!*NA70 din - Leto XXXIX - Št. 64 KRANJ, torek, 26. avgusta 1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO re poprimeio mladi, le lažje I^J^aševanje je veliko in to ne le po PtaJvP1' *emveč tudi po pitancih, 1J| Maks Rupnik iz Stare Oselice, ki in^* ukvarja le z govedorejo, temveč ^di precej prašičev. stran 3 Zdaj gre zares Dogovor v krajevni skupnosti Trebija je trden: do letošnjega 29. novembra morajo zazvoniti telefoni. Največji problem je napeljava v Staro Oselico. Postavili so kar 230 drogov. Pogled od slik uhaja do kamenja sredi galerije Svoj motiv, svoje skale, moram na vsak način pripeljati v to galerijo, da bo gledalec videl, kje črpam snov za svoje slike, pravi slikar Karel Kuhar. Konjak v čeladi, sir v košari z dvojnim dnom Priložnost dela tatu, je ljudska modrost, ki se dan za dnem potrjuje v vsakdanjem življenju. Nekateri kradejo kot srake, drugi že od daleč zbujajo pozornost... stran 4 = stran 5 stran 7 Vsak dinar bogato oplemenitijo Telesnovzgojno društvo Partizan Gorje, ki v šestih sekcijah združuje prek 300 ljudi, mladih pa tudi že nekoliko starejših, bo ob koncu tedna proslavilo 65-letnico. stran 8 —=——=== Na Gorenjskem 4,9 odstotka izgub datv*1^' ^S"*5** — Primerjalni polet v ? Poslovanju gospodarstva v t°snjem prvem polletju povedo, 4 9 znašajo izgube gorenjskega j °dstotka slovenskih. Na Gorenjem so znašale 2,29 milijarde di-j. rJev. v slovenskem gospodarstvu j . milijard dinarjev. Gorenjski sk 62 V cel°mem prihodku sloven-stntta §9sP°darstva je bil 10,9 od-Sr!i Prav toliko pri porabljenih edstvih, 10,7 odstotka pri doseže-*m dohodku ter 10,4 odstotka pri JpPorejenem čistem dohodku. Pri- • erJalno torej lahko rečemo, da so gube na Gorenjskem polovico ?arVJše kot v Sloveniji. Zanimiv je * Podatek o 12,9-odstotnem deležu roškov amortizacije, ki kaže, da si a Gorenjskem »lažje privoščijo« Pospešeno; njen slovenski indeks Jasa 193, gorenjski pa 202. Da je ,Vesticijska dejavnost na Gorenj-Kem živahna* pove 19,4-odstotni slež investicijskih vlaganj med le-^n; slovenski indeks znaša 228, gorski pa kar 466. Keforma je, le učbenikov ni Štiri leta traja »prenova« osnovne šole. Prvo leto so dobili nov predmetnik in učni načrt prvi trije razredi, nato naslednji, letos pa so novosti sprejeli le v 7. razredu, kajti za 8. razred je že zmanjkalo moči. Proces prenove je tegoben, sem in tja rahlo nervozen. Šolski re-formski zbodljaji brez ugovora kličejo: več prakse, tudi obrambne in gospodinjske! Ce pa imaš v 38 tednih šolskega leta kar 15 kulturnih, naravoslovnihindružbeno koristnih dni, moraš nekomu nekaj vzeti. Nato mu spet kaj malega dodaš, spet po potrebi odvzameš in se nekako prebiieš do konca reforme. Če naj že verjamemo, naj bi bila reforma dobra, ne moremo mimo njenih vznemirjajočih spodrsljajev in praktičnih žrtev. Lani so šesto-šolci čakali na zemljepisni učbenik tričetrt leta! Učitelji preskakujejo neaktualno snov komaj leto dni starih učbenikov — novih tako ali tako ni — in tekajo po seminarjih. Tam sede vsi, od prvega, ki naj pri priči uvede spremembe, do zadnjega, ki ga prenova še čaka. In se zgodi, da je določeni učni program na prvem republiškem strokovnem svetu sprejet, a ga drugi nezadržno ovrže. Založbe čakajo, učbenikov ni. Zdaj menda ni papirja, drugič avtorjev. Če avtorji spišejo učbenik, ga drugi »raztrgajo«. Le-ti pa učbenikov sploh nočejo pisati za menda bedne honorarje. Vse se sliši, nič javno ne izve. Šole vedo le, da za tako reformo nimajo denarja. Le kje naj dobe kabinete in aparature za vse praktične preskuse, če že za navadne di-aprojektorje ne morejo kupiti žarnic? Za zdaj najmanj boleče občutijo reformo učenci. Kako ne, ko pa je »težavnost prilagojena njihovi dojemljivi stopnji« in se obseg programa osnovne šole zmanjšuje. Nekateri učitelji se, na skrivaj, sicer drže za glavo in obupujejo; ne toliko zaradi splošne reformske družbene vneme, ki ni prizanesla niti šoli. Čisto človeško jih skrbi, kaj bo z generacijami, ki bodo živele v prepričanju, da so z družbenokoristni-mi dnevi zajele večino znanja in življenjske modrosti. ry Sedej arjan Rožič v Kranju — Član predsedstva zvezne konference SZDL M v&rjan Rožič se je na povabilo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko J*rai v Kranju pogovarjal z gorenjskim političnim aktivom o gospodar-?,iAln m P°»tičnem položaju pri nas in o vlogi SZDL. Več na drugi strani U«) — Foto: F. Perdan §H*La prizadejala precej škode kmetijstvu Krme bo manjkalo Čeprav ljudje modrujejo, da po dežju pride sonce in po soncu dež (kar Se vedno izkaže tudi za resnično), so si kmetje v preteklih dneh bolj kot če-*a drugega želeli moče, vsaj nekajdnevnega zmernega deževja. Zadnje pa-a&vine so le nekoliko izboljšale stanje: škodo, ki jo je utrpelo kmetijstvo 2ftradi suše, bodo omilile, ne bodo pa je povsem odpravile! »Če bi bilo letos poleti vreme kmetijstvu naklonjeno, bi zdaj že pospravljali tretjo košnjo; tako pa je vnuka šele začela dobro rasti,« pravi Viktor *relih, vodja pospeševalne službe v Gorenjski kmetijski zadrugi. »Na območjih, kjer je bilo najmanj dežja in je za nameček še plitva zemlja (na grškem polju, na Cerkljanskem ...), je rast koruze za siliranje zastala, n}eni spodnji listi so se že sušili. Kolikšna bo škoda pri krompirju, bo oce-jnia posebna komisija, krši je v petek ogledala nasade. Nedvomno je, da bo letos krme za živino manjkalo. To so spoznali tudi kmetje in to se kaže tudi v vse večjem povpraševanju po senu. 70 ton smo ga že pripeljali s Primor-ske in z Notranjske, za 100 ton imamo še naročil, veliko jih še pričakujejo.« Podobno je na območju škofjeloške kmetijske zadruge. Posledice suše . najbolj vidne na hribovskih, soncu izpostavljenih travnikih in pašnikih !n tudi na Sorskem polju, kjer je zemlja zelo plitva. Na planinah primanj-KuJe mlade in sočne trave, težave pa so bile tudi z vodo za napajanje živi-ne- Na Soriško planino jO je bilo treb«* voziti s cisternami, na Blegošu je ^Orala živina do oddaljenejših vodnih virov. Setev strniščnih dosevkov na J^ušeni in razpokani zemlji ni najbo', uspela. Krme bo manjkalo.'Ponudba živine se je že povečala, v klavnic o prihajajo tudi slabo dopitani biki. vse večje je povpraševanje po koruzi, četudi je to drag nadomestek za do- pridelano krmo. V zadrugi"že razmišljajo o tem, da bi intervencijski 8klad dodatno regresiral nabavo koruze. ,. Številni bohinjski kmetje so dolgo odlagali drugo košnjo, ker so se ba-l< da jim poletna pripeka ne bi zažgala travne ruše. S Pečane so zaradi pomanjkanja vode že prignali živino v dolino, na Zajavornik so vodo vozili, pžave so bile tudi na Uskovnici. Toča in veter (pred tednom dni) sta uniči-*a tudi dobršen del koruze za siliranje v Stari Fužini in Studorju. »Krme bo sanjkalo, stalež se bo zanesljivo zmanjševal,« meni ob vsem tem pospeše-valec Brane Sitar. C. Zaplotnik O sejmu laskave ocene Kranj, 25. avgusta — V nedeljo zvečer je bil končan 26. gorenjski sejem. V kranjskem Poslovno-priredit-venem centru so zadovoljni, saj je bila prireditev deležna laskavih ocen. Obiskalo jo je okrog 110 tisoč ljudi, promet pa je dosegel blizu 20 milijard dinarjev. V to vsoto so všteta tudi vsa večja naročila. Prijetna popestritev je bil popoldanski in večerni zabavni program, gostinska ponudba pa je bila ob sprejemljivih cenah zadovoljiva. Obiskovalci so se pohvalno izrazili o zunanji ureditvi sejmišča. Mogoče bi kazalo v prihodnje še bolj popestriti sejemske popoldneve z modnimi revijami in drugimi prireditvami. Sejem so obiskali številni predstavniki našega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, med njimi predsednik republiške konference SZDL Jože Smole, predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik in član sveta federacije Viktor Avbelj ter zastopniki Slovencev s Koroške. . -jk V Poljanah gradijo osnovno šolo — SGP Tehnik iz Škofje Loke s soizvajalci gradi v Poljanah novo osnovno šolo na osnovi referendumskega programa. Gradnja poteka po programu, želja krajanov pa je, da bi bila šola do njihovega krajevnega praznika odprta, (jk) — Foto: F. Perdan Prvo zlato za vaterpoliste, Dar jan Petrič imeniten šesti V Španiji, v Madridu, se je v soboto končalo peto svetovno prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in sinhronem plavanju. Največji uspeh so dosegli vaterpolisti Jugoslavije, ki so v boju za prvo mesto v maratonski tekmi premagali Italijo v štirih podaljških z 12:11. Zlato kolajno so naši osvojili tudi leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Imenitno in z izrednimi rezultati je svoje delo opravil tudi naš najboljši plavalec Kranjčan Dar-jan Petrič. Dan pred svojim dvaindvajsetim rojstnim dnevom, rojen je bil 24. avgusta, je plaval v velikem finaiu na 1500 metrov kravi. Že v predtekmovanju je s 15:24,50 dosegel četrti najboljši čas. V velikem finalu je bil s časom 15:22,35 še boljši in je zasedel šesto mesto. To je res izreden uspeh Darjana Petriča. S temi mesti in z res kvalitetnimi rezultati je spet prišel v sam vrh svetovnega moškega plavanja. Za dosežke naše iskrene čestitke z željo, da bi nas navduševal še naprej. Prihodnjo sezono na evropskem prvenstvu, na univerziadi v Zagrebu, mediteranskih igrah in leta 1988 na letnih olimpijskih igrah v Seulu. -dh ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske MERKUR kranj (mmmmiEZGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK, 26. AVGUSTAjjl PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI V znamenju Harareja Osebni dohodki realno Beograd — Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani je v razgovoru za agencije Tanjug dejal, da bo osmi vrh neuvrščenih v Harareju tudi vrh enotnosti in prizadevanj za rešitev poglavitnih problemov sodobnega sveta. Neuvrščenost je danes svetovni politični dejavnik, ki se mu ni mogoče izogniti. Nasploh je glavna zunanjepolitična dejavnost namenjena pripravam na vrhunski sestanek v glavnem mestu Zimbabveja. Tja je že odpotoval naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, ki bo sodeloval na ministrski konferenci neuvrščenih držav. K nam pa prihajajo na obisk in pogovore pred Hara-rejem številni predstavniki neuvrščenih držav. Med drugim nas bo obiskal tudi voditelj Nikaragve Danijel Ortega. Začel se je radgonski sejem Gornja Radgona — Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč je odprl 24. mednarodni kmetijski in živilski sejem v Gornji Radgoni, ki se uvršča med največje tovrstne sejme v Jugoslaviji. Na njem prikazuje svoje poslovne dosežke in izdelke kmetijske in živilske industrije rekordnih 1100 razstavljalcev iz domovine in tujine. Tuji so prišli iz 24 držav. Sejem se razteza na 60 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora. Za sejem je značilen bogat spremljajoč strokovni program. Iskra Otoče praznuje 25-letnico Otoče, 25. avgusta — Iskrina Tovarna merilnih instrumentov v Oto-čah je v jubilejnem, 25. letu obstoja v desetih mesecih zgradila nov proizvodni obrat s sodobno opremo. Nove prostore bodo slovesno odprli v petek ob 12. uri. ne naraščajo vec Ljubljana — Statistike kažejo, da so se razlike med osebnimi dohodki v posameznih republikah in pokrajinah začele zmanjševati. Osebni dohodki so se letos junija najbolj povečali na Hrvatskem, v Crni gori in Bosni in Hercegovini. Povečanje je bilo skoraj 6-odstotno, slovenski porast pa je znašal le dobra dva odstotka. Slovenske plače so se julija v primerjavi z junijem realno znižale in zato ne moremo več govoriti o realnem naraščanju osebnih dohodkov. Povprečni osebni dohodek v letošnjih petih mesecih je bil v Sloveniji 92.878 dinarjev. Za hrano polovico zaslužka Beograd — V Jugoslaviji pojemo vedno manj mesa, so ugotovili raziskovalci. V večini drugih držav pojedo veliko več mesa in se zato Jugoslovani v tem pogledu že praktično postimo. Največje povpraševanje po mesu je bilo do leta 1981. Zanimiva je tudi primerjava, da v večini evropskih držav ljudje porabijo za hrano od 20 do 30 odstotkov zaslužka, pri nas pa se odstotek že približuje številu 50; pa pojedo drugje več mesa kot pri nas. Tri tovarne v Alžiriji Ljubljana — Na jugu Alžirije že stojijo tri tovarne, ki so jih skupaj zgradile in opremile jugoslovanske delovne organizacije, združene v konzorcije, v katerem je tudi eno zahod-nonemško podjetje, nosilec projekta pa je Rudis. To so tri tovarne obutve. Tehnologijo so izdelali strokovnjaki tržiškega Peka. Za to delovno organizacijo je to prva izkušnja na tujem, prvi izvoz znanja in tehnologije. Dve tovarni že obratujeta, tretja pa se sedaj pripravlja na proizvodnjo. Peko bo pri vsaki tovarni ustvaril dva milijona dolarjev izvoza. Preskrba z ozimnico Meso ne sodi v ozimnico Kranj, avgust — Prodaja ozimnice se bo te dni začela s papriko, kasneje pa bodo v prodaji čebula, česen, krompir, jabolka in letos tudi zelje. Meso pa v ozimnico ne sodi, pravijo v Kranju, kjer zanjo skrbe Živila, KŽK in Gorenjska kmetijska zadruga. Cene sedaj še niso znane, ker bodo sestanki poslovnih skupnosti za krompir in jabolka šele po 1. septembru, za druge artikle pa se o cenah prav tako šele dogovarjajo. Cene bodo enotne za vso Slovenijo, v Živilih pa pravijo, da bo ozimnica cenejša vsaj za polovico stroškov marže in 30 odstotkov ostalih stroškov, saj bo s tem trgovina odstopila del zaslužka. Kakor pravijo oskrbovalci, bo vseh artiklov za ozimnico dovolj, naprodaj pa bodo v trgovinah, po dogovoru z večjimi delovnimi organizacijami pa ob večjih količinah tudi na dogovorjenih mestih. Ob nabavi ozimnice se pojavlja tudi vprašanje denarnih pomoči in kreditov za nakup. Praksa je različna, občinski sindikalni svet v Kranju pa je osnovnim organizacijam sindikata priporočil, naj upoštevajo dogovorjena merila, ki se nanašajo na povprečni dohodek na družinskega člana. Pobudo pa so dali za kreditiranje ozimnice v delovnih organizacijah iz sredstev sklada skupne porabe ali iz sredstev osnovne organizacije; predlagajo trimesečno obročno odplačevanje. Pri bankah pa veljajo sedaj 48-odstotne obresti le za kredite za nakup premoga, sklepov o 43-odstotni obrestni meri za kredite za ozimnico še ni. Vojaki kopljejo za vodovod na planino Javornik Brigadirji so prišli prezgodaj Mladinska delovna brigada Staneta Žagarja mL, sestavljena iz brigadirjev iz radovljiške občine in mladih iz prijateljske občine Svi-lajnac v Srbiji, je nameravala letos julija skupaj z vojaki in s kmeti pašne skupnosti Gorjuše-Nomenj graditi vodovod od zbiralnika na planini Krašca nad Viševnikom do planine Javornik, kjer naj bi se po končni ureditvi na 50 hektarih paslo 160 glav goveje živine. Mladi so odšli na Pokljuko trdno odločeni, da pomagajo graditi vodovod, ki je nujno potreben za gospodarsko izkoriščanje planine, predvsem za strojno molžo krav, vendar pa se je na planini izkazalo, da še ni vse pripravljeno za začetek del. Da ne bi stali križem rok, so sekali grmovje in mlado drevje. Tudi to je bilo zelo koristno, pa vendarle: grenak priokus ostaja. Ko smo skušali v petek izvedeti, kdo ni pripravil vsega potrebnega za gradnjo vodovoda na planino Javornik, nismo dobili pravega (prepričljivega) odgovora. V bohinjski kmetijski zadrugi so nam povedali, da je direktor na dopustu; pospeševalec, ki je bil z brigadirji na