sporedom. Kvartet ima krog sebe že širok krog vnetih častilcev in prvi njegov nastop po Češkoslovaškem in v Avstriji mu je zagotovil eno najboljših imen v glasbenem svetu. O programu, ki ga bo igral kvartet, bomo še poročal:, za danes smo hoteli naše delavstvo nekoliko opozoriti na gotovo najlepšo glasbe^ no prireditev tega meseca.
Utrinek. To le je vsa napaka našega meščanskega sveta: v njem ni organi za cij, ki bi združevale vse dobre sile v, človeku.
Sodrugi.' Ali se nahaja „NAPREJ“ v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ?
Zedinjenje strokovnih organizacij.
(Konferenca v Belgradu.)
Kakor vse kaže bo ieto 1922. vsaj nekoliko ublažilo poraze, katero je delavstvo zadnje čase doživelo. S trudom in muko ustvarjene delavske organizacije so leta 1919. doživele razsulo, radi katerega delavstvo toliko trpi. Cudo pri celi, stvari je to, da so se dokaj edinstvene delavske organizacije razbile, ravno pri zcdinjevanju.
V	imenu edinstva so prihajali razni elementi med delavstvo ter so povsod, kjer so hodili, puščali za seboj gioboke brazde needinstva in bratomornega boja. Je li poten* čudno, če je postal delavec nezaupljiv in zbegan? Razredna zavest našega delavstva ni na potrebni višini, vendar sc že do dobrega zaveda, da velja njegova beseda le tedaj nekaj, če stoje za njo strnjene delavske vrste. Ko so prihajali k njemu razni agitatorji ter mu prigovarjali, naj se zedini še z ostalimi brat; v Jugoslaviji, da bo moč še večja, jim je radostno sledil. Mesto edinstva z ostalimi brati so mu pa razbili še ono, kar je z dolgotrajnim delom ustvaril.
Kruto prevarano delavstvo ima dovolj razlogov za to, da je postalo skrajno uezaupno, da veruje le to, kar vidi.
Tega dejstva se morajo zavedati vsi oni sodrugi, ki delajo na ponovni uposta-vjtvi ter zedinjevanju delavskih organizacij. Vsak korak, ki ga napravimo v tej smeri, je treba premisliti, treba si je zagotoviti, da organizacije pri tem delu ne bodo doživele novih pretresljajev, kar bi omajalo še ono zaupanje, ki so si ga .obdržale ali s trudom pridobile.
Računati je treba tudi s tem, da mase delavstva teh stremljenj ne bodo preje podpirale, dokler se ne prepričajo, da je stvar resno mišljena in da so ljudje, ki to delo izvršujejo res poštenjaki. Vztrajnemu delu in samozataievanju bodo pa sledili gotovi uspehi. Najtežji je začetek, in ta je storien s konferenco, ki je 7. in 8. januarja zborovala v Belgradu.
Kakor je bil pred par meseci položaj še tako zamotan, da smo premišljevali le o tem, na kateri starni naj z delom pričnemo, tako je ta konferenca potrdila upanje onih, ki so računali z zdravim razumom jugoslovenskega delavstva.
Konferenco je posetilo 64 zastopnikov raznih strok iz vseh krajev države. Strokovno organizirano delavstvo Slovenije sta zastopala sodruga Kopač in F. Svetek, ki sta po nalogu Strokovne komisije predložila in zagovarjala posebno resolucijo, v kateri so navedene tozadevne želje slovenskega proletariata.
Duh konference je imel brezpogojno značaj sprave, vsi zastopniki iz raznih krajev so zastopali stališče, da mora obstojati zedinjenje le na podlagi iskrenega sporazuma. Vse želje, izražene v resoluciji S. K. so bile z velikim razumevanjem sprejete, tako, da je bilo našima zastopnikoma njihovo delo zelo olajšano.
Konferenca je izbrala iz svoje srede izvrševalni odbor, ki ima nalogo izvesti zedinjenje posameznih profesij v enotne saveze. Tem savezom bo načeloval omenjeni izvrševalni odbor, ki bo posloval pod imenom »Glavni delavski savez Jugoslavije« (G. I). S. J.). Pokrajinske strokovne komisije ostanejo pod starim imenom ter bodo poslovale kot pokrajinska tajništva G. D. S. J.
Ko bodo vse organizacije zedinjene no strokah, bo G. D. S. J. sklical kongres, ki bp izvolil iz svoje srede nov in stalen odbor G. D. S. J. Dan, ke$aj se bo kon-
gres vršil, bo določil G. D. S. J. takrat, ko bo smatral, da je delo za zedinjenje dovolj napredovalo.
