POGOVORI Z DELEGATI VIII. KONGRESA ZKS
S kongresa v življenje
Osmi kongres Zveze komunistov Slovenije je začr-tal smeri akcije. Delegati kongresa iz občine Ljublja-na Center so tvorno prispevali k uspehu kongresa. Zdaj, ko so se vrnili v svoja temeljna okolja, smo jih povprašali predvsem to, kako bodo kongresni dogo-vor uresničevali v vsakdanjem življenju. Le z akcijo bomo namreč našo družbo dograjevali, jo izpopolnje-vali, ji dajali takšno podobo, kakršno hočemo.
Naj na kratko spomnimo, da so na VIII. kongresu sklenili, da je treba v nadaljnjem delu nameniti vso pozornost izgrajevanju dohodkovnih odnosov med vsemi subjekti, ki se pojavljajo v družbenoekonomski sferi, razvoj materialne in družbene baze združenega dela, gospodarstva nasploh in zlasti predelovalne in-dustrije, ki se morata dvigniti na novo kakovostno raven. V srži vsega tega pa je nedvomno dosledno uresničevanje vloge delavca kot nosilca vsega dogaja-nja v združenem delu. Predvsem pa si moramo biti v svesti, da bodo sklepe VIII. kongresa ZKS krasila deja-nia.
Povezati razdrobljene
DRAGICA GHLJ, višja ko-mercialna referentka v Kom-pasu, tozd Inozemski turi-zem:
Menim, da sta dve vpraša-nji, katerima bomo morali turistični delavci, pa ne le mi, ampak tudi širše družbe-no okolje, v prihodnjem ob-dobju nameniti kar največ pozornosti. Prvič, v turizmu (hoteli) imamo drage naložbe pod dokaj neugodnimi kre-ditnimi pogoji. To se odraža v osebnih dohodkih, saj sta tu-rizem in gostinstvo med 53 gospodarskimi panogami na 48. mestu. Zaradi tega naši
kvalificirani delavci odhaja-jo v druge panoge. To se poz-na pri kakovosti naših uslug. Napor naših delavcev bi bil manjši, če bi podaljšali sezo-no - o tem se še pogovarjamo
in upamo, da se bomo tudi dogovorili. Drugič, za našo republiko je, izraziteje kot za druge, značilna razdroblje-nost turističnega gospodar-stva, to pa poraja nelojalno konkurenco na domačem in na tujem tržišču, iz tega izha-ja vrsta težav. Žal moramo ugotoviti, da kljub prizade-vanjem, da bi vendarle stori-li prvi korak (in pri tem Kom-pas ni stal ob strani) k inte-graciji, pravega rezultata še nismo dosegli. Trudili se bo-mo, da bomo na prihodnjem kongresu lahko rekli, da je bil VIII. kongres dogovor o akciji, pokongresno obdobje pa uresničitev dogovora.
Lažje tudi v zdravstvu
Z0RAVKO KRVINA, glavni direktor Kliničnega centra:
V dokumentih VIII. kongre-sa je vrsta vprašanj konkret-no akcijsko opredeljenih, ta-ko da bo bistveno lažje razre-ševati tudi zdravstveno pro-blematiko. Menim, da je ak-cijska vsebina kongresa tudi organizacijsko tako prilago-jena, da daje bolje kot doslej možnost hitrejšega razreše-vanja. Pomembno je, da smo postavili osnovo dogovarja-nja v osnovne organizacije ZK, v tozd in krajevno skup-nost in jo direktno povezali, tako da bodo politična jedra v temeljnih okoljih zagotovo pomemben mobilizacijski dejavnik pri izvrševanju kongresnih   sklepov   in   di-
rektnem razreševanju pro-blemov. Menim, da je ukini-tev   svetov,   komitejev   itd.
izrednega pomena, ker so to bili dostikrat nekakšni filtri za ne popolnoma objektivno sliko v neki organizaciji združenega dela. Tako bo tu-di delegatska baza imela dru-gačen impulz v svojem oko-lju. To je močan poudarek de-legatskemu sistemu.
