Ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo je pripravilo poseben prikaz metod pridobivanja drobnega lesa od podiranja do obdelave na mehani- ziranem skladišču. Pod vodstvom dr. S. Leinerta in s pomočjo KWF so na že znan nazorni način (shema, učinki , stroški) primerjali med seboj 18 različnih metod pridobivanja lesa in jih ocenili po gojitvene-ekoloških, ergonomskih, go- spodarnostnih in tehnoloških kriterijih. Največ prednosti imajo načini pridobiva- nja dolgega lesa. Dva izbrana ugodna načina so tudi predstavili skupaj z vsemi uporabljenimi stroji. V okviru sejma je bila tudi vrsta strokovnih prireditev. Zasedala je 3. sekcija IURFO o odpiranju gorskih gozdov s cestami in o centralni dodelavi lesa. Orga- nizirano je bilo mednarodno posvetovanje z naslovom Nadaljnji razvoj gozdarske tehnike, ki je obravnavalo v bodočem gozdarstvu razvoj tehnike za gospodar- jenje z gozdom na majhnih površinah . Na njem sta z referati sodelovala tudi prof. Mlinšek in dr. Hočevar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. 3. mednarodni žagarski kongres je razpravljal o najnovejši tehniki razžagovanja lesa. Tako se zdi, da postaja lnterforst osrednja evropska gozdarska prireditev. Ogled sejma je bil zaradi svoje celovitosti in spoznavanja najnovejših smeri 1·azvoja pridobivanja lesa v Evropi prav gotovo koristen tudi za številne obisko- valce iz Slovenije. številne uspešne kooperacije med proizvajalci gozdarske opreme v Evropi (npr. Steyer, dSA, LKT) bi lahko vzpodbudile tudi našo strojno industrijo, da bi se uspešneje povezovala. Tako bi omogočila našemu gozdarstvu uporabo najnovejših dosežkov tehnike pri delu v gozdu. Oxf.: 946.2:"187:907.12 (497.i) O JUGOSLOVANSKI FLORI IN VEGETACIJI TER PROBLEMIH NJUNE ZAŠČITE Mi tja Zu pan č ič * Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ in Makedonska akademija zna- nosti in umetnosti (Makedonska akademija na naukite i umetnostite - MANU) sta priredila pri nas prvo znanstveno zborovanje o flori in vegetaciji ter proble- mih njihove zaščite , od 2. do 4. junija 1982 v Skopju, pod naslovom Simpozium florata i vegetacijata na Jugoslavija i problemot na nivnata zaštita. Zborovanja se je udeležilo okoli 50 raziskovalcev, biologov, gozdarjev, agro- nomov, iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Od Slovencev so se udeležili zborovanja mag. Franc Batič, prof. dr. Ernest Mayer, dopisni član SAZU, Peter Skoberne , doc. dr. Tone Wraber in dr. inž. Mitja Zupančič. Zborovanje je odprl podpredsednik Makedonske akademije znanosti in umetnosti akad. prof. dr. Blagoje Popov. Uvodni referat je imel akad. prof . dr. Kiril Micevski tamkajšnji botanik, florist in fitocenolog, ki je znan po svojih odličnih raziskavah doma in v tujini ; hkrati pa je bil tudi predsednik organiza- cijskega odbora tega zborovanja. V uvodnem referatu, ki je zajel celotno ozem- lje Jugoslavije, je opozoril na bogastvo naše flore in vegetacije, uspešno razisko- ~ Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Novi trg 3, 6"1000 Ljubljana, YU. 383 vanje le-te, nadaljnje odkrivanje novih taksonov in fitocenoz. Na osnovi znan- stvenih proučevanj moremo ugotoviti, katera rastlina ali rastlinska združba je ogrožena, kar omogoča smiselno zavarovanje celotnega biotopa