Vse tozadevne resolucije in sklepe bomo pripbčli v »Napreju« in »Delavcu« čim bodo prevedene.
Sads-Miniltvo.
Misel o ustanovitvi svetovne nakupovalne zadruge je bila na desetem mednarodnem zadružnem kongresu kot v iz-van rednih povojnih razmerah začasno neizvedljiva odstavljena z dnevnega reda. Protinjej so bili angleški zadružniki, ki so pred vojno njeno ustanovitev najtopleje priporočali. — Gotovo je, da mora ta ideja prej ali slej zmagati, da pa ima visoko razvito nacionalno zadružništvo, ki je po kreditu in znanju sposobno stopiti na svetovni trg, za nujen predpogoj.
Zadružništvo ima samo eno internacionalo! Na desetem mednarodnem zadružnem kongresu je bilo po ostri diskusiji članstvo ruskih sovjetskih zadrug priznano. Proti temu so bili poleg ruskih emigrantov predvsem Francozi in Nemci. Za to pa Angleži, Cehi, Italijani in nekateri manjši narodi. Krasina in go. Po-lovcev je izvolil kongres, kot zastopnika sovjetskega zadružništva v centralni odbor mednarodne zadružne zveze.
Po sveto.
— Sovjetska Rusija pošilja po svetu svoje umetnike. Sovjetska vlada je sklenila zopet poslati nekaj najbolj znanih ruskih umetnikov po svetu, da bodo svetu pokazali zadnja svoja dela, o katerih trdijo. da so bogatejša kakor v kateremkoli času pod prejšnjo vlado, če bi se zgodilo pri nas kaj podobnega, bi bili prisiljeni verovati v čudež.
— Delavske žene zahtevajo popolno razoroženje. Mis Kate Maucom. delegati-nja Mednarodne zveze delavk, ki je bila izvoljena, da predloži apel za popolno raz-or.oženje, je izjavila v razgovora, da delavske žene v Evropi, ki so bile zastopane na kongresu v Ženevi, vedo, kaj je vojna. Angleške žene še niso pozabile, kako so bile zaprte v municijslrih tovarnah, ki so bile vsak čas v nevarnosti bombardiranja iz zraka, medtem ko so njihovi soprogi in sinovi umirali na fronti. In kaj imajo zdaj od vojne? Brezposelnost, glad in zapuščenost. Dekleta nimajo upanje na dom. moža in otroke. Mladeniči, ki bi bili soprogi in očetje, leže pokopani v Flandriji. Zato zahtevajo žene, da se vojna nikdar več ne povrne.
— Posledice kapitalističnega gospodarstva. V »Republicaij India«, ki ga izdajajo prijatelji svobodne Indije, je že pred meseci izšel članek, ki je jasno razložil, zakaj ni Indija zadovoljna z angleškim režimom in zakaj stremi po samostojnosti. Ogromen je pridelek v tej deželi in če bi bile napravljene še naprave za umetno namakanje zemlje, bi se ta pridelek še povečal. A ljudstvo strada in umira lakote, ker se angleška vlada poleg izvažanja ogromnih množin živeža, da se človeku kar zavrti v glavi, bolj zanima za strategične železnice, armade, oboroževanja in utrdbe. Siromašno ljudstvo pa strada povsod in ne samo v Indiji, ker jo je zavozilo kapitalistično gospodarstvo po vsem svetu.
Gospodarstvo.
Tudi precanska industrija zamore dobivati glasom odloka finančno-ekonom-skega odbora ministrov od. Nemčije stroje in instalacijski materija!.
Poljske papirnato flovčaulec po
100, po 500 in po 1000 mark iz leta 1919 vzamejo do 15. t. m. iz prometa.
Izjava,
Klerikalni časopis »Novi Čas« % dno 5. januarja 1.1. me je pod rubriko »Polzela« na naibolj ostuden način napadel, da sem v Polzeli šel pit z inženirjem, namesto da bi se brigal za delavce.
K temu pripomnim, da jaz sploh ne pijem alkoholnih pijač ter da nisem niti v Polzeli, niti kje drugje šel pit ne z Inženirjem in ne s kom drugim.
Kar se pa tiče mojega delovanja za delavce v Polzeli, pa izjavljam, da sem neštetokrat uspešno posredoval za delavce. Meseca aprila 1920 sem vodil dve stavke, in sicer pri tvrdki Kurka & Wil-di in pri Wiliam Przinu. Pri prvi sem dosegel od 60—180 % poviška plač in nabavne prispevke pri obeh tvrdkah. Originale pogodbe imam na razpolago.