Konkretno smo si na Kli-ničnem centru zamislili, da vse komuniste preko semi-narjev tudi vključimo v ak-cijske usmeritve in na osnovi sklepov izdelamo konkretne programe akcije. Ta bo izha-jala iz naše osnovne dejavno-sti - kako izboljšati zdrav-stveno varstvo delovnega človeka, kako se racionalno organizirati, kako vzpostavi-ti čimbolj enak družbenoeko-nomski položaj delavcev v zdravstvu z delavci v mate-rialni proizvodnji. Svobodna tnenjava je ta trenutek še ve-dno v močnih proračunskih sponah in iz tega izhaja vsa
problematika družbenoeko-nomskih odnosov, kot jih opredeljuje zakon o združe-nem delu s spletom dohod-kovnih odnosov, nagrajeva-nja po delu, družbenem dogo-varjanju cen za zdravstvene storitve, stroškovna delitev v naši republiki med vrhun-sko organizacijo (bolnišnica-mi) in osnovno zdravstveno službo, v integracijskih pro-cesih med vsemi temi dejav-niki. Tu bom direkten: ne da menjamo table, ampak da ra-zrešimo vsebino, organizira-nost, kvaliteto in racional-nost dela. Ti procesi seveda niso enostavni, zato so toliko bolj pomembni. Akcijska usmeritev in direktna pove-zanost na občinski komite je potrdila našo pravilno odlo-čitev pred štirimi leti, ko smo iz 6 osnovnih organizacij ZK šli na 39 osnovnih organizacij v 32 tozdih, DSSS in Medicin-ski fakulteti. Pomembno je, da bomo probleme, ki so šir-šega pomena za ozd, razreše-vali s problemskimi konfe-rencami ZK, ker je klinični center vrhunska zdravstvena ozd, vrh slovenske medicine in pokrivamo praktično vse njene dejavnike. Podpiramo ustanavl janje družbenih sve-tov, kot jih predlaga tovariš Kardelj, da bi najbolj subtil-ne pojave razreševali s po-močjo družbenih svetov. Brez tega klinični center ne more več obravnavati tovrst-ne problematike. Skratka, z zaokrožitvijo vseh razprav ob VIII. kongresu ZKS in XI. kongresu ZKJ botno s kon-kretno akcijo razreševali na-še konkretne probleme.
Naše sodelovanje s krajev-no skupnostjo Stari Vodmat je dokaj dobro, vendar bomo
tnorali v pokongresnem bb-dobju razviti še pristnejše odnose. Tu je vrsta vprašanj, za katera smo oboji zaintere-sirani kot so prostorsko ure-janje, infrastruktura, otro-ško varstvo... V Kliničnem centru oblikujemo naš pro-gram razvoja do leta 2000, ki ga bomo najprej prediskuti-rali v krajevni skupnosti.
Nove poti sodelovanja
LJUDMILA ARKO, prof esori-ca na Vzgojiteljski šoli:
Zadnja štiri leta smo uho-dili  nove poti sodelovanja
med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi. Delavci v gospodarstvu čeda-lje bolj čutijo, da je njihov ustvarjeni dohodek odvisen tudi od delavcev v družbeni dejavnosti. Tudi pri delovnih načrtih posameznih predme-tov na naši šoli čedalje bolj sodelujejo učenci. Povedati moram, da je bilo za kongre-sne dokumente med učenci veliko zanimanja in razprav-ljanja o njih, predvsem o predšolski vzgoji. Poudarili smo zlasti pomen nadaljnje-ga izobraževanja vzgojite-ljic, saj se izobraževalni pro-ces ne zakl juči s šolskim spri-
čevalom. Na šoli smo pripra-vili tudi kviz tekmovanje o partijskih kongresih, naloge iz predšolske vzgoje, ki izha-jajo iz VIII. kongresa, pa bo-mo objavili tudi v šolskem glasilu.
Akcija,kjernasžuli
MITJA MAČEK, vodja kon-trole v Kartonažni tovarni:
Opažamo, da vsi člani ZK niso enako aktivni, da so ne-kateri kot koraunisti prema-lo aktivni in o tem bomo raz-pravljali. Delavec je zainte-resiran za delo in za to, da bo delu primerno nagrajen. Osebne odgovornosti do dela pa je še premalo. Kot delegati bomo morali bolje skrbeti za učinkovito informiranje, na vsako delavčevo pobudo pa podati odgovor. V združenem
delu in krajevnih skupnostih se bomo angažirali tam, kjer nas čevelj žuli.