oziroma biocenoze v katerem živi rastlina . Nato so se zvrstili naslednji poročevalci , ki so prikazali isto problematiko v svojih republikah in pokrajinah: akad . Pavle Fukarek (Sarajevo}, dr. Mile Jankovic (Beograd}, dr. Feriz Krasniqi (Priština) , dr. Ernest Mayer in dr. Mitja Zupančič (Ljubljana), akad. Kiril Micevski (Skopje), dr. Stanija Parabučski (Novi Sad). Referat je zaradi njene obolelosti prebrala mag . Branka šajinovic, dr. Vu- kle Pulevic (Titograd) in dr. Ivo Trinajstic (Zagreb) . Posebnost zasedanja je bilo predavanje o našem najstarejšem in najbolje organiziranem parku Plitvička jezera dipl. inž. Krge. Poleg referatov so bili še koreferati; zanimiva sta bila od akad . l. Vidakovica in dr. B. Tatica. Naj na kratko omenimo, da sta v svojem referatu E. Mayer in M. Zupančič opozorila na nekatere probleme uničevanja ter izginjanja flore in vegetacije v Sloveniji , ki se je pričelo že v prejšnjem stoietju, zlasti z meliorativnimi deli na Ljubljanskem barju. V današnjem času pa je doseglo še širši in večji obseg. Predvsem zaradi načina gospodarjenja oziroma izkoriščanja naravnih dobrin, gospodarjenja in nepravilnega načrtovanja s prostorom (industrija, kmetijstvo , turizem idr.) , učinkovanjem škodljivih kemijskih preparatov in medikamentov na živi svet itd. Opozorila sta, da so se do danes zmanjšale površine pra· gozdov v Sloveniji. Izginja ali pa je spremenjena ruderalna, segetalna, traviščna in vodna vegetacija, zlasti stoječih in počasi tekočih voda, barja, lišajska f lora itd. Hkrati pa izginjajo pri nas redke rastline : Taxus baccata, Betula pubescens, Pinus cembra, Acer tataricum, Quercus ilex, Juniperus oxycedrus, Viburnum tinus, Rhododendron luteum, Corthusa mattioli, Linnaea borealis , Scifla pratensis, Peucedanum coriacium var. pospichafli, Drosera rotundifolia, D. Ang/ica, Lemna triscula , Spirodela polyrrhiza, Nuphar lutea , Nymphea alba, Hottonia palustris in še mnoge druge. Po dvodnevnem zasedanju je bila čudovita ekskurzija po poti Skopje- Klisura Pčinja-Gradsko-Stobi-Negotino-Serta-štip-Ovče Polje-Titov Veles- Skopje. že kmalu po Skopju smo si ogledali floro v soteski Pčinje in občudovali dre- vesasto brinje Juniperus excelsa. Nadalje nas je pot vodila po desni strani Var- darja, kjer je stepska vegetacija z bogato endemično balkansko floro , ki prihaja k nam prek Grčije . številno so zastopane tudi maloazijske rastlinske vrste. Ogledali smo si asociaciji Brachypodio-Onobrychetum pindicolae Micevski 1971 in Astragalo-Morinetum Micevski 1971 z rastlinskimi vrstami Scabiosa si- cufa, Centaurea orphanidea, Onobrychis pindicula, Althea hirsuta, Bromus ja- ponicus, Linum nodiflorum, Astragalus hamosus, A. sinaicus, Morina persica, Astragalus parnasii, Pofygala rhodopea, Unum tauricum, Ferulago galbanifera, Genista trifoliata, Capparis sicula idr. Poleg florističnih in vegetacijskih zanimi- vosti smo si ogledali bogato in lepo arheološko antične središče Stobi, ki je imelo nekdaj pomembno vlogo. Od Negotina proti Serti smo prešli na levi breg Vardarja. Tam je manj endemnih vrst in vegetacija je enolična . Zanimiva pa je halofitska vegetacija na Ovčem Polju. Na solončakih in soloncih je razvita na- slednja vegetacija : Suaedetum maritimae balcanicum Micevski 