planini, pa je dejal, da o tem lahko odgovorno izjavlja le direktor. Potem ko smo zaman iskali še nekaj (odgovornih) ljudi, smo v radovljiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora izvedeli le to, da za gradnjo vodovoda ni bila nared vsa tehnična dokumentacija in da tudi sicer ni bilo vse dogovorjeno. Naj bo tako ali drugače. V radovljiški občini so kmalu uvideli, da z oklevanjem letos še ne bo pritekla voda na planino Javornik (kot med drugim obljublja tudi občinska resolucija). Izvršni svet je sredi avgusta imenoval gradbeni odbor — vodi ga predsednik občinske skupščine Bernard Tonejc s pomočjo Janeza Stareta, direktorja Goz-darsko-kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju, ki naj bi pripravil delovni program za gradnjo vodovoda, nadzoroval delo, zagotovil sodelovanje vojakov in kmetov pašne skupnosti ter izdelal finančni načrt. V sredo se je akcija končno začela: vojaki z Bohinjske Bele bodo na roke skopali skoraj tri kilometre dolg kanal, cevi bo položilo radovljiško komunalno gospodarstvo, na pomoč pa bodo priskočili še gradbeniki iz Bohinja. C. Zaplotnik Marjan Rožič v Kranju Administrativni ukrepi ne morejo nadomestiti ekonomskih Kranj, 25. avgusta — Izhod iz krize je v nadaljnji demokratizaciji družbe, ne pa v krepitvi etatizma. To je povsem praktično vprašanje, pomembno za odnose med narodi in narodnostmi Jugoslavije ter za utrditev samoupravne zasnove federacije. So glasne težnje po birokratski krepitvi federacije na eno in njeni slabitvi na drugi strani, je med drugim dejal Marjan Rožič. Po kongresih Zveze komunistov spoznavamo, da se stvari ne razvijajo samodejno, ampak je potrebna stalna politična akcija. Do razkoraka med napisanim in praktičnim prihaja tudi zaradi tega, ker je naša politika preveč prakticistična. Preveč govorimo, da smo v krizi in da se stališča ne dajo uresničevati, sami pa dokumente najraje zaklenemo v predal in čakamo, da se bodo stvari same razrešile. Zato je nujna agresivnejša politična borba na osnovi argumentov. Ker je tega premalo, prihaja v državi do nasprotij in napačnih ter enostranskih razumevanj nekaterih stvari. Ker letošnje resolucije ne uresničujemo, so bili nujni ukrepi. V preteklosti je bilo preveč jalovega dialoga. Vendar pa način priprav ukrepov ni bil najboljši. Preveč je bilo zaupnega in premalo je o njih lahko razpravljala delegatska baza. Proizvodnja nam je kakovostno pešala, zato vedno težje prodajamo na tuje. Izvoznike smo potisnili na stranski tir, ker so bili preveč upoštevani tisti, ki so trdili, da so izvozniki privilegirani in jih ni treba podpirati. Visoki inflaciji nismo kos, prav tako pa nimamo analize socialnih in ekonomskih razmer, nimamo pregleda, kaj se tu dogaja in kdo dobiva in kdo zgublja. To ustvarja konflikte v delovnih kolektivih. Predvsem pa nam je jasno, da administrativni ukrepi ne morejo nadomestiti ekonomskih in da praksa uka- zovanja, prepovedovanja in vračanja ni dobra. Govorimo o prerazdeljevanju dohodka, ne pa o njegovem ustvarjanju. Jesenski ukrepi bodo zaostrili pogoje gospodarjenja tistim, ki so doslej dobro živeli na račun drugih, na račun prelivanj in povprečij, je povedal Marjan Rožič. Ukrepi bodo imeli gospodarske, ne pa administrativne osnove, izpolnjen bo režim izvoza in uvoza, tudi za turizem, in če bo treba, bo sedanji zakon spremenjen. Spremenjen bo obračunski sistem, predvsem pri realnih obrestih, akumulaciji in vrednotenju dinarja. Davčna politika bo bolj upoštevala premoženje in dohodek od premoženja, prekinili pa naj bi tudi s prakso, da država po eni strani administrativno ščiti akumulacijo, ki pa jo po drugi strani sama največ troši. O teh ukrepih bo razpravljala zvezna skupščina skupaj z osnutkom resolucije za prihodnje leto. Konec septembra se bo v zveznem zboru začela razprava o spremembah zakona o združenem delu, je napovedal Marjan Rožič. Če bo dokument zrel, bo šel v javno razpravo, bojazni pa sta dve: eni bodo terjali popolno ukinitev zakona, drugi pa bodo sedanji zakon slepo branili. Na tapeti bo tudi tozd. Končno pa bo CK ZKJ posebej razpravljal o vlogi ZK v SZDL. Tudi ta stališča naj bi šla v javno razpravo. J. Košnjek Prvošolčki ne kupijo niti radirke V osnovni šoli v Žirovnici že nekjj let prvošolčkom in drugim v sploh ni treba po knjige in zve^re-knjigarno. V šoli Gorenjskega oo* da so se namreč odločili, da b° -sama poskrbela za učbenike in « . vne zvezke. Tistim, ki prvič Pre .J& jo šolski prag, ni treba skrbeti nio radirko, saj jim prav vse šolske r trebščine kupi šola. l$ Ob koncu šolskega leta učenci v šoli vse knjige in ko se s* tembra vrnejo, za stare u*fSd plačajo 30-odstotno vrednost. T®2^ je le v tem, da naši šolski zelo hitro zastarijo in da jih sol m ne morejo več uporabiti. A kijuo^. mu se staršem vendarle spla*a' fl je ob današnji draginji 30-odsto obrabnina kar dobrodošla. . ^ Letos imajo v šoli še posebej . ve, saj so založbe sporočile, da ve učbenikov manjka. Kljub vse&V napravili izračun za delovne z^e in učbenike za posamezne TaZ??t0 I ce in večnamensko dvorano. čun za gradnjo prizidka in ot? °% dela stare stavbe je bil 473 milij0^ dinarjev, končni račun pa bo bj*2 j (kar je redko pri nas) še za par de milijonov manjši. .v C. Zaplotni* Drugačno poimenovanje ulic Le s priimki osebnosti Kranj, 20. avgusta — V vsakdanjem življenju so se dolga imena ulic pokazala kot nepraktična, zato jih ljudje skrajšujejo in uporabljajo le priimek (npr. Ul. Juleta Gabrovška je postala Gabro-škova ulica). Zato nameravajo v Kranju ulice poimenovati le s priimki osebnosti ter namestiti table z obrazložitvami, po kom je ulica imenovana. Tako bodo v Kranju ubili dve muhi na en mah. Uveljavili bodo praktično rabo imen ulic in se tako izognili seda njim težavam pri vodenju različnih evidenc, kar posebej zahtevajo računalniki. Hkrati pa bodo mimoidočim podrobneje pojasnili, po kom je ulica imenovana. Na posebni tabli bodo namreč osnovni podatki o teh osebnostih: ime in priimek, kdaj je živel, kaj je bil. Ne le tujci, tudi domačini vselej ne vedo, po kom je ulica dobila ime, posebej, če gre za nova naselja, kamor so se ljudje priselili od vsepovsod. Mnoge ulice so namreč dobile imena po osebnostih iz NOB, ki imajo krajevni pomen, širše pa niso znana. Tako bodo delegati kranjske občinske skupščine kmalu dobili v roke dva predloga, ki že upoštevata takšen način poimenovanja ulic. Prvi prihaja iz krajevne skupnosti Kokrica, kjer naj bi v naselju Mlaka uvedli ulični sistem. Popravili pa naj bi tudi zdaj neustrezno razdelitev območij naselij Kokrica in Mlaka, kar naj bi napravili s priključitvijo Golniške ceste k Mlaki. Predlagali so imena enajstih ulic: Benedičiče- va pot, Dolenčeva pot, Golniška ce* Mlaška cesta, Na griču, Nedeljska Oretnekova ulica, Pestotnikova u jji Pot na Zelenec, Ulica Franca Šteff^ Zagrajškova ulica. Nekaj je torej ljavljenih domačih imen, nekaj Pa $ jevno znanih osebnosti, predvse^1^ NOB. Benedičič Janez-Jenko, PeJKo tnik Franc-Aljoša in Zakrajšek so padli partizani, Franc Štefe Pre jgV ni komunist in eden od organizato^ velike tekstilne stavke v Kranju « 1936. Jurij Dolenc (1940-1982) P^-bil znan športnik amater in orga11jjjjjj tor tradicionalnih pohodov na P°th$' nad Storžičem ter smučarskih & ških prireditev. ^ Drugi predlog pa se nanaša na S. ^ membo območij naselij Šenčur^ Srednja vas ter imenovanje novih jj v Šenčurju. Predlagana je uvedba <* ^ novih ulic na severovznodnem ^ Šenčurja, in sicer Mačkovo in Sa]e ^ vo naselje. Ime naj bi torej dobi'8.^ umrlih udeležencih NOB Andreju ku (1901-1942) in Janezu Saj<>v (1916-1944). 0V !??JKf 26. AVGUSTA 1986 GOSPODARSTVO .3. stran (M^IMIEIIGLAS Razvoj drobnega gospodarstva v kranjski občini Obrtniki si večino poslov priskrbe sami j^&nj, 22. avgusta — Ob poročilu, kako se uresničuje program razvoja drobnega gospodarstva v občini, je rajski izvršni svet ugotavljal, da so prostori še vedno problematični, da se je pospeševanje storitvenih obrtnih •^javnosti ponekod že obrestovalo, da se v drobno gospodarstvo vse bolj vključuje Beograjska banka, da je med Jjjjadimi zanimanja za obrtne poklice premalo, po drugi strani pa so vprašljivi preskusi znanja, ki postajajo ""žnjica do kvalifikacije, ter da prava vloga obrtne zadruge še ni zaživela. Dr!^er smo 0 težavah s poslovnimi Postori in uspehih pri pospeševanju ^ritvenih obrtnih dejavnosti oziro-* Pomanjkanju delavcev v nekate-P ze podrobneje pisali, bomo tokrat ^zornost namenili preostalim vpra-^jem drobnega gospodarstva. pisave za gostince, ki ležejo tudi hrano spk!^ davčnimi olajšavami velja po-^j omeniti, da so jih uvedli za go-J^ce, ki več kot 40 odstotkov celot-j^8a prihodka dosežejo s strežbo &ne in oddajo prenočišč. Obrtniki ia °'aJ^av deležni tudi pri začetku de-siw?°S^' ^zvozn' vlaganjih v osnovna J^stva, pri novih zaposlitvah delav-, v in proizvodni praksi učencev. Ze-jj^razširiU tudi krog pavšalnih ob- dJ/* ^a sPreJeta kranjska pobu-KJjP** republiški upravi za družbene P^hodke) o oprostitvi plačila promet-ga davka pri nakupu osnovnih oh v m ^delavnega materiala za , ratovalnico, kakor tudi pri medse-^laih storitvah obrtnikov. ^*ti ene prošnje za štipendijo . Zveza obrtnih združenj Slovenije K 2va šolsko leto 1986/87 razpisala kar D- .^Pendij, vendar ni dobila niti ene v °^nje. Zaradi tako klavrnega odzi-°l lahko sklepali, da med mladimi ^kakršnega zanimanja za obrtne klice. Poznavalci razmer vedo, da tako, da problem tiči drugje. Po-s/>nega šolanja za drobno gospodarji0 ni, usmerjeno izobraževanje v 0, lah, ki bi lahko šolale tudi bodoče ^nike, pa ima za drobno gospodarici £ premai° posluha. Tako se mladi, . končajo kovinarsko, strojno, elek-le°' ^rizersko in podobne srednje šoji zaposle v različnih dejavnostih, t^o tudi v drobnem gospodarstvu. endar zdajšnja praksa kaže, da se T1 obrtnikih zaposlujejo mladi brez .^alifikacij, po nekajletni praksi pa * skušajo pridobiti s preskusi zna-^a- Pri Zvezi obrtnih združenj je la- ni opravilo takšen preskus 41 delavcev. Iz srednje gradbene šole pa protestirajo, da je to slaba bližnjica do kvalifikacije. Ob tem velja povedati, da je v kranjski občini v preteklih petih letih število delavcev v zasebnem sektorju letno naraslo za 7 odstotkov oziroma za 63 delavcev, kar predstavlja 6 odstotkov generacijskega priliva kadrov. Vse bolj se vključuje Beograjska banka V kreditiranje drobnega gospodarstva se je lani v kranjski občini izrazito vključila Beograjska banka, ki je 20 zasebnim obrtnikom dala 32 milijonov dinarjev investicijskih kreditov, Ljubljanska banka pa 50 obrtnikom 49 milijonov dinarjev. V prvi polovici letošnjega leta je Beograjska banka dala 10 milijonov dinarjev takšnih kreditov osmim obrtnikom, Ljubljanska banka pa 20 obrtnikom 38 milijonov dinarjev. Še izrazitejša pa je vloga Beograjske banke pri kreditih za obratna sredstva. Lani jih je dala 640 obrtnikom 150 milijonov dinarjev, v letošnjem prvem polletju pa 136 obrtnikom v 94,5 milijona dinarjev. Ljubljanska banka pa je lani dala takšne kredite 36 obrtnikom v znesku 33,7 milijona dinarjev, v letošnjem prvem polletju pa 17 obrtnikom v znesku 22,6 milijona dinarjev. Obrtniki si 80 odstotkov poslov priskrbe sami Vloga obrtne zadruge kot nosilca kooperacijskih odnosov z industrijskimi in trgovskimi organizacijami še ni zaživela, saj si kar 80 odstotkov prometa, ki ga zadruga ustvari, priskrbe obrtniki sami. Čeprav je obrt prilagodljiva, pa pri novih, zahtevnejših proizvodnih postopkih in materialih včasih ponudnikov ni dovolj. V tovarnah in trgovinah uporabljajo sezname in osebna poznanstva. Zanimajo pa se za to, da jim obrtne zadruge navežejo stike z dobrimi obrtniki. Za republiški informativni center so prvi koraki narejeni, na Gorenjskem pa ocenjujejo, da svojega ne potrebujejo, da bo ta zadoščal. Obrtniki se tu pojavljajo kot ponudniki svojih izdelkov ali znanja in prostih zmogljivosti oziroma iskalci kooperacij. Še večje so težave pri tehnološko zahtevnejših delih Pri uvajanju novih izdelkov je problematična izdelava orodja za določena dela, kakor tudi uvoz zahtevnih materialov, zato se zatika pri oskrbi. Zdomci, ki imajo denar za nakup sodobnejših strojev, pa želijo imeti zagotovilo, koliko časa bodo lahko izdelovali določene stvari. Zaradi teh problemov se obrtniki izogibajo zahtevnejših izdelkov in tudi manjših serij. Merkur namerava znatno povečati kooperacije V Kranju sodelujejo z drobnim gospodarstvom predvsem Iskra Kiber-netika, ki ima 250 kooperantov, Iskra Telematika juVima 170, Merkur pa 150. Veliko teh odnosov urejajo preko Gorenjske obrtne zadruge, ki ima 220 članov. V letošnjem prvem polletju je imela Kibernetika z drobnim gospodarstvom 1,2 milijarde dinarjev prometa, Merkur 1,04 milijarde, v Telemati-ki pa računajo na 3,2 milijarde letnega prometa. Iskrini kooperanti se ukvarjajo predvsem s predelavo plastike in kovin ter navijanjem tuljav. Merkur pa vključuje predvsem predelovalce plastike in kovin ter izdelovalce elek-troelementov. Pri mnogih obrtnikih zasedajo vse zmogljivosti. V Kranju računajo na 10-odstotni letni fizični porast tega sodelovanja, v Merkurju pa celo na 30—50-odstot-nega. mv ^Sivkarjevi kmetiji pod Ermanovcem te poprimejo mladi, je lažje j^ra Oselica, 22. avgusta — »Če pogledam povojne razme-? *a življenje in razvoj kmeta, mislim, da je bilo najtežje 9 leta 1955. Takrat je marsikdo obupal. Najboljši časi pa S bili v letih 1965 do 1975,« meni 70-letni kmet Maks Rup-* iz Stare Oselice pod Ermanovcem, Sivkar po domače. j^jub vročini se mešalec za malto ^Ustavil. Sivkar je vi gradijo novi a nJak. Ne ukvarjajo se namreč le z vJ^dorejo, ampak imajo tudi kar ^ko prašičev. pf*Mladiče prodajamo. Ni jih težko ^odati. Povpraševanje je veliko in t^e *e P° mladih prašičkih, ampak Po pitancih, ki pa jih redimo le je ?0rn. Krmo imamo in tudi mleka $Jr?v°lJ,« je pojasnjeval gradnjo go-%l r Maks rupn*k» p° domače ^hrv^' *z Stare Oselice pod vrhom Hj/^^novca, ki se je v te kraje pri že- k Črnega vrha nad Idrijo. * Kako velika je vaša kmetija? je*pkrog 33 hektarov meri, od tega *l hektarov njiv in košenic. Naj- več se ukvarjamo z živinorejo. V hlevu je skupno 24 glav živine: 14 je te-lic, ki jih kooperacijsko pitamo, deset pa je naših; tri krave so mlekari-ce, drugo pa so pitanci. Tri krave dajejo dovolj mleka za domačo uporabo in predvsem za krmljenje prašičev. Doma izdelujemo sir in maslo. Ne prodajamo ga, ampak je to del naše prehrane.« • Kakšne- so razmere za kooperacijsko pitanje? »Dobimo od 140 do 150 kilogramov težke teličke in jih pitamo do sedmega meseca brejosti, ko imajo okrog 500 kilogramov. Potem jih prodamo zadrugi po klavni ceni. Plačajo nam razliko v težijin sicer po ceni, ki ve- lja za prvi razred oziroma ekstra razred, razen tega pa dobimo še 20 odstotkov pribitka na osnovi teže. Sedanja cena je okrog 600 dinarjev za kilogram.« • Se vam to splača? »Nekaj dobimo, seveda pa cene gnojil in drugih stvari, ki jih rabimo za živinorejo, naraščajo veliko hitreje kot cene kmetijskih pridelkov. Vendar moramo gnojila in krmila uporabljati ne glede na ceno. Če ne bo gnojil, ne bo paše in košnje, če ne bo krmil, bo živina kaj klavrna.