Meseca marca 1921 je tvrdka Kurka 6i VVildi delavce izprla, nakar sem odgovoril s štrajkom. Žal, da se je štrajk všled klerikalnih nezadovoljnežev ponesrečiL Pisca članka »Polzela« v »Novem času* imenujem podlega lažnivca in tata osebne časti.
Alojzij Leskošek, strokovni tajnik v Celju, član delavske zbornice v Ljubljani.
DINAMITNA EKSPLOZIJA V UJETIMI-ŠKEM TABORU.
LDU. Budimpešta, 10. jan. Kakor poroča »S Uhr Abendblatt« iz Sarvarja, se je pripetila včeraj opoldne v bivšem ujei-niškem taborišču v Ostfi-Asszenyfa. ki je sedaj izpremenjen v kemično tovarno, strahovita eksplozija. Vnele so se tamkaj naložene dinamitne patrone. Zidovi poslopja so se zrušili. Nesreča je zahtevala skoro gotovo tudi človeških žrtev. Vendar podrobnosti še niso znane.
NaJitovelie.
OCVIRKI IZ DELOVANJA NAŠEGA’ PARLAMENTA.
LDU. Belgrad, 10. jan. V našem notranje - političnem življenju vlada še vedno zastoj, ki je nastal radi pravoslavnih božičnih praznikov. Danes je bila seja ministrskega sveta, jutri pa se sestaneta odsek zakonodajnega odbora za osrednjo upravo in finančni odbor. Te dni so se širile vesti, po katerih se ima izvršiti iz-prememba v vrhovni vojaški upra. Za prvega kraljevega adjutanta bi imel biti imenovan bivši vojni minister general Zečevič, sedanji kraljevi adjutant general Hadžič ima postati šef generalnega štaba, dosedanji šef generalnega štaba general Pašič pa poveljnik kake armije. Beograjske „Novosti“ pa javljajo, da so vse te kombinacije le malo verjetne. Ves politični svet govori samo o zaroki kralja in o novi kraljici, kakor tudi o kombinacijah, ki jih spravlja s tem v zvezo.
PRIPRAVLJAJO SE VELIKE CEREMONIJE ZA KRALJEV POVRATEK.
LDU. Belgrad, 10. jan. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta in sicer prva 1^0 božičnih praznikih. Trajala je od 10. do 12. Ministrski predsednik Pašič je početkom seje sporočil vest o kraljevi zaroki, nakar je ministrski svet stiliziral čestitke, ki jih odpošlje vlada. Za tem je bilo sklenjeno, da se kralj ob povratku sprejme na najsvečanejši način,
feHajf pa se 'dotoči progtafti svečanega sprejema, pri katerem bodo sodelovale vse korporacije, vojska itd. Kralj se vrne pojutrišnjem med. 15. in 16.
MANIFEST NEODVISNE SOCIALNO-DEMOKRATIČNE STRANKE NEMČIJE.
LDU. Leipzig, 9. jan. Na občnem zboru neodvisne socialno - demokratične stranke Nemčije se je predložil manifest, ki zavzema stališče proti koalicijski politiki socialistov desnies z meščanstvom irt nroti politiki moskovske komunistične internacionale. Dalje pravi manifest: Neodvisna _ socialno - demokratična stranka Nemčije nadaljuje politiko razrednega boja in omogočuje s tem, da se bodo kmalu sklenile vse delavske stranke za zmagoviti končni boj proletariata. Končna zmaga socializma se more priboriti samo mednarodno. V svojem poročilu o raz-nravah programne komisije poudarja Le-debour, da se stranka priznava k revolucijski diktaturi proletariata, da pa poraba te diktature v Rusiji izziva ostro kritiko. Moskovska diktatura je v resnici diktatura manjšine nad proletariatom samim.
MOGOTCI SO POVABILI RUSIJO NA KONFERENCO.
LDU. Cannes, 9. jan. Cičeriu je vrhovnemu svetu brzojavno naznanil, da inska vlada z zadovoljstvom sprejme povabilo h konferenci v Genovi- Rusko odposlanstvo bo imelo najširša pooblastila.
Z GOSPODARSKO OBNOVO EVROPE JE VELIK KRIZ.