1965, Camphoro- smetum annuae balcanicum Micevski 1965, Puccinelfietum convolutae Micevski 1965, Hordeo- Trifolietum parviflori Micevski 1965, Camphorosmetum monspelia- cae Micevski 1965, Pholiureto-Piantaginetum balcanicum Micevski 1965, Crypsi- detum aculeatae balcanicum Micevski 1965, Hordeeto-Caricetum distantis Micev- ski 1957 in Bromo-Aiopecuretum Micevski 1965. Naštete združbe so revne z rast- 384 !inskimi vrstami. Več;inoma jih gradijo dve do tri rastlinske vrste. Redke so združbe, ki so relativno bogatejše in imajo 20 do 40 rastlinskih vrst. Zborovanje in ekskurzija sta bili vzorno pripravljeni in na visoki znanstveni ravni. To je zasluga organizatorja, predvsem akad. Kirila Micevskega, ki je bil srce in gonilna sila zborovanja. Razširjeni referati bodo tiskani v posebni publikaciji MANU. Ta publikacija naj bi bila osnova za nadaljnje delo pri znanstvenih problemih varstva flore in vegetacije v Jugoslaviji. Smiselno pa jo bodo lahko uporabljali tudi v pedagoškem procesu na ustreznih visokih šolah. ŠTIRINAJSTA SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA MEDNARODNE ZVEZE GOZDARSKIH RAZISKOVALNIH ORGANlZACIJ (IUFRO) V LJUBLJANI '1986 1982 Ljubljana Zadnji teden letošnjega, vremensko omahljivega aprila, se je v Ljubljani prvič sestal novi izvršilni odbor IUFRO. Ta, po vrsti sicer že štirinajsti sestanek izvršilnega odbora, je bil po septembr- skem XVII. IUFRO kongresu v japonskem Kyotu, prvi sestanek novega izvršilnega odbora, ki je bil izvoljen hkrati z novim predsednikom v času kongresa. Dejstvo, da je bil ta prvi sestanek sklican prav v Ljubljani, ni bilo naključje. Z novim predsednikom, prof. dr. Duša- nom Mlinškom, se je predsedstvo IUFRO za pet let preselilo v Ljubljano, kjer bo leta 1986 tudi XVIII. svetovni IUFRO kongres . Prvi sestanek izvršilnega od- bora IUFRO je bil sklican v glavnem mestu Slovenije predvsem zato, da bi člane izvršilnega odbora seznanili z mestom, ki bo gostitelj kongresa in jim hkrati predstavili tudi slovensko gozdarstvo. Sestanka izvršilnega odbora se je udeležilo dva ducata priznanih strokov- njakov na področju gozdarstva in lesarstva z vseh strani sveta. Podpredsed- nik je prišel iz Združenih držav Amerike, prišli so predstavniki svetovnih regij iz Brazilije, Malezije, Senegala, Japonske, Kanade, ter evropskih držav kot so švedska, švica in Poljska. Sestanka se je udeležilo tudi vseh šest vodij šestih IUFRO oddelkov iz Evrope, Združenih držav, pa tudi iz daljnje Avstralije. Iz Zvezne republike Nemčije se je pripeljal prejšnji predsednik Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij, prišlo pa je tudi nekaj povabljencev in opazovalcev. Med slednjimi vsekakor velja omeniti Japonca Kazuo Asada, ki je imel pomembno vlogo pri organizaciji kongresa v Kyotu in je v Ljubljano prišel s kopico izkušenj in koristnih nasvetov za leto 1986, ko se bo z organizacijo spoprijela glavno mesto Slovenije. Kot opazovalec se je sestanka udeležil tudi Brian Payne, ki je v Ljubljano pripotoval v imenu UNESCA. Zasedanje izvršilnega odbora je potekalo teden dni, sestavljeno pa je bilo iz dveh, prepletajočih se delov. Prvi del so bili sestanki izvršilnega odbora, drugi del pa so bile ekskurzije in praktični prikaz gospodarjenja z gozdovi na Slovenskem. 385 ....