« • Kakšne so posledice zaradi suše? »Suša nas je prizadela. Ruša je redkejša in to se bo poznalo pri košnji in paši prihodnje leto. Suho je bilo že lani in to smo letos občutili pri prvi košnji.« • Sin že krepko prijema za vajeti kmetije. »Zadovoljen sem, da je sin Maks ostal doma. Zato se za usodo kmetije ne bojim. Dobro nasledstvo je za gospodarja veliko veselje. Saj je tudi že rekel, da bo odšel v dolino in si tam zgradil dom, vendar se je premislil. Sedaj je poleti doma na kmetiji, pozimi pa je zaposlen v Termopolu v Sovodnju. To je dobra kombinacija. Mlade moči so na kmetiji vedno dobrodošle.« J. Košnjek Sliki: F. Perdan Radovljiška tekstilna industrija nad gospodarskim povprečjem Izstopa Almira, podobo kvari Sukno Radovljica, avgusta — Čeprav so nekateri javno oznanjali, da tekstilna industrija na Gorenjskem in v radovljiški občini nima prihodnosti, se je (posebej očitno v sedanjih gospodarskih razmerah) pokazalo, kako žilava je ta gospodarska panoga. Prav bi bilo, da bi zdaj »grobarji« tekstilne industrije slišali, kako uspešno, na primer, proizvaja, posluje in prodaja radovljiška Almira. Analiza, ki jo je izdelal komite za družbeno planiranje in gospodarstvo pri radovljiški občinski skupščini, to nedvomno potrjuje, četudi zaradi lažje primerljivosti uporablja gospodarske rezultate minulega dela. 758-članski delovni kolektiv, ki ga poslovna skupnost tekstilne industrije Slovenije uvršča med pletilce, se je v tej skupini po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije lani uvrstil med najuspešnejše v republiki in v državi. Natančnejše primerjave celo povedo, da je Almira v vseh ozirih (po dohodku na delavca, osebnih dohodkih, po deležu izvoza, po tem, kolikšen del namenja za razširitev in posodobitev proizvodnje ...) nad povprečjem skupine slovenskih pletilcev, v kateri je dvanajst proizvajalcev. Analiza, ki je zajela 3044 organizacij združenega dela v Sloveniji in jo je naredila služba družbenega knjigovodstva, kaže tudi to, da je bil lani Almirin tozd Proizvodnja pletenin Radovljica po akumulativni sposobnosti na odličnem petem mestu v republiki. Blejske Vezenine so sicer po uspešnosti nad povprečjem industrije in gospodarstva radovljiške občine, vendar pa se le ne morejo pohvaliti s tako ugodnimi rezultati kot, denimo, Almira. 742-članski delovni kolektiv s temeljnimi organizacijami na Bledu, v Vipavi, Kočevju in Ilirski Bistrici je z nekaterimi dosežki minulega leta pod povprečjem skupine, v katero je poslovna skupnost uvrstila dvajset delovnih organizacij. Razlog je v tem, da so Vezenine lani v primerjavi z drugimi v tej skupini izvozile še enkrat več in da so več kot tretjino prihodka ustvarile s prodajo na tuje. To je ob neustreznem tečaju dinarja in ob nizkih izvoznih spodbudah tudi vplivalo na poslovni rezultat, predvsem na ostanek dohodka. Dokaj lepo podobo radovljiške tekstilne industrije kvari Sukno, ki v temeljnih organizacijah v Zapužah in Jurjevici zaposluje 411 delavcev. Poslovna skupnost ga uvršča v skupino proizvajalcev volnenih tkanin, v kateri je osem delovnih organizacij. Tri od teh so minulo leto sklenile z izgubo, med njimi, kot je znano, tudi Sukno. Primerjava gospodarskih rezultatov Sukna z drugimi volnarji pove, da je zapuška delovna organizacija lani v vseh ozirih zaostajala za povprečjem skupine, razen pri izplačilu osebnih dohodkov, ki pa so bili še vedno zelo skromni in precej pod povprečjem radovljiškega gospodarstva. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Devizni zaslužek gradbenikov Jugoslovanski gradbeniki, ki delajo v tujini, letos ne pričakujejo boljših rezultatov kot lani. Ocenjujejo, da utegne letos v najboljšem primeru vrednost del znašati 1,95 milijarde dolarjev, torej toliko kot lani. Po mnenju strokovnjakov je poglavitni razlog za takšne napovedi nafta. Zaradi pocenitve nafte se je občutno zmanjšalo povpraševanje v državah v razvoju, kjer dela velik del naše gradbene operative. O občutnem zmanjšanju investicijske dejavnosti priča tudi podatek, da mora beograjski Energoprojekt, ki sodi med najuglednejše jugoslovanske gradbene organizacije v tujini, zdaj pripraviti 18 ponudb, da sklene eno samo pogodbo. Nekoč jih je zadostovalo že osem. V ljubljanskem Gradisu, največji slovenski gradbeni organizaciji, pa morajo za sklenitev pogodbe v tujini pripraviti kar okoli sto ponudb. Delež naših gradbenikov v jugoslovanskem deviznem dotoku je še vedno precejšen. Narodni banki Jugoslavije prodajo 600 do 700 milijonov dolarjev na leto, kar je eden največjih čistih deviznih učinkov v celotnem gospodarstvur Naš delež v svetovnem izvozu investicijskih del znaša 1,6 odstotka, medtem ko delež celotnega gospodarstva v mednarodni menjavi ne presega 0,5 odstotka. Po podatkih nekaterih svetovnih ustanov je Jugoslavija po vrednosti del v tujini na devetem mestu na svetu. Med 200 največjih svetovnih gradbenih podjetij se je uvrstilo tudi sedem naših. Ljudje, ki sklepajo pogodbe v tujini, zatrjujejo, da tega nikoli ne počnejo za vsako ceno in da vselej upoštevajo naše ekonomske interese, pogodbe pa prinašajo dobiček državi kot celoti. Združitev izdelovalcev javnih telekomunikacijskih sistemov Tuje časopisje je objavilo vest, da bo kmalu prišlo do združitve ameriške firme ITT in francoskega podjetja CGE, kar zastavlja vprašanje, kaj ta dogodek pomeni in kako bo vplival na osvajanje in proizvodnjo novega digitalnega Sistema 12 v Iskri Telematiki. Poteza ITT pravzaprav ne preseneča, saj smo v zadnjih letih priča procesu koncentracije na področju proizvajalcev javnih digitalnih telekomunikacijskih sistemov. Razlog za to so ogromna sredstva, ki so potrebna za razvoj velikega javnega digitalnega sistema. Tako je ITT v razvoj sistema 12 vložila približno 1,5 milijarde dolarjev. Manjši izdelovalci so drug za drugim propadli. Tako ameriška firma ATT obvlada 31 odstotkov svetovnega trga, ITT je z 12 odstotki na drugem mestu, takoj za njim je z 11 odstotki nemški Siemens. Združitev ITT in CGE jo bo torej utrdilo na drugem mestu, s čimer bo postal Sistem 12 glavni neameriški telekomunikacijski sistem v svetu. Sistem E 10, ki ga proizvaja CGE, je namreč po zasnovi in tehnologiji precej starejši od sistema 12. V Iskri ocenjujejo, da se je družba ITT odločila za ta korak, da bi si po ogromnih vlaganjih v Sistem 12 izboljšala likvidnostno situacijo, in da bi svojemu (po splošni oceni najsodobnejšemu) sistemu zagotovila dovolj veliko tržišče. Ti dogodki negativnega vpliva na uresničitev projekta Sistema 12 v Iskri Telematiki ne bodo imeli, v kasnejših fazah lahko pričakujejo celo ugodne posledice te združitve. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Iskrin izvoz V letošnjem prvem polletju so v Iskri izvozili za 110,9 milijona dolarjev izdelkov, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, s čimer so letni izvozni plan uresničili 41,3-odstotno. Konvertibilni izvoz pa je v tem času znašal 74,4 milijona dolarjev in je bil za 1,6 odstotka manjši kot lani v tem času. V prvem letošnjem tromesečju so v Iskri med konvertibilnim in celotnim izvozom dosegli razmerje 0,61, ki pa se je ob polletju povečalo na 0,67, kar pomeni, da se proces preusmerjanja Iskrinega izvoza na klirinška področja zaradi izrazito negativnih valutnih razmerij na zahodnih trgih vendarle umirja, saj dosegajo skorajda že planirano razmerje. Posamezne Iskrine delovne organizacije so imele pri izvozu dokaj različne rezultate. Tako je Delta v letošnjem prvem polletju realizirala šele 1,4 odstotka planiranega letnega izvoza, Elek-trozveze 14,8 odstotka, Baterije Zmaj 25,5 odstotka, Mikroelektronika 29,6 odstotka in Telematika 37,6 odstotka. Te izpade izvoza, ki se nadaljujejo že iz prvega tromesečja, bodo skušali nadoknaditi v drugi polovici leta, zaradi česar bodo pospešili proizvodnjo za izvoz. GLAS 4. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 26. AVGUSTA198« KRATKE PO GOREKJSKEM Puštal - Podobne hiše kot je Nace tova oziroma Polenčeva so svoje dni sestavljale ves Puštal. Hiša je muzejske vrednosti, saj so jo lastniki Polenci ohranili zunaj in znotraj takšno, kot je bila pred stoletjema. Na tramu v hiši z majhnimi okni, kmečko mizo in klopjo, pečjo, kolovratom in drugo opremo, je vrezana letnica 1755. Za hišo, velik vrt in sadovnjak lastniki lepo skrbijo, pomaga pa jim tudi Pavla Praznik, ki živi v sosednjem »štibeljcu«. Včeraj je naložila v peči. Drva je dovolj za dve ali tri zime, ni jih treba kupovati. Ob bregu jih preprosto polovi v Sori. Staro hišo pridejo radi pogledat tudi tujci. Prišli so že Danci, Francozi, pred leti celo Japonci. Dobravci pravijo bobu - bob H. J. Blejska Dobrava, 25. avgusta - Krajevne skupnosti ob svojih krajevnih praznikih organizirajo pohode, proslave, slavnostne seje, gasilske vaje... Vemo, da je marsikje marsikatera prireditev v programu le zato, da pač nekaj je, čeprav privabi zelo malo ljudi. Komaj bi lahko rekli, da je na teh prireditvah kaj mladih, z izjemo tistih v pevskih zborih in recitatorskih skupinah. Zato bi se lahko vprašali, ali ne bi bilo treba dati krajevnim praznikom drugačno obeležje in času primernejšo zunanjo obliko. Malo je verjetno, da bi prav vse krajevne skupnosti vsako leto zapored pripravile obsežne programe za praznovanja, ki se »vlečejo« nekaj dni in ki naj bi pritegnile zanimanje krajanov. Blejska Dobrava pri Jesenicah se ob letošnjem prazniku noče sprenevedati, ni ji za prireditve zaradi prireditev. Celo več: Dobravci so eni redkih, ki so v obvestila o krajevnem prazniku zapisali, da bo na Dobravi vrtna veselica. Raznorazna družabna, prijateljska, slavnostna srečanja, ki niso prav nič drugega kot veselice, so pravilno, po domače poimenovali. Skratka: rekli so bobu bob. Tako bodo imeli polurno proslavo s kulturnim programom pevskega zbora Vintgar, nato bo vrtna veselica. Nič manj, nič več in - popolnoma zadosti. D. Sedej Ognjemet z Vitranca_ Kranjska gora, 25. avgusta - V Kranjski gori je letos poleti turistično društvo pripravilo že vrsto zanimivih turističnih prireditev. Poletna Kranjska gora je vedno bolj živahna, saj redno organizirajo piknike, štirikrat na teden igra pred hotelom Prisank ansambel Gorenjci. Za 6. septembra pripravljajo ognjemet z Vitranca, za Larixom pa zabavno prireditev, na kateri bodo nastopili ansambla Rž in Dobri znanci ter folklorne skupine. D. S. Apartmaji pred otvoritvijo Kranjska gora, 25. avgusta - Hoteli Gorenjke v Kranjski gori so v letu dni za Razorjem zgradili 58 apartmajev, ki so jih za letošnjo zimo že prodali tujim gostom. Lepi in moderni čakajo na tehnični prevzem, medtem ko naj bi bila uradna otvoritev ob letošnjem dnevu republike. Investitorje so veljali 720 milijonov dinarjev. V spodnjih prostorih velikega objekta bo recepcija, medtem ko so nekaj prostorov namenili za prodajo spominkov in konfekcije. Kupila jih je delovna organizacija Merx in bo v njih imela Yu butik. D. S. Blejska Dobrava praznuje Blejska Dobrava, 25. avgusta - V spomin na dogodke iz NOB praznujejo 28. avgusta krajani Kočne, Lipe in Blejske Dobrave. Letos bodo društva in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Blejska Dobrava pripravile osrednjo proslavo in veselico. Ob 15. uri bo nastopil pevski zbor Vintgar, ob 15.30 pa bo veselica, na kateri bo igral ansambel Karavanke. D s. V Gorjah bodo praznovali Gorje, 25. avgusta - V krajevni skupnosti Gorje praznujejo vsako leto ob koncu avgusta. Letos bodo pripravili več športnih, zabavnih in kulturnih prireditev. V soboto ob desetih dopoldne bo pred počitniškim domom v Zgonjih Gorjah tekmovanje v metanju varpe, na katerem bodo poleg domačinov nastopile vse najboljše slovenske ekipe. Ob pol osmih zvečer bo v osnovni šoli slavnostna seja sveta in skupščine krajevne skupnosti, pol ure kasneje pa se bo začel kulturni program, v katerem bodo sodelovali domača godba na pihala, moški pevski zbor ter recitatorji in folklorna skupina iz Vnanjih goric. Sobotno slavje bodo sklenili z veselico, na kateri bo za dobro razpoloženje skrbel Gorjanski kvintet s pevko Slavico. V nedeljo bo na Zatrniku še ovčarski dan. cz Je res čisto pravi? - Lepo razstavo so pripravili lovci Lovske družine Ko-vor - Dobrča za praznik krajevne skupnosti Bistrica. Največ občudovalcev je imel pri vhodnih vratih v šolo v Bistrici lep velik medved, ki je bil uplenjen v Triglavskem pogorju. Mrcina in pol! Takega bi morali imeti v šoli, pa bi bile ure biologije zanimivejše! - Foto: D. Dolenc V Poljanski dolini velika telefonska akcija Zdaj gre zares Dogovor v krajevni skupnosti Trebijaje i. 6 Trebija, 22. avgusta trden: do letošnjega 29. novembra morajo zvoniti telefoni. tavljah in od Gorenje vasi do Hota-velj tudi sofinancirali nakup kabla-Sam priključek za telefon pa bo stal 3,5 milijona dinarjev in samo za to bo treba zbrati še okrog 200 starih milijonov dinarjev. »Ko bo akcija speljana, bo P°" ljanska dolina od Loga navzgor skoraj 95-odstotno pokrita s telefoni. To je velik dosežek. Okrog • odstotkov del je že narejenih. P°" vedati moram, da smo z izvajalce01 del, Rajkom Benedikom iz Kranja« zadovoljni in da dobro sodelujemo-Dogovorjeni smo, da morajo do dneva republike naši telefoni zazvoniti. Če pa bomo le kasnili, mora biti 15 dni kasneje telefonija na-red,« pravi Anton F ras iz Trebije, član gradbenega odbora, ki skrbi predvsem za organizacijske zadeve. »Drogovi so v glavnem postavljeni, kabel napenjamo, Trebija je že skoraj gotova, kmalu pa bo tudi Podgora. Največji problem je napeljava do Stare Oselice. Do ene hiše je toliko drogov kot v dolini v eni vasi. Tu je morala biti solidarnost, saj sami krajani Stare Oselice dela ne bi bili zmogli. Obljubili P8 so, da bo vsaka hiša dodatno "prispevala po pet drogov. Stara oseli-ca ima kar 13 kilometrov kabla in kar predstavljajte si, koliko drogov je bilo potebnih. Našteli smo jih 230.« V primeru Stare Oselice je odigrala pomembno vlogo solidarnost, ki v tako odročnih krajih mora priti do veljave. Saj smo vendar ljudje, poudarjajo graditelji, in moramo si pomagati. S potekom akcije je zadovoljen tudi Jakob Ušeničnik, ki svetuje in pomaga po svojih močeh. Vesel je, da ni bilo večjih problemov. Manjši so hitro pozabljeni. Telefoni bodo v tem koncu Poljanske doline ena največjih povojnih pridobitev. J. Košnjek Slike: F. Perdan V Zgonjih Lazah je suša huda nadloga Vodnjaki še pridejo prav Zgornje Laze, 22. avgusta - V Zgornjih Lazah, v vasici s 23 hišami nedaleč od Gorij, so avgu stovsko sušo dobro občutili - in še bolj bi jo bili, če jim ne bi bili vozili vode iz doline. V vasi so dobili vodovod šele pred devetimi leti. Takrat so s pomočjo črpalke speljali vodo od studenca pri vaškem koritu (kjer se je nekdaj tudi napajala živina iz vse vasi) v višje ležeči zbiralnik in od tod po ceveh v vse hiše v Zgonje Laze (z izjemo petih) ter v devet hiš v Spodnjih Lazah. »Naselje se širi, vse več je porabnikov vode. Studenec ne zadošča več za vse potrebe, kar se je še posebej izkazalo ob letošnji suši.