Več samoiniciative
VERONIKA ZIDAR, Sloveni-jales - Trgovina, tozd Stano-vanjska oprema:
Zavzemali se bomo, da bo sleherni   komunist   pokazal
več samoiniciative. Izpopol-niti bomo morali dohodkov-ne odnose, prav tako naše so-delovanje s krajevno skup-nostjo Stara Ljubljana, zlasti pri družbenopolitičnih akci-jah. Doslej tudi še nismo so-delovali s potrošniškimi sve-ti. Vzrokov za samokritiko je torej dovolj, toda iz te samo-kritike moramo preiti na de-lo. Prav potrošniški sveti bi morali biti takšni, da bi pra-vilno usmerjali trgovino, ta pa upoštevala potrebe po-trošnikov. Sama stanujem za Bežigradom v KS Urške Zat-ler, nakupujem pa pretežno v Centru, ker je krajevna trgo-vina prema jhna in slabo zalo-žena.
Ljudska obramba je sestavina vseh odnosov
TONE KRAŠEVEC, načelnik politično-upravnega sektor-ja republiškega štaba za teri-
torialno obrambo in član CK ZKS:
Kongres je potrdil, da je ljudska obramba sestavina vseh odnosov v naši družbi in da je podružbljanje ljudske obrambe neposredno odvi-sno od stopnje razvitosti odnosov v tozdih in krajev-nih skupnostih. Na kongresu smo ocenili, da smo pri tem dosegli lepe uspehe. Pokazale so jih konkretne izkušnje pri vajah vseh struktur družbe-nopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti ter toz-dov kot osnovnih samou-pravnih celic. Delovni ljudje in občani so na tem področju pokazali izredno visoko za-vest. Kongres pa je tudi opo-zoril, da še nismo v celoti do-segli, da bo skrb za Ijudsko
obrambo »last« slehernega delovnega človeka in občana. Pri razreševanju vseh aktual-nih problemov v krajevnih skupnostih (komunala, kul-tura, šport itd.) bomo v mno-gočetn prispevali h krepitvi osveščenosti Ijudi, da so ne-pogrešljivi in neposredno od-
govorni za razvoj socialistič-nih odnosov. Bolj ko bomo uveljavili zakon o združenem delu, bolj bo Ijudska obram-ba prisotna v vsakem člove-ku, kot tudi pravi ustava. Med VII. in VIII. kongresom smo storili velik korak na-prej v pomlajevanju kadrov, strokovni usposobljenosti in sposobnosti za izvrševanje nalog. Predvsem pa se je v tem obdobju teritorialna obramba še bolj vključila v krajevno skupnost, občino in tozd. Kongres je potrdil, da je že dosedanji razvoj šel in bo tudi v prihodnje šel po poti krepitve vseh dosežkov, ki si jih je priboril delavski razred in razvijanju zavesti, da je splošni ljudski odpor nepre-magljiva ovira za katerega-koli napadalca. Splošni ljud-ski odpor je edina možna vse-bina in oblika našega boja, ker ima korenine v NOB in socialistični revoluciji, prak-si naših ljudi, čeprav v dru-gačnih pogojih kot takrat. Kako naši ljudje zavzeto ra-zrešu jejo vprašanja in spre je-majo to odgovornost potrju-jejo vaje v krajevnih skupno-stih in združenem delu. Zna-na je misel, da je bila zveza komunistov najmočnejša ta-krat, ko se je povezovala s širokimi množicami - to ve-Ija še posebej na področju ljudske obrambe in vseh nje-nih subjektov (teritorialne obrambe, civilne zaščite, družbene samozaščite). V tem smislu bodo morale osnovne organizacije ZK spremeniti metode delovanja v okviru SZDL in presekati forumski način dela (kjer je še priso-ten) tudi v krajevnih skupno-stih in tozdih.
Vladimir Jerman