LDU. Cannes, 9. jan. Zavezniški ministri so določili statut konzorcija za gospodarsko obnovo Evrope. Sprejeli so načrt ministra Loucherja. Po tem načrtu naj bi se osnovala centralna družba, ki bi imela svoj sedež v Londonu in bila podvržena angleški zakonodaji. Družba bi imela kapital, ki bi bil omejen na dva milijona funtov šterlingov. Cetralni družbi bi se priključile družbe interesiranih držav, katerih kapital bi bil podpisan v valuti vsake posamezne države. Ta kombinacija izključuje izgube vrednosti in omogočuje, da narodne skupine razvijajo svojo akcijo skupno v onih državah, kjer so njihovi interesi posebno angažirani.
NA KONFERENCI V CANNESU SKLE-
PAJO TUDI VOJAŠKE ZVEZE.
LDU. London, 10. jan. ,.Daily Tele-graph“ poroča iz Cannesa: Vrhovni svet se je včeraj bavil z načrtom italijanskega ministrskega predsednika Bonomija, po katerem bi se Francija, Anglija, Italija in Belgija obvezali, podpirati se v slučaju neizzvanega napada. Temu dogovoru bi se kasneje lahko pridružile tudi druge države.
FRANCOZI IN ANGLEŽI SE GLEDAJO KAKOR PSI IN MAČKE.
i
LDU. London, 10. jan. Posebni poročevalec »Daily Telegrapha« javlja iz Cannesa: Seja finančnih ministrov je bila zelo živahna. Dolga debata je nastala vsled
angleškega predloga, naj se reparacfjska komisija preseli iz Pariza v Berlin in naj se odsek za jamstva odpravi. Francozi so hoteli odsek za jamstva preložiti v Berlin in reparacijsko komisijo obdržati v Parizu. Angleški delegati so predlagali, naj bi berlinski predsednik ne bil Francoz, nakar je imej finančni minister Dou-mor govor, v katerem je dal razumeti, da angleški predsednik nima dovolj energije in da je napram Nemčiji preveč popustljiv. Ker so bili angleški delegati vsled te izjave nejevoljni, ie Doumer svojo izjavo umaknil, vendar se zdi, da je ozračje nasičeno z elektriko.
P©pisia
Zagorje. Rudar iz Zagorja nam piše obupno pismo: Naj vam poročam o razmerah, ki vladajo pri nas. Okoliščine, v katerih tukalšnji rudarji živimo, so nad vse obupne. Cene rastejo, obleka se trga, a nove si ne moremo nabaviti, ker zadostuje današnja plača komaj za slabo hrano. Še za vojne nismo bili tako izkoriščani, kakor smo sedaj. Danes, ko je vsega dovolj, moramo z lačnim želodcem gledati, kako žive naši izkoriščevalci. Mi delamo na vse pretege, a naši otroci so nagi in bosi in jih ne moremo nasititi, ko nas prosijo k niha. Kličemo po pravici, a je ni. Že leto je minilo, odkar smo dobili zadnje povišanje — a kako se je v tem času vse podražilo! Zato prosimo naše poslance, da store vse, kar se v njihovi moči, da nas rešijo skrajne bede. Kdor ne verjame, da je tako, kakor pripovedujem, naj pride sam na lice mesta, da se prepriča; povpraša naj po trgovinah, pri čevljarjih in krojačih in viclel bo, da smo rudarji zadolženi že za cele mesece vnaprej. Povrhu so nam odtegnili še od plače dohodninski davek, po tem lahko vidite, koiiko nam dohodkov ostane in kako nam je mogoče odplačevati dolgove. Struno napenjajo tako dolgo, dokler ne poči in nihče naj se ne začudi, če nas razmere enkrat pritirajo do skrajnega!
Šmartno na Paki, V nedeljo 18. dec. se je vršil pri nas dobro, obiskan shod, na katerem je poročal s. Čebular iz Celja. Govornik je orisal pomen močne delavske organizacije v boju proti ljudskim pijavkam. Marsikatero zakrnjeno srce je sooznalo, da nas vodi rdeča zastava edina do zmage. Opustili so navzoči misel na večno življenje na onem svetu in uvideli, da je treba živeti tudi tukajšnje. Na prisotnega klerikalnega župana je učinkoval govor s. Čebularja kakor curek bencina na ogenj. Načel je dolgo klobaso. s katero bi se kmalu zadavil. Pri takojšnji pomoči s strani našega govornika pa ie storil božji rop — rekel je: jaz nisem klerikalec —■ zatajil je lastno stranko. Znano je, da kadar mački stopimo na rep, zacvili. Zato, g. župan, na svidenje, če prej ne, Da pri prihodnih volitvah ob smrti vaše stranke. — Dopisnik.