« je dejal Janez Skumavec iz Zgornjih Laz, kmet, ki redi deset glav govedi in pet prašičev. »Najprej je presahnila voda v Zgonjih Lazah, predvsem v višje ležečih hišah, med katerimi je tudi naša. Čeprav so nam vodo redno vozili iz doline, so bila nekatera gospodinjstva vendarle par dni brez pitne vode. Ponekod so ponovno odkrili že pozabljene vodnjake. Pri nas smo že pred 26 leti zgradili zbiralnik za trideset tisoč litrov, iz katerega smo se vse do izgradnje vaškega ijjjf dovoda tudi oskrbovali s pitno vod0' Letos je ponovno prišel prav, tako d pomanjkanja nismo kdove kako ob' Čutili. Zdaj je vode dovolj, zadosti m jo navozili iz doline, studenec pa se tudi po zadnjem dežju ni posebn0 opomogel. Če ne bo nove moče, b^ mo spet iskali pomoč v dolini,« je o* jal'Janez Skumavec. Kmetje iz Laz so letošnjo sušo obj čutili tudi drugače. Nedvomno je, bo krme kar precej manj. Pa ne 1 to: na planino, kjer se pase tridesf glav njihove živine, so do petka * Štirinajstkrat peljali vodo s cistern* mi za gnojevko. t Vaški odbor - vodi ga Janezov br* Jože - bo oskrbo s pitno vodo obra* naval v teh dneh. Na sestanku bod zanesljivo govorili tudi o tem, aH v. se splačalo zajeziti še studenec 0 vaškem koritu v Spodnjih Lazah-C. Zaplotnik KULTURA 5. stran (^S®SicJ©iesglas Karlo Kuhar razstavlja na loškem gradu POGLED OD SLIK UHAJA DO KAMENJA SREDI GALERIJE PtfR* k°ka»22- avgusta — V galeriji na loškem gradu so minuli petek odprli razstavo slik Karla Kuharja iz Besnice . *vranin plana nničh;a clnvpnckiVi lilrnvmili nmptnik(W ranju, člana Društva slovenskih likovnih umetnikov. "fe^ te skale in to gotsko kame-prav tisto, čemur namenjamo vso zornost?« v0 ? Sxno pozno sinoči postavili razsta-> Ko smo šli potem po hodniku, kjer ^tavljene kopije fresk in sklepni ko^1 *z Porušene Poljanske cerkve, »als°. n^m bile oči še polne razstave v 5JW je avtor (slikar Karlo Huhar) .hodniku nenadoma iztrsel iz sebe gjj^ivo misel: »Ali niso te freske in to Uje .0 kamenje prav tisto, čemur na-1ost?am V sv°Jem slikarstvu vso pozorni ^a^a3'* Je še resignirano dejal, Uoti slikam?< In Je se dodal: »Svoj i\t[ ■ svoie skale moram na vsak na-Iec ^Peljati v to galerijo, da bo gledaje«e*» kje črpam snov za svoje sli- ^odivu' ^ ^e kdaj koli zakoračil po tem del a- U ^°škega muzeja, bo lahko vi-°^itno sorodnost med slikami, ki so Iti iP.°dobne freskam, še bolj na kmeč-v. niSl kot Kari ln z*°- na eru strani in na drugi ter 0'Kuhar s svojimi slikami, za ka-Hg^. ^rpa snov v ozkem kamnolomu je Je na besniškem ozemlju, od koder "led013' Most izročila se je zgradil ve^ ^daj in zdaj, vez, ki čudovito po- i,-, 1® DrenaH stnlpt.ii kn slikar np7.a- >10 prepad stoletij, ko slikar neza-sti"" Povezuje svoje ustvarjanje s ti-koi F ^e nekoč. Nič slabega ni v °bst • teliko bolje je, da takšna zveza vest &' ^a ^e mozno v nekakšni podza-^et ^raditi svoj slikarski, današnji Pod 'k*3 s*arem izročilu. Boljše je, da je vi Ol:)nost opazna, toda ne vidna na pr-^Pogled, ampak šele čez nekaj časa, si 0uOVek stoji v tej galeriji, ko se poča-gl-, rača od slike do slike in ko mu po-ritc UnaJa od slik, od slikarjevih stva- ritev Je, do skal in kamenja sredi galeri- jo tistega, kar je slikar poimenoval: W »am sv°Jo snov, to je moj motivni ^Vn ^.arava z vso nJen° mnogotero po- vestjo. Mrlo Kuhar je slikar, katerega pr arJalni napor je navezan na realno leu 6tnost tudi še danes. Od nekako V$q ^2 se ne more upreti naravi z jf. nJeno mnogotero pojavnostjo. Od l51o -Ve do razstave je spreminjal j0 ^ iR tudi pričujoča pomeni le posta-I, njegovem slikarskem razvoju. Še ^? *980 smo bili priče zanimivemu &zu raznih izsekov iz narave, ki jo je sicer natančno povezal (npr. drevje, oblaki, insekti), a je vendar ni docela realistično in naturistično obdelal. Dokazal je svoje slikarsko znanje in motive prelival v premišljene slikarske kompozicije. Tako je po takšni razvojni poti prišel do novosti v smeri dezintegracije predmetnosti. Svobodnejše in neobvezno pojmovan predmet (pri tem je mišljena tudi krajina) je sedaj omajan v svoji trdnosti, vznemirjen z novimi namigi, izgubljen je in neoprijemljiv, če ga navezujemo na njegovo prejšnjo vlogo v Kuharjevem slikarstvu. Ostaja nosilec logičnega nadaljevanja, ker in ko izgublja svojo prvotno vrednost, ko postaja element nekega stanja. Vse manj je idicij o izvoru predmeta - pokrajine - in vse več je v slikah slikarjevega prišepetavanja o nekih drugačnih in možnih stanjih, ki se lahko spletajo o predmetih, ob in okoli njih (izsekov iz narave). To je stanje, v katerem motiv živi v slikarju, je dogajanje, ki kaže na slikarievn intimno re- akcijo na doživetje ob predmetu ali pokrajini. Takšne so torej najnovejše slike Karla Kuharja. Sestavljene so iz posameznih idej o pokrajini (predmetu) v celoti, kjer je ideja o resničnostnem predmetu zmanjšana skoraj do nespo-znavnosti. Kako tudi ne, če slikar vse motivno izhodišče zoži na ozek prostor kamnoloma, na razmetane skale, kamne, grušč, vse nato v domišljiji preoblikuje v privid pokrajine! Teh slik ni mogoče točneje opisati, lahko so to pejsaži, lahko so tudi tihožitja... Sicer pa, ali je sploh važno, s čim naj bi bilo povezano prefinjeno in vznemirljivo tkivo slike, ki se v zabrisani barvitosti preliva, preseva barvitost in teče od enega konca slike do drugega? Slika je stkana v strukturo, ki odseva neresničnost, a ne tudi nemogočega, kjer se na tankočuten način mešata stvarno in neresnično, ovito v trepetajočo meglico sanjskega. Andrej Pavlovec Andrej Jemc v galeriji Čevder v Kranjski gori NOVA ABSTRAKCIJA ^ .^aleriji Čevder v Kranjski gori ^ v^a akademski slikar Andrej ^Šftl0, lti *e zadnJin dvajset let pri-tlov v slovensko slikarstvo toliko Wsti' da se: »... očesu, ki poskuša J^.^nienjeno stopiti pred vsak fe$ri cikel, morda prvi trenutek tli>llp.0zdeva, da ima vsakič opraviti z ^gfpH1 Umetnikom in drugačnim VeIkl na umetnost To naj bi tW.° tudi za pričujočo razstavo, ki to*^ ^a gledalcu prerez bistvenih nastale med leti 1984 H5. oziroma na tisto novo v Jem- sHkarstvu, kar so kritiki poi b 0vali kot cikel »odprtih podob«. kažu2stava v Kranjski gori samo na- Sja^ Pren°Jeno Pot- Je le slutnja o So 0w anJu v slikarjevi delavnici, kjer \w stene še vedno prislonjene ab-| ^j1^ slike, polne potez s čopočem, botel slediti nikakršnemu spo- minjanju na predmetnost. Nove slike so nekoliko drugačne, so še (ali že spet) »abstraktne«, toda v njih je zaznati vse več predmetov, vzetih iz narave, ki jih samo zaznavamo kot nekakšno aluzijo, potopljeno v poteze čopiča in v barve. Barvne lise, poteze s čopičem, barvne ploskve in madeži, skratka barvno tkivo slike, je videti na prvi pogled kot neurejeno, in spontano poplesovanje čopiča po platnu. (Zanimivo, kajti slikar se je izognil spontanističnemu zapisovanju barvnih madežev!) Toda s takšno ugotovitvijo bi delali krivico slikarju, ki je pred nas postavil čudovito urejeno sliko, barvno uglašeno do tiste mere, da lahko zaslutimo v njej pesem - sintezo - vseh dosedanjih slikarjevih iskanj, vseh doseženih rezultatov, med katerimi je v teh novih slikah izražena kot posebna možnost, združiti svoje poglede z dosežki slovenskih impresionistov. Jemčeve slike odsevajo vse napore, ki jih je vložil v študij, predvsem Jakopiča, da je prodrl do bistva njegove slikarske misli - misli, ne tehnike. Kajti tehniko je lahko posneti, prenesti misel, tisto nedoločljivo, kar slika izžareva, je skoraj nemogoče. Nemogočemu se je Andrej Jemec približal, ampak že spet ne v smislu «novopo-dobarjev«, ki si za zgled, za start, vzamejo kakega slikarja starejše generacije in ga po svoje predelujejo. Vidno in spoznavno. Jemčev odnos je povsem drugačen; je odnos slikarja, ki mu spoznanje izročenih vrednot omogoča hoditi še trdneje, vztrajneje po lastni poti. To vodi Jemca k ponovnemu odkrivanju vrednot abstraktnega slikarstva, tokrat na nov in drugačen način. Tudi moja misel ob Jemčevi razstavi je morda prenapeta. Toda, ali ni mogoče, da je Jemec spoznal tisto, kar je videč Jakopič slutil? Andrej Pavlovec STARA GLASBA ALPSKIH PREDELOV V Liznjekovih hiši v Kranjski gori so ob tehnični pomoči Vlada Knifi-ca iz kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo pripravili zanimivo razstavo Mire Omrzel - Terlep iz Ljubljane pod naslovom Ljudska glasbila alpskega ozemlja. V Liznjekovi hiši so postavili več starih zgornjesavskih kmečkih skrinj, ob njih pa naj bi v prihodnje pripravili razstave tako, da bi bilo v stari domačiji in kranjskogorskem muzeju vedno kaj novega. Hiša naj bi postala živahna in dobro obiskana. Razstava o ljudskih glasbilih alpskega območja je za obsikovalce zelo zanimiva, saj se ne dogaja pogosto, da bi si lahko ogledali zares stara glasbila ob ustrezni zvočni spremljavi. Mira Omrzel - Terlep, ki je leta zbirala gradivo o ljudskih glasbilih in tudi zares stara ljudska glasbila, nam prikazuje glasbo v različnih obdobjih. Spoznamo staro individualno glasbeno ustvarjalnost, glasbila in glasbo pastirsko-kmečkega in rokodelskega stanu, vaška, trška in mestna glasbila. Tu so citre in tamburice, svojevrstna kitara iz Studorja pri Bohinju, domače izdelave in nenavadne oblike. Ne manjka rog ., citer iz Ljubnega, zvoncev z Jezerskega... Razstava nam prikazuje, kako se spreminja glasbena zahtevnost ljudstva skozi stoletja. Kaže, kako zanimivo so znali včasih piskati na hruškovo ali bršljanovo pero, kako so igrali na liste, da bi se slišalo kot igranje na klarinet. Med vojno so navijali lajno, saj tedaj ni bilo druge muzike. Instrumenti, preprosti in ljudski, skupaj i otroškimi, priročnimi in miniaturnimi glasbili, počasi, a vztrajno tonejo v pozabo. Razstava v Liznjekovi hiši bo odprta do 30. septembra, organizatorji pa obljubljajo, da bodo glasbila, ki so zdaj na razstavi, predstavili s prijetnim glasbenim večerom še v »živo«. Predstavitev bo septembra " kmečki izbi Liznjekove domačije. j. ^e(jej festival domaČe glasbe v PTUJU_ Letošnji, že 17. slovenski festival domače zabavne glasbe bo v Ptuju od 5. do 7. septembra. V petek in soboto se bodo ansambli potegovali za zlate, srebrne in bronaste značke Orfeja, v nedeljo pa bodo za nagrade občinstva nastopili ansambli, ki jih bo izbrala žirija na prvih dveh večerih. V petek bodo nastopili ansambli: Mavrica iz Ptuja, Mariborski oktet iz Maribora, Zrelo klasje iz Ptuja, Prijatelji iz Ptuja, Muralisti iz Ljutomera, Vinicarji iz Maribora, Tornado iz Majšperka, ans. Braneta Klavžer-ja iz Celja, Francija Zemeta iz Vojnika, Rogaški instrumentalni ansambel iz Rogaške Slatine, Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, Metalurgi iz Slovenske Bistrice, Šumik iz Slov. Bistrice, Kongres iz Zg. Kungote, ans. Vikija Ašiča iz Celja in Stari znanci iz Ljutomera. V soboto pa: ans! Franca Potočarja iz Novega mesta, Celjski instr. ansambel iz Celja, Kr-vavški kvintet iz Domžal, ans. Tonija Hervola iz Brežic, ans. Jožeta Ško-berneta iz Brestanice, Toneta Kudra iz Zagorja, Gornjesavski kvintet z Bleda, Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Žalca, Jadran iz Kardeljevega, ans. bratov Stopar iz Mengša, Slavček iz Novega mesta, ans. Stareta iz Domžal in Fantje s Krasa iz Trsta. Festival bo v nedeljo dopolnilo predavanje na temo Godčevstvo na Slovenskem, predaval bo Julijan Strajnar - sodelavec Sekcije za glasbeno narodopisje Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Mladinska kultura ŠTIRI URE ZA NOVI ROČK Ljubljana, septembra — V soboto, 6. septembra, se bodo vrata ljubljanskih Križank zopet odprla vsem ljubiteljem novorockovske, še zlasti punkovsko novovalovske glasbene ustvarjalnosti mladih. Prireditev bo imenovana Novi ročk '86. Po raznih, za ljubitelje ročka neprijetnih vesteh o (ne)organiziranju letošnjega Novega ročka lahko z veseljem zapišemo ne samo, da ta glasbena prireditev zagotovo bo, temveč lahko predstavimo tudi njen program. Organizatorja, Radio študent in RK ZSMS, sta se odločila, da bo letošnja prireditev le en večer. V Križankah bo v soboto, 6. septembra, od 19. ure naprej program potekal nekako takole: najprej se bo obiskovalcem predstavila ljubljanska hard-core scena s Tožibabami na čelu. Svoje razumevanje te glasbene zvrsti bodo pokazali tudi Tretja kategorija, 2227 in Grdi, umazani, zli. Sledili bodo bendi, ki so bili za Novi ročk izbrani pravzaprav »uradno« - z natečajem. To so S. O. R. (Idrija), Center za dehumanizacijo (Maribor) in Demolition Group (Cerklje pri Krškem). Tudi letos ne bo prekinjena tradicija, da ima prireditev tudi gosta. To bodo Amedics iz Velike Britanije. Konec večera pa bo v znaku videa: ročk horror video show pa glasbena video premiera in predstavitev prve Škucove licenčne plošče, ki naj bi predvidoma okrog 23. ure sklenila letošnji Novi ročk. Za konec še obvestilo o ceni vstopnic: bodo po 1.000 din, lahko pa jih dobite v Globtouru in na dan kocerta v Križankah. Vine Bešter EX TEMPORE V TRŽIČU Tržič, 24. avgusta — V nedeljo se je v Tržiču začel tretji tržiški ex tempore, ki bo potekal do nedelje, 31. avgusta. Prireja ga Društvo tržiških likovnikov pod pokroviteljstvom tovarne Peko. Platna in druge risarske podloge žigosajo vsak dan od 15. do 18. ure, v soboto in nedeljo tudi dopoldne, v prostorih galerije Atelje 86 na Partizanski ulici. Tržiški ex tempore je dobro obiskan, lani se ga je udeležilo 60 slikarjev. °v roman Toneta Svetine Ukana 5 Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekakšnem loku izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Ukano V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v prvi knjigi; v Ukani V se zaključuje zgodba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerib usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni. • Nadaljevanje ti^r^gače si ni znal razlagati dejstva, v0 0 bili vsi Nemci, ne glede na njiho-ti^r.eteklost in zaplete v vojni, v tej la l> v kateri so povzročili toliko gor ^viovno dobrodošli. Povsod so jih li ri jemali prijazno, se jim klanjali, bi-^kn P°zorni 'n J'm stregli s prav vSq ^emo kot Angležeui, ki so jim Of0>y°Jno pomagali, jim iz zraka metali ^ Je. municijo in hrano ter jim po-^ali zmagati. W* • *° se mu ^e zdel° nerazumljivo. t*e ,aJ prihaja sto tisoč Jugoslovanov, L* bi jih kdo vabil, delat v njihovo t|0k . 'n ne pomislijo, kako so jih pred v j-r'ma dvema desetletjema vozili tja Cv,nskih vagonih, lačne, bedne in *rašene in jih, če niso bili sposobni za delo, požigali v krematorijih. Z njimi so delali skoraj tako kot Angleži s črnci, ki so jih kot sužnje vozili v Ameriko. Če je tako, sta boj in medsebojno uničevanje naravna zadeva, tako nekako kot prepir v hiši. Holandci so zelo zamerili Nemcem, Balkanci, ki so se nekaj stoletij borili s Turki in so se vstaje in vojne kar vrstile, niso preveč zamerljivi, čeprav so toliko bolj občutljivi za bojno čast in slavo. Medtem ko sta šla Erich in Inge lovit some in smuče ter se privajat razmeram na jezeru, je Wolf obiskal eno od svojih dobrih prijateljic, ki so ga ščitile vso vojno. Ženska srednjih let je imela vilo precej na samoti, blizu jezerske obale. Na dvorišču je stalo nekaj inozemskih avtomobilov. Vedel je, da prav nič ne tvega, če se ji bo razkril. Telefonsko se ji je najavil, zato se ni čudil, da ga je pričakala na vrtu. Takoj, ko je izstopil iz avtomobila, mu je s prisrčnim smehljajem stopila nasproti. Dvajset let ji je zarisalo pod oči in na vrat nekaj gub, drugače je bila še vedno pri moči, lepa, dostojanstvena in zaverovana sama vase. Ni bil povsem prepričan, če ga je bila resnično vesela. Premerila ga je z globokim pogledom, ker je bil resnično spremenjen. »Pozdravljena, draga moja! Morda prihajam ob nepravem času. če je morda tako, mi povej, toda nisem mogel, da vas ne bi obiskal.« »Nasprotno, Helmuth, vedno ste bili dobrodošli.« Stisnila mu je roko in ga odpeljala v salon s pogledom na jezero. Ob obuja- nju spominov, kako sta se ljubila na vse mogoče načine, ob mogočih in nemogočih priložnostih, sta bila soglasna, da jima je bilo najlepše tedaj, ko je bilo mnogim, na žalost, najtežje. Z velikim užitkom sta si razodevala tisto, česar si takrat nista mogla. Objela ga je in ga poljubljala. »Helmuth, kako sem vesela, da še tli nekaj žerjavice pod pepelom.« Prižgal si je cigaro in rekel: »Kjer je žerjavica, je kmalu plamen.« Vedel je, da ga bo prej ali slej, kot včasih, prijela za roko in ga odvlekla v spalnico. Postregla mu je s kavo in konjakom tako kot svoje dni. Ko sta pila, pa mu je pripovedovala: »Helmuth, drago sem plačala svojo ljubezen do vas. Lepo so me nagradili zato, ker ste vi, po mojem posredovanju, pustili nekaj mojih znancev in prijateljev iz ječ, čeprav so bili vaši resnični nasprotniki. Res, trnova je bila moja pot skozi vojno. Najprej so mi vaši ubili moža. Po vojni pa so mi naši podr-žavili imetje in me osramotili. Sami veste, da nisem nikogar izdala, da sem se družila z vami, ker ste mi bili všeč kot moški. Sedaj pa sem tako razočarana, da si ne bom nikoli opomogla.« »Dobrota je bila vedno sirota, draga moja. Ali vas nisem vedno opozarjal, da ste preveč občutljivi in dobrega srca? Ljudje so svinje v vojni in miru!« »Helmuth, kako so me zasliševali zavoljo vas! O stvareh ,o katerih nisem imela niti pojma. Tri leta sem presedela v ječi, in to v času, ko si lahko izgubil glavo. Pobrali so mi vso zlatnino, ki sem jo zakopala doma v kleti. Skoraj do kosti so me ogulili.« »Gospa, do kosti vas pa niso. Ali vam nisem že takrat rekel, da ste kot mačka, ki vedno pade na štiri noge! Nemogoče, da bi vam prišli do konca.« Samozadovoljno se je nasmehnila in si ob njegovi cigari prižgala cigareto. »Res je, tudi vi, Nemci, mi niste prišli do živega in tudi rdeči ne. Spet imam vilo, dobro vpeljane posle, denarja pa več, kot ga potrebujem, in to ne v dinarjih, v devizah!« je poudarila. »Mnogi od njih, ki so me preganjali, so bili berači in hlapci in so to tudi ostali. GLAS 6. stran_ Poletni vtisi — Ulcinj (6) »To ja radim samo očima!« ZANIMIVOSTI TOREK, 26 AVGUSTA^ Okusili smo tudi nekaj pregovorne črnogorske tradicije, ki ve, kdo je gospodar pri hiši, ki ždi v podzavesti kot spomin na herojske čase, ko je mož varoval dom, žena pa delala. Sodobni utrip življenja jo je v mestih že domala pozabil, in mladeniča, ki smo ga peljali s plaže do mesta, ni motila ženska za volanom, še več, dejal je, da že nekaj časa prepričuje ženo, naj naredi šoferski izpit. Toda večna tema moških pogovorov so ženske (pri nas hiše) in pozornemu prisluškovalcu ne more uiti, da je pogovorni ideal pridna, tiha ženica, ki čepi doma in posluša moža. Posluša, a naredi po svoje, pa rada pristavi marsikaterega, ko moža ni v bližini. Bar je sodobno, hitrorastoče mesto, arhitekturno zanimiva je nova blagovnica. V vasico Vele selo, visoko v gorah nad morjem, nekje na sredini med Ulcinjem in Barom, nas je privedlo iskanje domačega platna. Na ulcinj-ski tržnici ga nismo našli, starejši možakar pa nam je povedal, da ga je moč dobiti le na tržnici v Starem Baru, kamor ga ženske iz okoliških vasi prinesejo ob petkih. Bar je hitrorastoče sodobno mesto, po izgradnji železnice Beograd-Bar pomembno pristanišče. Stara ozkotirna železnica, še ožja kot bosanski »čiro«, je le še spomin, zadnji vlak je po njej peljal leta 1959. Še vedno pa kroži zgodba, kako ga je leta 1936 ujel neki pešec, ki je hitel po bližnjicah in na vrh sedla prišel tri minute pred vlakom. Stari Bar je pet kilometrov stran od morja, v zaledju novega. Staro mestno jedro, ki pomni ilirske čase, je v ruševinah, mestece je slikovito in njegova tržnica privlači turiste od blizu in daleč. V kotu slovite tržnice smo našli tudi nekaj stojnic, na katerih so ženske prodajale domače platno. Preprosto stkanega po stari tisočak za meter (širine 40 centimetrov), z domiselno vtkanimi tradicionalnimi vzorci pa malce dražje. Ženske so prav dobro vedele, da njihovo platno ni drago, saj turizem prinese tudi takšne kupce, ki kupijo celo blago ali celo več in platno nato menda prodajajo doma, dražje seveda. Nekaj je treba tem ženskam vsekakor priznati: ne strežejo slabemu okusu turistov, platno izdelujejo tako, kot ga tam že stoletja. Ohranjajo izročilo, vendar pa jih je vse manj, saj se mladim ni več treba preživljati s tako trdim delom. Ohranjajo tudi svoje dostojanstvo, tuje so jim pretirane cene, računajo toliko, da se lahko skromno prežive, da njihovo platno kupujejo tudi domačini. Dokler bom živa, bom delala tako,kot sem navajena, mi pravi starejša ženica. Veliko ne potrebujem, niso mi mar marke, me treplja po rami, ko opazi, da cenim njeno delo in neumno ne sprašujem, če je to res ročno stkano platno. Meleča Durahovič nas povabi domov, rada, saj ji tako ne bo treba peš. Po desetih kilometrih poti ob morju krenemo navkreber. Pot je dolga še deset kilometrov in vodi visoko v gore. Ta kos poti vsak petek prepeša-či, navzdol obložena s platnom, navzgor s stvarmi, ki jih kupi v trgovini. Vroče je kot v loncu, ko pridemo do hiše tik pod vrhovi gora. Kamor seže, oko samo kamenje, vmes pa sem in tja za ped plodne zemlje. Od morja pihlja, zrak je ostrejši, sicer bi težko zdržali v tej vročini segretega kamenja. Postreže s hladno studenčnico in domačim sirom, skuha kavo. Po turško, kakor pravi, saj je turškega porekla. Pelje nas v delavnico, sede za statve in pokaže, kako počasi nastaja platno, koliko in koliko ur je treba, da je stkana bala, ki jo nese na trg. Opazimo, kako so statve pustile sledi na njenih rokah, palec, ki poganja čolniček, je velik in ploščat. Doma hrani najlepše kose platna, stkanega iz bombaža, tudi iz prave svile (pred hišo raste košata murva). Ostal ji je tudi kos lanenega platna, vendar je z lanom toliko dela, da ga je opustila. Ko spet sedimo pri kavici, pride njen mož. Opazimo, da je prišel iz mesta, ne da bi karkoli prinesel, ona pa je bila prej obložena s cekarji in vrečkami. Tudi po vodo k studencu gre ona, mojo pripombo, da bi težke vrečke lažje nosil on, skorajda presliši. Tudi njena zgovornost usahne, odkar je mož doma. Premišljujem, kaj neki dela on, saj je polje skopo, le nekaj ovc in koz se pase med kamenjem za hišo. Vendar ni dvoma, da ima on besedo pri hiši, da zviška gleda na statve, ki vendarle predstavljajo njen kruh. Previdno ga pobaramo, če zna tudi on tkati platno. Črno se za-bliskajo oči in obraz se mu zmrači, dokler stvari ne zapeljemo v šaljive vode, da naše vprašanje doume kot šalo. Šele tedaj se mu široko raztegnejo usta v nasmeh ih pomenljivo pravi: »To ja radim samo očima!« Ob slovesu, ko sva z Melečo za trenutek sami, me potegne k sebi in da vedeti, da je razumela našo »šalo«. »S temi rokami,« pravi, »z mojim platnom, sem spravila h kruhu tri otroke.« (se nadaljuje) mv V Starem Baru je pod ruševinami starega mestnega jedra slikovita tržni ca, ki privlači turiste. Uspeh sovodenjskih planincev Lepotica pod Ermanovcem Ermanovec, 22. avgusta — V nedeljo, 7. septembra, bo za Planinsko društvo Sovodenj v Poljanski dolini velik praznik. Ob desetih dopoldne bodo 964 metrov visoko pod vrhom Ermanovca odprli novo planinsko postojanko, ki so jo poimenovali po 31. udarni Triglavski diviziji. Slavnostni govornik bo predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec, gradnjo pa bo opisal predsednik Planinskega društva Sovodenj Slavko Hribar. Na pročelju sodobnega doma bo ob tej priložnosti polit-komisar 31. divizije Ivan Franko-Iztok odkril obeležje, ki ga je izdelal in sovodenj skim planincem podaril Tone Svetina. V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala ETA Cerkno, moški pevski zbor Uranarji iz Gorenje vasi, folklorna skupina iz Sovodnja in recitatori i. Gradnja doma sega precej let nazaj. Sovodenjski planinci in krajani, ki planincem radi pomagajo, so najprej uredili vodno zajetje, napeljali vodo in elektriko ter uredili telefon. Želja po novem doma je med 250-člansko drušč-pino sovodenj skega planinskega društva tlela naprej. Leta 1979, ko so razvili svoj prapor, so se dokončno lotih gradnje. Delali so postopoma, napravi- li nad 10 tisoč prostovoljnih delovnih ur, doživeli razumevanje okoliških ljudi in loške skupščine ter Termopola, Marmorja in Jelovice. Posebej neutrudni so bili društveni planinski vodniki in če njih ne bi bilo, dom ne bi bil danes pred otvoritvijo. Do konca lan- skega leta so za gradnjo P°tf ^ 4,7 milijona dinarjev, P°membeiLna-dohodka pa je bilo dežuran je na r-1^. novcu, kjer so vodniki postregli P nincem, ki so prišli v te kraje. °d 1983 dalje so vodniki pri skrbnis^ opravili 4300 prostovoljnih delovn«*^ Koča bo čez zimo oskrbovana, red ^ z oskrbnikom, pa bo začela delovati 1. aprila prihodnjega leta dalje. V mu bo 20 ležišč. V okolici doma so P jetna smučišča in planinci imajo na manovcu že tudi Tomosovo vlečni Prek Ermanovca poteka Loška Plank8 ska pot, blizu je Slovenska planins*^ transverzala (želja sovodenjskih P . nincev je, da bi bil žig na Ermanov drugi tako preprogo* od daleč zbujajo pozornost, j3e že med dejanjem zapeče vest p^se skupaj na skrivaj odložijo na s sladkorjem, moko, med ma-J^°ne ... Prodajalci sami priznajo, U6r0~*rijejo malo tatičev in da zelo Pot» P°^iičejo miličnike, ker imajo holr 0D^° sitnosti. Le kdo namreč jbJ/V^dpo sodiščih, se sprašujejo tr-ki se tudi potem, ko je sodba Cana, ne morejo povsem znebiti žep, v torbico, pod plašč... w -u.> da jih ne bi nekega dne kaz-~. *ni dolgoprstnež pričakal £a vo- |^0lG trgovine s količem v roki i. ^ Maščeval. Takšna je (žal) se ^ -»ovcvtu. iaKsna jt; res. i- • Pa naj bo za nekatere, ki silno pričajo na samozaščitno ravnanje obse tako neprijetna. canoV ^ilo po pošti biijj Pr°dajalni blejske Špecerije v sq 111 avtobusne postaje v Radovljici Pra?^ nekaj dnevi našli na polici tri Čnj nevškatle, v kateri naj bi bili ro-st^^šalnik Gorenje, stiskalnica te-vi? P^kote in mešalec za smetano l>0 , edno več kot 16 tisoč dinarjev. p0'^odkinja Milena Trček nam je Ud da so pred nedavnim dali te Z c? *e prazne škatle in predme-pro?ravili na varno v skladišče, pa je bivala zastala. Da bi ponovno priva-šU.puPce, so aparate dali nazaj v Sar ■ Potem se je zgodilo tisto, če-°sta^° se najbolj bali — na policah je ijj a ie izpraznjena embalaža, pred k1. Pa so, ne da bi za to kdo vedel, »zginili. »Ko se bo čez nekaj dni spet začela šola, bo število drobnih kraj spet poraslo,« je dejala poslovodkinja in nam potem opisala primer, ki se komaj zdi verjeten, pa vendarle je povsem resničen. Pred nedavnim so v trgovini prejeli pismo z naslednjo vsebino: »Spoštovani! Tu vam pošiljam denar za čokolado (1500 dinarjev — op. p.), ki sem jo vzel v vaši trgovini!« Je nekoga potem, ko je ukradel čokolado, doma zapekla vest? Je morebiti pozabil plačati? So starši odkrili sladkarijo pri svojem otroku, ki jim je tudi priznal, na kakšen način in kje jo je dobil? Naj bo tako ali dru-, gače: bolj kot to je pomembno spoznanje, da med nami živijo tudi pošteni ljudje. Za kazen: čiščenje trgovine V prehrambeni trgovini Volčji hrib na Gradnikovi ulici v Radovljici nam je poslovodja Marjan Baloh povedal, da je ljudem treba zaupati in upošte- vati že staro trgovsko načelo — stranka ima vedno prav, da pa so med kupci tudi takšni, ki se namenoma izognejo plačilu. Le malo jih odkrijejo, ker imajo stalne težave s kadri. Otroke je težko obtoževati, saj se številni niti ne zavedajo, kaj so storili s tem, ko so skrili sladkarije v žep, pod plašč ... Dobavitelji priznajo trgovcem za kraje, izloček blaga in za druge primere od vsakega milijon dinarjev tri tisočake. Doslej se jim je račun še vedno izšel, tako da jim zaradi kraj še ni bilo treba seči v svoj žep. Poslovodkinja Murkine prodajalne na Alpski cesti v Lescah, Vladka Ču-far, je nanizala več primerov kraj, od katerih se nam je še najbolj zanimiv zdel tisti o fantiču, ki je stalno jemal žvečilne gume. Dolgoprstneža so hitro odkrili in mu naložili kazen: tisočkrat je moral napisati na papir stavek: »Kradel sem v trgovini.« To pa ga še ni odvrnilo od stare navade in ko so ga trgovke ponovno zalotile s polnim žepom žvečilnih gum, je moral ves teden (kajpak s soglasjem staršev) po nekaj ur na dan pomivati tla v trgovini. V pripeki s plaščem v trgovino V Špecerijini prodajalni v Gorjah, kjer smo se pogovarjali s poslovodki-njo Boženo Pretnar, smo izvedeli, da so, na primer, odkrili žensko, ki je nalagala živila v košaro z dvojnim dnom, pa namišljenega prodajalca knjig, ki je izdelal torbo v obliki svežnja knjig in vanjo spretno nalagal med, sir, salame ... prijeli pa so tudi žensko, ki je poskušala hladnokrvno odnesti mimo blagajne polno košaro moškega perila. Primeri, za katere smo slišali v Murkini trgovini na Šobcu, samo potrjujejo to, kar smo zapisali že v začetku: človeška iznajdljivost ne pozna meja. Prodajalke so, na primer, prijele mladeniča, ki je v čelado skril pol litra konjaka, pa uglajenega turista, ki je v julijski vročini prikolovra-til v trgovino v dežnem plašču — kajpak zato, da je lahko skril več zavitkov kave, in tudi fantiča, ki je zardel, ko mu je prodajalka ukazala, naj raztegne veliko kopalno brisačo. Na tla je padel zavitek cigaret, na katere so zunaj že nestrpno čakali — odrasli! C. Zaplotnik ^*sta, jarku podobna — Ko smo Višnji teden želeli priti na Jošt nad Kranjem, nam ni uspelo. Cesta od čepulj do Jošta ni več prevozna. Zadnje neurje jo je do konca zdelalo. Pa tudi cesti od Stražišča do Čepulj grozi enaka usoda, če se je ne bo kdo usmilil. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jošt Janez Novak nam je povedal, da je obhodil že vse mogoče naslove in urade, vendar je za to cesto, v katere urejevanje so krajani vasi pod Joštom vložili ogromno truda in nič manj denarja, bore malo posluha. Bomo morali spet sami prijeti v roke krampe in lopate, se je spraševal. Po drugi strani pa se to početje zdi njemu in sodelavcem že neumno. Grozi nam, da tudi otrok zaradi slabe ceste ne bodo več vozili v stražiško šolo in da bomo morali tudi peš na delo. Do konca lanskega leta je bil na tej cesti cestar, ki ga je plačevala komunala. Ko je šel v pokoj, denarja za novega ni, prav tako pa tudi ne za redno vzdrževanje. Cesto mora vzdrževati Cestno podjetje Kranj, (jk) — Foto: F. Perdan sSgram obnove cest ^katere ceste so kot kolovozi (Sni V fe^.lCe» 25. avgusta — V jeseniški il "t (j ! bodo sprejemali kratkoročni & ^ ffr jl01]0^1" program za popravilo 1 \ Od '° cest ~~ Najbolj sramoten t WSek od Korenskega sedla do K°rena jN°vnih organizacijah in v kraji**« skupnostih jeseniške občine {>,c °o v srednjeročnem in dol-Hu,n• m - D. KLICAJ ZA VARNOST Mala glavica za velikim volanom Poslušal sem kmeta, kako se je hvalil svojemu sosedu: »Naš Mirko je star šele deset let in že vozi traktor.« Drugi je ob tem le skomignil z rameni in odvrnil: »Tudi naš bi ga lahko, a mu jaz ne dovolim. Premlad je še za take stvari.