Šoštanj. Dne 6. t. m. se je vršil tukajšnji gostilni »Jugoslavija41 javen politični shod, na katerem je referiral s. Koren iz
Celja. V dobro razumljivih' in sfvarnih besedah je obrazložil politični položaj, delo socialističnega kluba v konstituanti in glavne točke socialističnega programa, sprejetega od ujedinjenih socialističnih frakcij v Jugoslaviji. Poslušalci, katerii« je bilo lepo število navzočih, so pozorno sledili njegovim izvajanjem in soglasno sprejeli naslednji sklep: Zborovalci, zbrani na shodu krajevne politične organizacije SSJ, ki se je vršil dne 6. januarja v prostorih gostilne »Jugoslavija41 v Šoštanju odobrava delo socialističnega kluba v konstituanti in izreka klubu popolno zaupanje v bodočih parlamentarnih poslih. To članom soc. parlamentarnega kluba na znanje.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
LEPOTA
kože, obraba, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, s® morejo aamo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznania so dospela od vseh de-2sl sveta za lekarnarja Fellerja:
„EMSA“ 1.1LIJNO JfKLE&tfO »111,0 najbolj« blago, najfinejše „miIo lepote*; 4 kosi z lamotoia in poštnino 98 K.
„EI,SA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, i.t. d., narodi kožo mehko rožnato-belo in eisto; 2 porcelanasta lončka k zamotani in poštnino 52 K.
„ELSA« TANOCmSf.i. POMADA »A KAST ILAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, Iomljnje in cepanje las, zaprečnje prhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zametom in poštnino 521L
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 15K; Brkomas 8K; uaj-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 30K; najfinejši Hega zobni prašek v patent Skatljah ROK; puder sia gospo v vrečicah S K; zobni prašek v skatljah 7 K: v vrečicah 5 K; Sachet dišava za perilo 8 K; Sohampoon zn lase 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; najf nejSi parfum po 40 in 50 K; Močna voda za laso 58 K. Za te razne predmete se samot in poštnina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, \l\mi STUBICA donja Elsatrg št. 334 Hrvaško.
jjr" ’ " 1 1	  "	11	’^j
Josip Prešeren
Cevljnr
Sjioifflla Šiite Cetmifes cesja 82
»l*. »»pa
*	c*«	cim.
BfufcuH
&
Slovenska eskomptna banka Novomestoin Ilakek.
Kapital: 20,000 000 kron. L£ub3Jana, SelenblirflOVa ulica 1. R«eree okrog 0,000.000 sc.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. ssi. sasr"11;   ■
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja ob bridki izgubi mojega nepozabnega brata
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
I se najprisrčneje zahvaljeni vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu stregli v njegovi bolezni in vsem i tistim, ki so ga tako j mnogoštevilno spremili k zadnjemu počitku.
Ljubljana, 10. januarja 1922.
Marija Korošec,
žalujoča sestra.
Tovarna
Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolni trg (Domplatz)
Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
vsakovrstno - ■ .........blago.
Us* ga u «S u k e, n?« i	^a«k©5 verižice,
zlatnine, sr®f»raia o, ©ža5a m p@r©š'sie prstane
kupite najbolje pri
Kemično čisti
obleke,
ovratnike, zapestnice in srajce.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. 5vetl€
Podružnica: Šelenburgovani.3. =ss=ss=
Podružnice
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ul. 33	Glavni trg	št.	39.
urar En zlatar,
CeSJe, GNunl trg š2. 4
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plu čujem po najvišji ceni.
za delavce in železničarje Solidna postrežba! Nizke cene
Zmožnega tovarniškega
izurjenega posebno v strojnih in leseno cementnih strešnih po pravilih, isete pradllnka Tržič,
= Akdiski kapital = K 30,008.0®©
A®žer%?@ K 10,000.000,
prele Mariborska eskompt^a
ustanovilena l@ia 1 $72
Skrinj« ¥se TOsše ssalksjSafsS«©!©,
brina naznanila S
Naslednje Ittrdke toplo prSporožšssrao čiiafeljem
Nasietinje tvrdko toplo pripor r*£amo čitateSjem
Prva mariborska delavska
pokama
v Mariboru.
Maribor, Ruška cesta štev. 5
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
TISKOVINE
I. mariborska produktivna zadr. čevljarskih izde!koy Maribor, Orožnova ulica št. 4.
raznih vrst izdeluje po nizkih cenah