« Kdo ima prav: prvi ali drugi? Na podeželskih cestah srečujemo veliko traktorjev, v katerih izza velikega volana kuka mala otroška glavica. Vsi, od prvega do zadnjega udeleženca v prometu vedo, da fantič nima vozniškega izpita, toda bolj kot to je pomembno, da predstavlja precejšnjo nevarnost za vse — zase, za domače in tuje imetje in tudi za vse, ki so v tistem času na cesti. Fantič zna sukati volan, pritisniti na plin, pretakniti ročko v višjo prestavo, vključiti smernik in še kaj, toda prešibak je in osebnostno premalo zrel, da bi lahko presojal in ukrepal, kot to lahko odrasli. Niso otroci krivi, da so za volanom; njihovi starši bi morali vedeti, da traktor, ki je danes vreden že tri ali štiri milijone dinarjev, ni otroška igrača. Nesreč, ki so jih povzročili premladi vozniki traktorjev, je bilo že več, tudi na Gorenjskem. Pa ne le mladi in premladi: njim ob bok lahko postavimo tudi ostarele gospodarje, ki so še včeraj in predvčerajšnjim »f ur ali« s konjem in kmečkim vozom; danes pa jih je napredek prisilil, da so sedli na traktor. (cz) NESREČE Omahnil v smrt Bohinjska Bistrica, 24. avgusta — Skupina planincev iz Titovega Velenja se je v soboto povzpela na Triglav, v nedeljo pa je nadaljevala pot proti Sedmerim jezerom in slapu Savice. Eden od planincev, 27-letni Drago Ostruh, se je oddvojil od skupine in se sam povzpel po zahtevni smeri k slapu. Ker Ostruha ob pol enih ni bilo na dogovorjeno mesto, so ga ostali planinci začeli iskati in kmalu so opazili, da leži na skali nasproti slapu. Kot so ugotovili gorski reševalci in zdravnik, je Ostruh padel sto metrov globoko in se ubil. Po nesreči pobegnil Kranj, 23. avgusta — Na avtomobilski cesti Kranj—Ljubljana v bližini odcepa za Kranj-zahod je za zdaj še neodkriti voznik z mercedesom temno modre barve in z registrsko tablico SRA 297 ... na mokrem in spolzkem cestišču prehiteval vozila pred njim v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal turški državljan Yardim Zeki, začasno na delu v ZRN. Vozili sta se pri tem le oplazili; voznik z mercedesom pa je po nesreči pobegnil. Vsi, ki bi karkoli vedeli o nesreči oziroma o pobeglem vozniku, naj to javijo najbližji postaji milice. Mercedes je poškodovan po levi bočni strani, razbilo pa se je tudi steklo v ogledalu. proti Kranju in čeprav je bil promet tedaj dokaj gost, se je odločila za prehitevanje. Prišlo je do čelnega trčenja in potem še do nekaj trkov, v katerih so bili z osebnimi avtomobili udeleženi Francka Vene z Mlake pri Kranju, Muhamed Husič iz Uglevika, začasno na delu v ZRN, Mile Stefanovski iz Kuma-novega, prav tako začasno na delu v ZRN, in Janez Gregori iz Podkorena. V nesreči so se hudo ranili voznici Zech-nerjeva in Vene tova ter sopotnica v Zechnerjevem avtomobilu i Monika Kirchner; Bojan Vene, sopotnik v Ve-netovem avtomobilu, pa jo je odnesel le z lažjimi poškodbami. Z motorjem v grmovje Podbrezje, 21. avgusta — 17-letni voznik kolesa z motorjem Dušan Gor-janc z Bistrice pri Tržiču je vozil od Bistrice pri Naklem proti zaselku Gobov-ci, ko ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v grmovje ob cesti. Pri tem se je hudo ranil in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zaprl pot motoristu Škofja Loka, 22. avgusta — 21-letni Janez Dolenc iz Puštala je v križišču pri hiši na Kidričevi cesti 3 pri zavijanju z regionalne ceste na Partizansko cesto zaprl pot 16-letnemu vozniku kolesa z motorjem, Bojanu Cvijiču iz Škofje Loke. Cvijič se je pri trčenju huje ranil in so ga prepeljali v Klinični center v Ljubljano. Nepravilno prehitevanje Strela udarila v električni drog Naklo, 24. avgusta — 48-letna avstrijska državljanka Gerda Zechner je na magistralni cesti v bližini naselja Bistrica pri Naklu povzročila prometno nezgodo, v kateri so bile tri osebe hudo ranjene, ena lažje, bilo pa je še za približno pet milijonov dinarjev škode. Zechner j eva je vozila od Podtabora Radovljica, 23. avgusta — V sobotnem večernem neurju je strela udarila v električni drog na Janševi ulici v bližini železniške postaje v Radovljici. Zaradi okvare na drogu daljnovoda visoke napetosti, ki povezuje Radovljico z Bledom, sta bila Bled in Bohinj od 8.20 do 13.30 brez električnega toka. Velika škoda po sobotnem neurju Brez strehe nad 200 hiš Ljubljana, 24. avgusta — Strahotno neurje v soboto zvečer je v Sloveniji povzročilo veliko škode. Divjalo je praktično nad vso Slovenijo, najhuje pa je bilo na območju občin Logatec in Vrhnike. Prve ocene govorijo, da je ostalo nad 200 hiš brez strehe, ujma pa na srečo ni terjala človeških žrtev. Poškodovanih je bilo le nekaj ljudi. Akcijo odstranjevanja posledic naravne nesreče vodijo po občinah in tu prihaja do izraza solidarnost ljudi. Nad potekom celotne akcije pa bedi republiški štab za civilno zaščito. Poškodovane so tudi številne napeljave, precejšnja škoda pa je tudi po gozdovih. Vrepublikisosedogovorili, da je treba prizadetim čim prej zagotoviti najnujnejši gradbeni material, predvsem les, kritine, beton in opeke. Skoda še ni ocenjena, zanesljivo pa je je za več milijard dinarjev. .jj^ Izzivanje nevarnosti? — Na stari gorenjski cesti od Kranja proti Radovljici, med Podbrezjami in odcepom ceste za Podnart in Kropo, se je v enem od ovinkov porušila kamnita varovalna ograja in se skotali-la tri, štiri metre pod cesto. V nevarno past se za zdaj še ni ujel noben voznik, toda kaj lahko se to zgodi že danes, jutri, pojutrišnjem... Le zakaj bi izzivali nesrečo? Četudi na tej cesti odkar je zgrajena nova gorenjska magistrala ni posebno veliko prometa, to ni opravičilo, da bi odlašali s popravilom. Zima bo kmalu tu in v snegu in ledu bo nezavarovani ovinek še precej bolj nevaren, (cz) GLAS 8. stran. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 26. AVGUSTAjiE TVD Partizan Gorje praznuje 65-letnico Vsak dinar bogato oplemenitijo Spodnje Gorje, 22. avgusta — Telesnovzgojno društvo Partizan Gorje, ki v šestih sekcijah združuje prek tristo krajanov, mladih in že tudi nekoliko starejših, bo ob koncu tedna (ko praznuje tudi krajevna skupnost) proslavilo 65-letnico. Društvo je v preteklih letih veliko naredilo, še več pa načrtuje za naprej. »Brez prostovoljnega dela krajanov in pomoči delovnih organizacij ne bi bilo šlo,« pravi predsednik društva Vlado Repe, ki skupaj s člani upravnega odbora in vsemi člani gorjan-skega društva uspešno ohranja in bogati zapuščino svojega predhodnika, prezgodaj umrlega športnega zanesenjaka Lovra Zemve. Lani so ob domu Partizana v Zgornjih Gorjah uredili večnamensko asfaltno ploščad, za katero se je že v enem letu pokazalo, da jo je kraj zelo potreboval. Člani društva in tudi drugi krajani igrajo na njej odbojko, košarko, rokomet, mali nogomet in badminton; šolarji se urijo na njej v spretnostni vožnji s kolesom, gasilci v gasilskih veščinah; društva prirejajo na ploščadi zabavne in kulturne prireditve, na njej je pred nedavnim igral tudi Alpski kvintet, uporabljajo jo tudi člani društva prijateljev mladine iz Ljubljane, ki imajo v Gorjah počitniški dom. Pri gradnji ploščadi so krajani naredili prek tisoč prostovoljnih ur; pomagale pa so tudi delovne organizacije, med katerimi se je še posebej izkazalo blejsko gozdno gospodarstvo. Letos jeseni bodo ob njej uredili še teniško igrišče in balinišče z dvema stezama. Dom TVD Partizana bi bil potreben temeljite obnove, vendar za vse naenkrat ne bo denarja. Urejali ga bodo postopoma, že letos jeseni nameravajo razširiti centralno ogrevanje. Drugi večji objekt, s katerim gospodari gorjansko društvo, je dom v Kranjski dolini, v katerem prek poletja počitnikujejo starejši člani društva, jeseni pa ga bodo zasedle odbojkarice in tekači na smučeh, ki se bodo tod pripravljali na najpomembnejša tekmovanja. Ob domu nameravajo zgraditi drvarnico, radi pa bi uredili tudi odbojkarsko igrišče, vendar bodo morali prej najti skupni jezik še s kmetijsko zadrugo Bled. Z denarjem, ki ga dobi društvo od telesnokulturne skupnosti, lahko uresniči le četrtino letnih načrtov, vsa preostala sredstva si morajo zaslužiti in pridobiti sami. Tekači pridno pogozdujejo, prav tako odbojkarice, člani sekcije za mali nogomet in varpo so delali v Železarni, vsaka sekcija priredi pozimi tudi veselico. Čeprav dela društvo v skromnih razmerah, dosega lepe rezultate ne le pri možičnosti in pri organiziranju športnih in rekreacijskih prireditev (tek ob baklah, tekmovanje v počastitev boja Prešernove brigade na Pokljuki, tekmovanje za alpski pokal v biatlonu ...), temveč tudi na športnem področju. Odbojkarice so bile lani sedme v slovenski ligi, mladi smučarski tekači (brata Pokljukar, Žemva, brat in sestra Larisi), se prebijajo v jugoslovanski kakovostni vrh, kar uspešni so tudi metalci varpe. C. Zaplotnik Pogovor s kolesarjem Save, starejšim mladincem Borutom Ječnikom Težko je doseči vrhunsko formo Kranj, 24. avgusta — Kolesarji kranjske Save že celo desetletje kraljujejo v jugoslovanskem kolesarstvu. V svojih vrstah imajo tekmovalce, brez katerih naša reprezentanca ne more. Kolesarjenje zahteva celega človeka, od pionirjev, mladincev do članov. Taki so kolesarji Save. Med njimi je tudi reprezen-tant za letošnje balkanske kolesarske igre, ki bodo od 17. septembra naprej v Bolgariji. Kolesarski klub Save iz Kranja ima bogato zgodovino. Že več kot desetletje prevladuje v našem in tujem kolesarskem športu. Naše reprezentance v konkurenci mladincev in članov si ne moremo zamisliti brez Savča-nov. Da je tako, skrbi zvezni kapetan in trener Franc Hvasti, ki ima okoli sebe vrsto znanih bivših tekmovalcev, ki vzgajajo kolesarje od pionirjev naprej. Med re-prezentanti v naši mladinski vrsti je tudi Borut Ječnik. To je sedemnajstletni mladenič, dijak tretjega letnika Iskrine srednje šole. »Kolesarsko pot sem začel pred tremi leti kot »sa-morastnik«. V vrste kolesarjev Save sem prišel kot mlajši mladinec pri trenerju Bojanu Udoviču; Bojan je še sedaj trener. V prvem letu pri mlajših mladincih ni bilo večjih uspehov. Zmagal sem na dirki na kronometer v Prebačevem in dobil tudi zadnjo dirko v teh vrstah v Varaždinu. V zadnji sezoni v kategoriji mlajših mladincev je bilo že več uspehov. Bil sem državni prvak med posamezniki in ekipno ter državni prvak med posamezniki na stezi v Zagrebu. To, zadnjo sezono sem dobil tudi deset naših dirk. Pri starejših mladincih sem v tej kategoriji prvo sezono. Upam, da bo uspešna kar se tiče uvrstitev. Smo že ekipni prvaki za državne naslove na cestni dirki ter na stezi v Stražišču. Na cestni dirki za državne naslove v Novem mestu sem bil tretji. Sem tudi državni prvak na stezi v Stražišču, prvak na 3000 in 1000 m ter zmagovalec absolutne kategorije. Na 1000 m sem na stezi v Stražišču postavil tudi nov absolutni državni kolesarski hitrostni rekord. Za reprezentanco sem to sezono nastopil tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Maroku. V posamezni vožnji sem bil triintrideseti. Na močni mednarodni dirki v Avstriji sem bil petindvajseti med posamezniki. V Monfalconu v Italiji sem na mednarodni dirki nastopil za domači klub Sava. Bil sem tretji, dobil sem vse gorske in leteče cilje na tej dirki. Na domačih dirkah sem bil prvi na dirki pod Urhom, Vrhniki, dobil nočni kriterij v Novem mestu, bil skupno tretji, in dobil tudi kriterij v Prebačevem. Na Balkanskih igrah v Bolgariji bom vozil za našo reprezentanco v moštveni in posamezni vožnji. Pred balkaniado me čaka še nastop v Italiji in tik pred Bolgarijo še mednarodna tekma z reprezentanco Po Istri.« Torej se obeta še obilica dirk za naše starejše mladince. Za te nastope moraš prekolesariti veliko kilometrov, preden si sposoben za domače in mednarodne dirke. Prav v kategoriji starejših mladincev je tako, da prideš kmalu v vrste članov. V vrhunsko formo je težko priti, še težje pa jo je vsako sezono obdržati. D. Humer Kokričani vabijo pod kolesarsko lipo Kokrica, 20. avgusta — Kolesarska sekcija športnega društva na Kokrici šteje okrog 150 članov. Delovni program uresničuje (kolesarski sejem, prvenstva veteranov itd.), manjka pa rekreacijskega kolesarjenja. Zato je odbor za rekreacijo sklenil oživiti skupinsko rekreativno kolesarjenje pod vodstvom inštruktorjev. Geslo akcije je Dobimo se pod kolesarsko lipo. Ta lipa stoji pred brunarico, ki jo je ob križišču cest za Golnik, Naklo in Kokrico zgradil Lojze Dežman, aktivni kolesar in eden od pobudnikov akcije. Kolesarji se bodo zbirali vsak torek in četrtek ob 16. uri in skupno krenili na vožnjo, ki bo trajala največ dve uri. Po vožnji bo pogovor o kolesarjenju. Udeležbo bodo pisali in na koncu najaktivnejšim podelili priznanja. Sodelovali bodo znani kolesarski strokovnjaki. Torej, nasvidenje pod kolesarsko lipo! Druga zvezna vaterpolska liga — zahod Prvaka čakajo še kvalifikacije za prvo ligo TRIGLAV: OPATIJA 15:8 (3:2, 3:1, 3:1, 6:4), letni bazen, gledalcev 100, sodnika Rebec (Koper) in Pedešič (Zagreb). Triglav: Naglic, Rakovec 1, Brinovec 1, Sirk 1, Stanišič 1, Čadež 1, Jerman 1, Kosi 1, Stirn 1, Kodrič, Grabeč 4, Štro-majer 2, Lasič. Opatija: Liber, B. Blasik 1, Damir Opala, Pajalič 3, Darko Opala 1, Grgo-rič, K. Blasik, Dnjnić, Jenuš, Mrvičič 1, Bosner 2, Varga, Mačešič. Lanski prvak Opatija je v Kranju pokazal bore malo dobrega vaterpola. Kranjčani so že v prvi četrtini srečanja, kljub močnemu dežju, pokazali, kdo je boljši. Gostje so prvi povedli, in to je bilo tudi vse, kar so pokazali. Tri-glavani so jih nato popolnoma nadigrali. Po končanem srečanju je delegat druge zvezne lige Masnec iz Zagreba letošnjemu prvaku, kranjskemu Triglavu, izročil pokal in kolajne za osvojeni naslov. TRIGLAV : BURIN (Reka) 14:8 (4:3, 3:2, 3:1, 4:2), letni bazen, gledalcev 100, sodnika Pedešič (Zagreb) in Rebec (Koper). Strelci za Triglav: Brinovec 4, Grabeč 3, Mikoletič, Sirk, Stanišič, Čadež, Štirn, Štromajer pc l,zaBurin:Franulo-vič, Bran po 2, Parović, Radonič, Ton-ković po 1. Burin z Reke je edini ligaš, ki je Triglavu zadal poraz v tej ligi. To je moštvo, ki ima dovolj vaterpolskega znanja. Skoraj vsi člani so igrali že med prvoligaško konkurenco. V Kranju so le v prvih dveh četrtinah pokazali, kaj znajo. S to zmago se jim je Triglav oddolžil tudi za poraz na Reki. Konec tedna čaka Triglav nastop na kvalifikacijah za prvo zvezno ligo. V Kruševcu ali Rovinju se bodo za dve prosti mesti borili skupaj s Crveno zvezdo iz Beograda, Bečejem in KPK s Korčule. Kje bo ta turnir, še ni dokončno znano. Toda prvak zahodne lige, Triglav, računa na teh kvalifikacijah na dober uspeh. Ta jim zagotavlja nastop v prvi zvezni vaterpolski ligi. Če jim bo uspelo, bo to za Triglav že peti nastop v prvoligaški druščini. Tomo Balder-man, trener: »Po rezultatih in z osvojitvijo prvega mesta je to uspešna sezona. Ta mlada ekipa je bila uspešna že v prvem delu lige, ko smo vsa srečanja gostovali. Prvaki druge zvezne vaterpolske lige-zahod Triglav iz Kranja. Pod vodstvom trenerja Toma Baldermana so igrali: Naglic, Lasič, Mikoletič, Hajdinjak, Pičulin, Rozman, Vončina, Rakovec, Brinovec, Sirk, Stanišič, Čadež, Jerman, Kosi, Štirn, Kodrič, Grabeč in Štromajer. Štirideseto športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja Prvenstvo armadnega območja se lahko začne Ljubljana, 25. avgusta — Le še trije dnevi nas ločijo do uradne otvoritve štiridesetega športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja, ki bo od 29. do 31. avgusta na športnih igriščih v Ljubljani. Vojaki šestih moštev se bodo pomerili v sedmih športnih panogah. Vse je nared, in štirideseto športno prvenstvo armadnega območja se lahko že začne. Do slovesne otvoritve je še tri dni časa, saj bo prvenstvo od 29. do 31. avgusta. Letos bo še toliko bolj slovesno, ker že bo štirideseto po vrsti. Vojaki šestih moštev bodo svoje športne dosežke in športno znanje pokazali v sedmih športnih panogah. Od petka do nedelje bo v Ljubljani slovesno; pomemben del k temu bodo prispevale družbenopolitične organizacije in športniki Ljubljane. Prvenstvo bodo slovesno odprli na prenovljenem stadionu v Šiški, kjer bodo tekmovanja v vojaškem mnogoboju in atletiki, rokometaši bodo pokazali rokometno znanje na stadionu na Kodeljevem, kopališče Kolezije bo gostilo plavalce, košarkarji se bodo pomerili v ŠCR na Jezici, na Taboru bodo tekmovali od-bojkarji, strelci pa bodo v svoje tarče merili v Novem mestu in Ljubljani. GT j MERKUR kranj Za prvenstvo so se na stadionu Stanka Mlakarja, v letnem bazenu in v vojašnici pripravljali tudi vojaki garnizi-je Staneta Žagarja iz Kranja. To moštvo je na vseh dosedanjih prvenstvih pokazalo odlično športno znanje in pripravljenost. Vedno so bili med najboljšimi. • Marko Petrič, tehnični vodja moštva Kranja: »Po končanem prvenstvu planinskih enot smo izbrali najboljše za naše moštvo, ki bo nastopalo na LAO. Pripravljati smo se začeli v dveh delih: prvi je bil petnajst-dnevni na Pokljuki za pridobivanje moči in vzdržljivosti. V naši ekipi je tudi precej vrhunskih športnikov, kar je dalo polet za vadbo tudi ostalim. Drugi del priprav smo začeli v vojašnici v Kranju, v letnem bazenu in na stadionu Stanka Mlakarja. Trenirali smo intenzivno in odigrali precej prijateljskih srečanj. Naša ekipa je res odlično ripravljena v vseh sedmih panogah. Prav zato pričakujem, da se bo naše moštvo v tem delu tekmovanja visoko uvrstilo.« D. Humer Nogomet Zmagi Nakla in Triglava Naklo, Kranj, 25. avgusta — Slovenska članska nogometna moštva, katerih prvenstvo se začne v nedeljo, 31. avgusta, so odigrala že tri kola za letošnji pokal Nogometne zveze Slovenije. Na igrišču v Naklem so domači gostili enajsterico Stola iz Kamnika, nogometaši Triglava pa na stadionu Stanka Mlakarja moštvo Medvod. Obe moštvi, Naklo in Triglav, sta bili na domačih igriščih veliko boljši od gostov. Srečanji sta namreč dobili in si v tem tekmovanju zagotovili nove točke. Naklo je brez težav z 2:0 premagalo Stol, kranjski Triglav pa je bil boljši od Medvod. Izid je bil 2:1. -dh Tudi doma smo v drugem delu P0*^ li dobro igro in z boljšo smo nato a ^ gli prvo mesto. Na kvalifikacijan s nami samo bivši prvoligaši. Mocn*ja Crvena zvezda in Bečej, a tudi Kor ^ ni od muh. Naše moštvo je mlad0' ^ ne dovolj izkušeno. Toda upamo, ^ mo dostojno predstavili slovensKi kranjski vaterpolo.« ri Sretan Stanišič, kapetan J štva: »TojePek0 sezona, Tam7ačel se* glaV- afpcvlB kot igraleV,led-ligi. že nalv njo sezono P* • v tej ^ prvi. V tej smo bili to sez no najmocnej; moštvo, čeprav se je zamenjala & ^ racija. Stare mačke so nado"1^, mladi domači igralci. Za poraz na . v je bila kriva tudi mladost, za ^ 0-Kranju pa smo krivi sami. Na k ^ kacijah bi morali biti med ^siltfjko-se uvrstita v prvo ligo. To pa bo ^ Polet daje tej mladi ekipi^ tudi . upravni odbor, katerega duša Je P sednik Iztok Krašovec« Roman glič, vratar: > od pionirjev J., Prej sen!ra# Triglavu vraj to bo ze rW ] sedma setfj* To šolsko * sem končal Jj, nazijo v K-r»" na oddelku jv računalnist^ Vpisal sem se na fakulteto za ^ tehniko v Ljubljani, smer računaj štvo. Sezona je bila zadovoljiva- J, del smo igrali na tujem, v teh baz smo bili izredni. Tudi drugi del do je bil enak prvemu. Zasluženo • osvojili naslov prvaka. Na kvahn, jah bo težko. Treba bo premagati ^ ^ no zvezdo, Bečej in Korčulo. J.aZ 20. septembra odhajam v JLA.« D. Humer Foto: F.P*^ Utrinki iz Osterreichringa soč KleT*j«Jo VN AvstriJ* Vzrok visoke 2 je vstopnic,*8'^ bilo treb« . stojišče 0*2 15 tisoč, 1» v Ayrton Senna bune pa skoraj 60 tisoč dinarjev. ^ • Na parkirnih prostorih pa j* !|0 kljub temu presenetljivo veliko ste "jj avtomobilov z oznako YU. Previsoki so avtomobili z registrskimi oznaK**^ KR in U. veliko pa jih je bilo tu«> drugih jugoslovanskih krajev. • Na številnih stojnicah so PT *rtjtt pivo po 700 dinarjev, vino in čevap«^ po 2.000, čepice po 3.000, majice po »• j in dežnike po 8.000 dinarjev, vendar zen piva drugo ni šlo preveč dobro v P met. •Niki ^"5 Je bil fcjj "Sotedovale^. kljub temu r Je bil še ved£ v središču PJ, zornosti * ralcev 8 gramov. • ~ brlh vol želijo Gerharda Bergerja, novega ^, strijskega nacionalnega junaka, a°^h>' rati pri Ferariju, McLarnu, BraO mu,... aA • V tiskovnem središču je visel v«£jj plakat, na katerega so se podpi**' ^ akreditirani novinarji in fotorepo1^* ter tako zaželeli poškodovanemu J ^ quesu Laffltu čimprejšnjo vrnitev tekmovalne steze. — Franci Perdan Fotoreporterji na delu *|K. 26. AVGUSTA 1986 OBVESTILA, OGLASI 9. stran (mmmm&mGLAs TOVARNA OBUTVE TRŽIČ mJSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n.sol.o. ELEKTRARNE MOSTE ^Javljaj0 prosta dela in naloge Sh,42lLKE POSLOVNIH PROSTOROV Soji: _ jsjk delavka brez delovnih izkušenj, vsaj 4 razredi osnovne šole — trimesečno poskusno delo g — ustrezna psihofizična sposobnost {^°P dela je možen takoj. Delo združujemo za nedoločen g* s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago, gg* Prijave naj kandidatke vložijo v 10 dneh po objavi na OJ?V: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste rovnica, komisija za delovna razmerja. Ridati bodo dbveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. Jesenice, Maršala Tita 78 Koordinacijski strokovni kolegij razpisuje specializacijo iz ginekologije in porodništva za vse tri temeljne organizacije (ZD Bled, ZD Radovljica, ZD Bohinj) osnovnega zdravstva v občini Radovljica. Pogoji: — končana medicinska fakulteta in opravljen strokovni izpit Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti na naslov: OZG o. o., TOZD Zdravstveni dom Bled, Mladinska cesta-!, Bled. Razpis velja 15 dni po objavi. feVlSN0 PODJETJE KRANJ ,v*arjeva 45 Misija za DR in DS za OD objavlja potrebe po: \ l KV KLJUČAVNIČARJIH J JKV KROVCIH - KLEPARJIH j gV ZIDARJU NK GRADBENEM DELAVCU \0 ■ 8oJi za sprejem na delo so: *., 2. in 3. — IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri — poskusno delo bo trajalo 45 dni — delo združujemo za nedoločen čas — zaželene so delovne izkušnje NK delavec, — poskusno delo bo trajalo 30 dni —• delo združujemo za nedoločen čas — zaželene so delovne izkušnje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte ka-t[*£ski službi DO v 8 dneh po objavi oglasa. Kandidate bomo ^oiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ^4 PETROL PETROL DO GOSTINSTVO TOZD Gostinski obrati Ljubljana Titova 66, Ljubljana Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju ZA NOVI OBJEKT NA AVTOCESTI LJUBLJANA—NAKLO BIFE VOKLO: - 5 KV KUHARJEV - 5 PK KUHARJEV - 5 TOČAJEV - EKONOMSKEGA TEHNIKA Za novi objekt Bife PRIMSKOVO: - VODJO BIFEJA - 2 TOCAJKI Dela in naloge bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidatom dajemo stimulativni osebni dohodek, strokovno usposabljanje in pomoč pri reševanju stanovanjskega problema. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na naslov: Petrol, DO Gostinstvo, TOZD Gostinski obrati Ljubljana, Titova 66, Ljubljana. Za dodatne informacije nas pokličite po telefonu, številka 312-755 int. 226. ATR O STALNA zenica TOZD JESENICE Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge: 1. DELOVODJE Pogoj: — končana gradbena delovodska šola in 5 let delovnih izkušenj 2. 10 KVALIFICIRANIH GRADBENIH ALI INDUSTRIJSKIH ZIDARJEV Pogoj: — končana poklicna šola za gradbene ali industrijske zidarje 3. 10 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Pogoj: — končana osemletka GLASBENA ŠOLA SKOFJA LOKA Svet šole razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ustreznega glasbeno izobraževalnega zavoda, — najmanj 5 let prakse v glasbeno-vzgojnem delu in opravljen strokovni izpit — razvit čut odgovornosti do dela in delovnih ljudi — drugi pogoji po veljavnem družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v SRS in v občini Škof j a Loka Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Glasbena šola Škofja Loka, Puštal 21, z oznako Za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. H9EMERKUR kranj GLAS 10. stran OBVESTILA, OGLASI TOREK. 26. AVGUS^Jfto VLADIMIR NAZOR DO ZA ORGANIZIRAN ODDIH OTROK IN MLADINE MESTA ZAGREBA Maksimirska cesta 51/1, ZAGREB V skladu z odločbo komisije za delovna razmerja z dne 30. julija 1986 razpisujemo oglas za naslednja dela in naloge: - 2 SOBARICI - ČISTILKI za nedoločen čas v PJ »Naša djeca« v Kranjski gori. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Dokumentirane ponudbe pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja, Zagreb, Maksimirska cesta 51/1, RO »Vladimir Nazor« za organizirani odmor djece i omladine grada Zagreb. Pogoji — v skladu s pravilnikom o organizirani razdelitvi dela in sistematizaciji del in nalog — člen 62. V poštev pride tudi nekvalificirana delavka, vendar imajo prednost delavke z izkušnjami z istih ali podobnih del in opravil. SI S® MER KUR kranj MERKUR Trgovina in storitve, n. sol. o. KRANJ, Koroška 1 TOZD Prodaja na drobno, n. sub. o., Kranj, Gregorčičeva 8 objavlja prosta dela in naloge: 1. PRODAJANJE BLAGA V Kranju in na Jesenicah 2. ČIŠČENJE PRODAJALN v Radovljici 3. RAZKLADANJE IN NAKLADANJE BLAGA na Jesenicah Pogoji: podi. — pod 2. — pod 3. šola za prodajalce tehnične smeri (IV. stopnja zahtevnosti) 1 do 2 leti delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo delovno razmerje za nedoločen čas osemletka (II. stopnja zahtevnosti) \ en" mesec delovnih izkušenj enomesečno poskusno delo delovno razmerje za nedoločen čas osemletka (II. stopnja zahtevnosti) en do dva meseca delovnih izkušenj enomesečno poskusno delo delovno razmerje za nedoločen čas Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Merkur, Trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, za kadrovsko socialno službo. Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa samoupravnega organa. 5 m ŽELEZARNA JESENICE TOZD Remontne delavnice vabi k sodelovanje elektrotehnike in elektroinženirje za šibki tok, ki jih veseli delo pri operativnem vzdrževanju specifičnih elektronskih naprav v metalurški stroki. Delovne naloge so raznolike in zato nudimo tudi možnosti za dodatno izobraževanje in usposabljanje. Če vas to delo zanima, se za nadaljnje informacije oglasite v kadrovskem sektorju Železarne Jesenice, Cesta železarjev 8, tel.: 81-441, 81-231. Osnovna šola HELENE PUHAR KRANJ Kidričeva 51 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE * Pogoji: — končana osnovna šola, smisel za čistočo Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom (popoldanska izmena). Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Osnovna šola LUCIJANA SELJAKA KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge UČITELJA MATEMATIKE Pogoj: _ pu ali P matematike in objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge — 2 SNAŽILK Nastop dela 1. septembra 1986. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po poteku razpisa. Iskra ISKRA TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI, Otoki 21 Komisija za medsebojna delovna razmerja vabi k sodelovanju DESET DELAVK ZA DELO V MONTAŽI Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas. Delo je dvoizmensko. Osebni dohodek je od 80.000 do 85.000 din. Prijave zbira kadrovska služba Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki, Otoki 21, do 30. avgusta 1986. W alples Industrija pohištva Železniki objavlja po 6. členu pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge: v TOZD Strojegradnja in energetika - STROJNIKA SKIH NAPRAV KOTLOV- Pogoji za zasedbo: — kvalifikacija kovinske ali elektro stroke — IV. stopnja zahtevnosti — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Dodatne pogoje, ki jih zahtevamo za opravljanje navedenih del — izpit za upravljalca visokotlačnih kotlov — bodo sprejeti kandidati opravili po dogovoru. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave sprejema ka-drovsko-socialni oddelek DO Alples, Železniki, v 8 dneh po objavi. Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. TOZD Zdravstveni dom Bled Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge PERICE za določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoj: — končana osnovna šola Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., TOZD Zdravstveni dom Bled, Mladinska cesta 1, Bled. Razpis velja 8 dni po objavi. . » ALMIRA RADOVLJICA Odbor za delovna razmerja TOZD Trgovina objavlja na oso? vi 227. člena zakona o delovnih razmerjih prosta dela & naloge SKLADIŠČNEGA DELAVCA - 2 IZVAJALCA Pogoji: — dokončana osemletka — zaželen vozniški izpit B kategorije Delo združujemo za enega izvajalca za nedoločen čas in enega izvajalca za določen čas. Nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj pošlje]'0 pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: M' mira — alpska modna industrija Radovljica, Odbor za & lovna razmerja TOZD Trgovina, Jalnova ulica 2, v 8 dneh P° objavi oglasa. Iskra to* ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, KRANJ, n.sol.o. Delavski svet TOZD Tovarne elementov razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo - VODJE TEHNIČNE KONTROLE Razpisni pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih področjih — znanje tujega jezika — pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za imenovanje je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Ljubljanska cesta 24 a, Kranj, z oznako »za razpis TOZD ELEMENTI«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu in* Komisija za kadrovske zadeve objavlja prosta dela in naloge za potrebe tehnične službe: TOZD Tovarna elementov 1. VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — diplomirani inženir strojništva — tehnološka smer — 5 let delovnih izkušenj 2. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA — konstrukcijska smer — 2 izvajalca Pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj' 3. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE — smer elektronika, za razvoj elektromehanskih elemen in testiranje naprav Pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj — lahko tudi začetnik Za potrebe planske priprave proizvodnje: DIPLOMIRANEGA ORGANIZATORJA DELA — proizvodna smer — 1< * ko tudi začetnik Za potrebe Tehnične kontrole: 5. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTRONIKE — smer elektronika, za načrtovanje in izdelavo kontrol naprav 6. STROJNEGA TEHNIKA — 2 izvajalca za izvajanje analiz v proizvodnem procesu Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih sJ°^t objavlja prosta dela in naloge v TEHNOLOŠKO-PROIZVOP^ SLUŽBI 1. VODJE ODSEKA (tehnološka projektlva) Pogoji — visokošolska izobrazba strojne smeri _ — zaželene so izkušnje na področju projektiranja proS"^ rov za tehnološke procese — pasivno znanje angleščine ali nemščine 2. VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA (TAO) Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri r — zaželene so izkušnje na področju tehnologije transp0 ta in skladiščenja — pasivno znanje angleščine ali nemščine 3. VIŠJEGA PROJEKTANTA I. - TEHNOLOGA Pogoji: — višješolska izobrazba strojne smeri . — zaželene so izkušnje na področju planiranja tehno* ških procesov — pasivno znanje angleščine ali nemščine Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanj^ pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Is«1 telematika, Kadrovska služba, Ljubljanska cesta 24/a, Kranj- ^26. AVGUSTA 1986 oglasi ^27 960 dve leti star barvni IV iskra, iL?r8mov. na daljinsko upravlja-^Sldg': 61-716 _14057 AvTORADIO. Godešič 87, p^5ka_____14058 in? 611 Hl Fl stolP 2 x 90 W in črno-pSjŽrjjgrtno 24, Cerklje 14059 HkuJ? r»bljeno 210-litrsko hladilno 'liZiA10 ojačevalec, ,m w «• ** V, istosmerna. Tel. MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE n. stran (mmsBMi^ 39-669 14060 ■ KOMBAJN za krompir pro-l'ffltligjS H 14061 ^ ta?^ SPALNICO, staro 3 leta, za-Gostilna pri Krvinu, Slap —___14062 novo električno URO za * $2?' števec. Hudobivnik, Zasav- £j£2DJ__14063 ""»in x° P«*1*™ nov STROJ za vr-,(*rtn man'e HILTTI 72- Primeren S00 dejavnost. Maglica, Križe 57. y^5iod7.do12. ure 14064 Ir,^0 Prodam TRAKTOR goseni-sr ^elan za delo v gozdu. Šinko- ^fiersko 130 14065 H* leseno STRUŽNICO, de-"Oižina en meter, cena 15 SM. •Ur« t,e v torek in sredo od 13. do ^■•^1^88-161, služba 14066 **gdbeni mal. gradbeni LES 13 špirovcev ^e strešni LEGI 18x22, dolži-staro OSTREŠJE in KRITINO IV^gLCebulj, Kokra 36 12986 30 r!71 oetonsko OPEKO, dimenzi- Prr^i?JJ89_14003 J 200 kosov POROLITA 8 cm. _14004 kom novomeškega Rada Lončar, Reteče 27, 5^^2_ 14005 "i Siik---1— . »unega žaganega smrekovega Prodam. Tel.: 35-517, po 20. uri 14006 CEMENT in suhe smrekove vqa|je88 14007 Cfineje pro__. ju ',ekaj črnih CEVI. Bogataj, Ce-S^oO, Krani tol 9.1-001 14008 Mfo;'Cer r*. ^^JOjSranj, tel.: 23-994 1rn 150 kosov betonskih cena 400 din. Tel.: 27-161, do- ____14009 35OOkg CEMENTA. Zalog lfej?!ia____14010 gradbeni material: 1100 ko-^Kf ra^'iene strešne cementne V$i ^rav°grad, opečna s posipom, Sn v (4 m) schiedel DIMNIKA z ■ »tuljavo in zračnikom. Maglica, a'. tel: 50-342 od 7. do 12. ure ---- 14011 ^odno prodam betonsko ŽELEZO, 'j^le|^44-141 _14012 2500 kosov rabljenih beton-U/TREŠNIKOV novoteks. Tel. HSiOd 15. ure dalje 1401; l^-^L-13 "fe dalje_14013 M$*n 2000 kosov strešne OPEKE t$fri borita, in 1 m' smrekovih '<5 cm. Bešter, Brezje pri Tržiču __14014 v»> m novo strešno okno 75 x 115 6toar>o OKNO kli 120x140. Tel.: _14015 .oprema l0j?ca.ni"PEČ za centralno feroterm z hroj,p°HlŠTVO. Smiljan Novakovič, fcgjQKranj _14034 -darn nov PRALNI STROJ gore- li* Ce Prodam nerabljeno sobno PEČ na kurilno olje emo 5. Novosel, Koritno 8, Bled _14037 Prodam ŠTEDILNIK na drva za 1 SM. Voklo 69_14038 Ugodno prodam zelo ohranjen PRALNI STROJ gorenje na 14 programov. Tel: 27-401_14039 Ugodno, za 180.000 din, prodam POHIŠTVO za dnevno sobo (5 kosov) me-blo E sistem, 12 m' ITISONA, ZAVESE in KARNISE. Prič, Seljakovo naselje 46, Kranj, ogled popoldne 14040 Zelo ugodno prodam KAVČ in dva FOTELJA. Britof 84, Kranj 14041 Ugodno prodam zelo ohranjen PRALNI STROJ gorenje za 35.00, 50-I bojler tiki, 30.000, in PEČ na olje imo, 25.000. Tel.: 51-960_14042 Prodam PRALNI STROJ gorenje PS 101, star eno leto, in plinski ŠTEDILNIK gorenje, star eno leto, KAVČ s tro-delno blazino, schaler OJAČEVALEC gita master 2 x 80 W in japonsko bas KITARO kopija cender. Tel.: 74-278 od 20. do 21. ure_14043 Prodam dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Tel.: 27-741 14044 Prodam OMARO, KAVČ, dva fotelja, MIZO in črno-bel TV jasna, še v garan- ciji. Tel: 34-349_14045 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje PS 103, star 5 let. Tel.: 62-727 _14046 Ugodno prodam starejšo SPALNICO (masivno). Žiganja vas 15, Tržič __14047 Prodam KUPPERSBUSCH. Olševek 22 14048 * * * GOSPODINJE Če vam zamrzovalna skrinja moči ali se rosi od zunaj, pokličite Izolacije servis KMETEC - RO-PRET, Hotemaže 47/b, 64205 Preddvor, tel.: 064-45-352 od 13.-15. ure. živali 14036 Oddam 6 mesecev starega psa odličnih staršev različnih pasem: OVĆAR-POENTER. Mijovič-Sodja, Ribno 60 Bled _14078 Prodam 10 dni starega BIKCA. Pod-brezje 25_14079 Prodam rjave JARKICE in 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Skofja Loka_14080 Prodam KRAVO, brejo pet mesecev, in BIKCA, starega 6 tednov. Kidri-čeva 28, Škofja Loka_14081 Prodam TELIČKO simentalko, staro tri tedne. Jože Kmetic, Zg. Brnik 27 _14082 Prodam brejo TELICO. Hlebce 17, Lesce_14083 razno prodam Prodam gostinsko KUHINJSKO OPREMO grosuplje, rabljeno 1 leto. Tel.: 83-933_13066 Prodam globok otroški VOZIČEK. Stara Loka 45, Skofja Loka 14020 Prodam 30 metrov DRV in motorno KOLO MZ 250. Jernej Jagodic, Am-brož2_ 14021 Ugodno prodam igralne AVTOMATE FLIPER, 2 nogometa, košarko in BILJARD, vse v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku_14022 Prodam diatonično HARMONIKO in gramofonske PLOŠČE Jamesa Lasta. Jože Krč, Nova vas 9. Tel.: 45-425 _14023 Prodam 7 gostinskih MIZ in STOLOV. Gostilna pri Krvinu. Slap 12, Tržič _14024 Prodam električni MOTOR za čoln, primeren za ribiče, in OJAČEVALEC za CB. Trboje 9, Kranj_14025 JADRALNO DESKO vvindglider alo ha ugodno prodam. Tel: 22-991 14026 zavaruje triglav Ne vleči potiskaj! Mladinska knjiga Veletrgovina plovna enota Ljubljana — Oddelek Kranj Patrov trg 1, Kranj izvija po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela n naloge £°MlSIONARJA Nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom °goji: __ poklicna šola — smer prodajalec oziroma osnovna Šola ^ — 6 mesecev delovnih izkušenj j °8e z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošlje-l.v 8 dneh po objavi na naslov: Mladinska knjiga, TOZD Ve-Q*8ovina, Oddelek Kranj, Maistrov trg 1, Kranj. Wjl2biri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komike. [stresna okna/ VB mira Radovljica • Tel.: 75-036 1 r*oceni prodam nova bela Jelovica balkonska VRATA 200x60 z OKNOM 120x110, skoraj novo moško KOLO srebrno sive barve in pokončni ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Tel.: 81-102_ 14027 Prodam JADRALNO DESKO fun kleper SG, cena kompleta 15 SM. Tel.: 69-786_ 14028 Športno KOLO pinarello, številka 55-57, ugodno prodam. Tel.: 75-383, popoldne, Lesce_14029 Prodam nove ZAVORE modoko sporting, cena 15.000 din, in malo rabljene kolesarske ŠPRINTARICE, številka 41, Keren super profesional, cena 10.000 din. Oražem, Ribenska 14, Bled __ 14030 Prodam KOŠNJO. Podreča 11 14031 Prodam gostinski plinski ŠTEDILNIK TLS 4. čačič. Tel.: 80-435 po 17. juri __14032 Prodam GRAMOFON tehniks, ZVOČNIKE JAMO 140 in 100 ohranjenih PLOŠČ. Tel.: 24-654, interna 212 14084 Prodam motorno ŽAGO STIH L 0,50 AV. Tel.: 50-530_14085 Ugodno prodam malo rabljeno TRAJNOZAREČO PEČ kuppersbusch na trdo gorivo. Maglica, Križe 57 14086 vozila GOLF diesel CL, letnik 85, iz konsignacije, skoraj nov, prodam. Tel.: 23-519_12998 Ugodno prodam Z 750, letnik 79. Jože Kepic, Pipanova 62, Šenčur. Tel.: 41-135_13022 BMvV 2002, letnik 73, generalno ob-novljen, prodam. Tel.: 21-090 13204 Prodam GOLF JGL, letnik 81, prevoženih 37.000 km. Arhar, Vincarje 12, Škofja Loka_13966 Prodam JUGO 45, star 5 mesecev, modre barve. Tel: 62-311_13967 Prodam ZASTAVO 750, letnik 84. Tel.: 61-910_13968 Prodam registriran tovorni AVTO za prevoz lesa, FAP 14, 14, letnik 77, in več nadomestnih delov, šifrer. Selca 113_ 13969 Prodam spredaj karambolirano LA- DO 1200. Tel.: 45-291_13970 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 78, 126 P, letnik 77 in štiri GUME 155 x 12. Bistrica 13 pri Naklem 13971 Prodam Z 101, letnik 77 december, delno obnovljeno. Tel.: 45-229 13972 Prodam dobro ohranjen MOTOR APN-6, star 5 mesecev, cena 26 SM. Ogled popoldne. Jože Kokl, Potoče 24/a, Preddvor. Tel.: 45-586 13973 Prodam osebni avto VVARTBURG, letnik 74, ugodno. Tel: 24-490 13974 Prodam 126 P, letnik 77, rdeče bar- ve. Tel: 28-647_13975 Prodam R 4, letnik 79. Tel.: 21-098, od 15. ure dalje_13976 Prodam motor TOMOS APN 6. Sta- nonik, Zg. Bitnje 253_13977 Prodam R 4, 29.000 km, letnik december 76, pločevina v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Franci Gre-gurovič, C. XXXI. divizije 50, Žiri 13978 Prodam VW HROŠČ, letnik 69. Franc Stritar, Čirče 33, Kranj 13979 Ugodno prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 77. Miladič, Stritar- jeva 5, Kranj_13980 Ugodno prodam 3 mesece star motor APN 6. Tel.: 38-241 od 15. do 21. ure_13981 Prodam R 4 TL, special, letnik 79, v dobrem stanju. Slavko Janbrešič, Hrastje 35, Kranj. Tel.: 24-212 13982 Prodam MZ 250 TS 1, karamboliran, in dve fantovski JUDO OBLEKI. Tel.: 26-250__13983 Prodam dobro ohranjen AUDI 80 L, letnik 77. Tel.: 80-172_13984 Prodam avto Z 101, dobro ohranjen, letnik 77. Tel.: 83-011_13985 Prodam ŠKODO 105 L, prevoženih 30 000 km. Tel. 57-187 popoldan 50-765 dopoldan, 13986 Prodam dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik 80. Rajko Rozman, Ovsiše 17, Podnart.Tel.: 70-003_13987 Prodam Z 101, GTL letnik 83 oktober Tel: 62-015_13988 Prodam R 12, letnik 75, 80.000 km. Ogled na domu. Stare, Senično 36 _13989 Prodam avto VISO CLUB, letnik 82. Tel.: 22-324_13990 Ugodno prodam Z 750, obnovljeno in registrirano, za 20 SM, popoln motor z menjalnikom akumulator, luči in druge dele ter PEČ stadler, 35 kalorij. Zg Brnik 127. Tel: 42-722_13991 Prodam Z 750, letnik 79, in večjo količino bukovih BUTAR. Metod Čar man. Topol 27, Medvode_13992 Nujno prodam dobro ohranjen FIAT 124, starejši letnik. V najem dam tudi garažo po dogovoru. Podlubnik 247, Skofja Loka. Tel.: 62-532, popoldan _13993 Prodam Z 750, letnik 81, 48 000 km, registriran do julija 87. Tel.: 82-588 _13994 Prodam motorno KOLO LAVERDA PS 1200 kubikov, letnik 82, 5.500 km. Restavracija Center, Lesce. Tel.: 75 507_13995 AVTOMATIK, 5 mesecev star, pro-dam. Tel.: 24 127_13996 Prodam FIAT 126 P, letnik 82. Tel.: 80-580 13997 Prodam Z 101, letnik 74, obnovljeno neregistrirano, cena 30 SM. Tel.: 21-534 od 6. do 14. ure_13998 Ugodno prodam Z 101, letnik 75 december. Peter Jenko, T. Vidmarja 4, Kranj, po 15. uri_13999 Ugodno prodam dobro opremljen GS 1, 3, letnik 79. Tel.: 74-743 po 15. uri_ 14000 Ugodno prodam nova desna VRATA za golf, stari tip. Kličite dopoldan: 50-260, interna 283_14001 itanovanja Dekle, nekadilka, išče, na območju Škofje Loke SOBO s souporabo kopal-nice. Tel.: 62-396_14070 GARSONJERO, opremljeno, centralna kurjava, oddam v Kranju, šifra: Predplačilo_14071 Iščem SOBO v Kranju za dobo štirih mesecev. Šifra: Nujno_14072 Dvosobno družbeno STANOVANJE v Litiji zamenjam za enako v Kranju. Tel.: 37-845 od 19. do 21. ure 14073 V Kranju oddam SOBO za dve študentki. Naslov v oglasnem oddelku. _14074 Mlad zakonski par išče enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, možno predplačilo. Šifra: Nekadilca _14075 Iščeva GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, plačava dobro in vna-prej. Šifra: Nujno_14076 Iščem sobo za 10 mesecev v Kranju ali okolici. Tel.: 063/888-250 po 20. uri 14077 poieiii Prodam 12 arov GOZDA v okolici Naklega. Naslov v oglasnem oddelku 14002 kupim Kupim STEKLA za oboja prva in zadnja leva vrata ter cela zadnja peta vrata za wartburg. Tel.: 36-389 14016 Kupim 300 kosov nove strešne KRU TINE kikinda, tip 272. Tel.: 62-183 ._14017 Kupim JEDILNI KOT. Tel.: 62-481 od 6. do 14. ure/Potočnik_14049 Kupim KOTEL, 60 do 100-1, za žga-njekuho in BETONSKI MEŠALEC. Kersnik, Leše 1, Tržič, tel.: 51-756, zvečer^_14050 Izdelujem dimniške LOPUTE za oljne peči centralnega ogrevanja. Velik prihranek kurilnega olja. Montiram in popravljam vse oljne gorilce. Tel.: 28-974_14053 Balkon in teraso ZASTEKLIM, aluminij. Tel: 061/558-285_14054 zapoilltve FRIZERSKO POMOČNICO s prakso sprejmem takoj. Majda Pire, Cankarje-va 8, Kranj_ 13267 Zaposlim SLIKOPLESKARJA KV ali fanta za priučitev. Tel.: 60-894 popoldne_14067 Iščem žensko za opravljanje ročnih del (kvačkanje). Plačilo po kosu. Tel.: 23-952 od 19. do 21 ure_14068 KOVINOSTRUGARJA, samostojne-ga, zaposlim. Tel: 42-070_14069 lokali Dajem prostor v najem za skladišče ali mirno obrt. C. na Klanec 45/a tel.: 26-275__14018 Razpolagam z večjim prostorom za mirno obrt na Bledu na ugodni lokaciji. Možnost soudeležbe pri obrti. Šifra: Bled__14019 OBVEIIIIA CEVI centralne kurjave izoliram s pločevino, poceni in kvalitetno. Tel.: 061/454-266_14051 20 % znižanje cen letne konfekcije do 15. septembra zaradi majhnega prostora vam nudi butik ORHIDEJA za gostilno Mavr._14052 OSTALO Enojni GROB ob zidu na starem po kopališču odstopim. Šifra: Bled 14055 Krajanom KS Gorenja vas, posebno pa veščanom Krnic, delovnim organizacijam v KS in njihovim delavcem, predstavnikom KS ter vsem ostalim, ki so mi nudili izdatno finančno in moralno podporo v težkih trenutkih, ko mi je ogenj upepelil dom, se za izkazano humanost najlepše zahvaljujem. Njihova podpora mi je bila v veliko spodbudo pri obnovi doma. Franc Bogataj 14056 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta FRANČIŠKA ŽONTAR Matičkova mama Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala dr. Zamanovi in sosedi Štefki Tavčar za vsestransko pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi pevcem za lepo zapete žalostin-ke in patru Stanku za pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba. ŽALUJOČI VSI NJENI Sv. Duh, Bitnje, Trata, Šempeter, Durmanec V SPOMIN NA HIERONIMA MRAVLJETA Kruti so dnevi ločitve, dolgi in mučni, ko te več ni, tiho pa v srcu še tli misel na naše skupne dni. 25. avgusta mineva deset let, odkar je ugasnilo tvoje srce. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga imate v lepem spominu. Žena Pavla in njegovi otroci Stražišče, avgusta 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, strica, starega ata in svaka FRANCA BEVKA mizarskega mojstra v pokoju in družbenopolitičnega delavca se iskreno zahvaljujemo sosedom, gasilskemu društvu ter tovarišem in tovarišicam, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, Jelovici, Termopolu, Alpini, KS, ZZB in OK ZKS Škofja Loka ter planinskemu društvu Sovodenj, ki so darovali toliko lepega cvetja in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi pevskemu zboru in pihalnemu orkestru Alpine ter praporščakom. Zahvaljujemo se tudi govornikom, tovarišem Peternelju, Debeljaku in Galičiču za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Podjelovo brdo, avgusta 1986 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete in stare mame ANGELE DRAKSLER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazano pomoč, sodelavcem KOT Tacen. Iskre Kibernetike, Merkurja, poslovalnica Globus in LTH Skofja Loka. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje, iskrena hvala. Posebna zahvala osebju bolnice Golnik — oddelek 600 za zdravljenje in lajšanje bolečin, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Mavčiče, Zg. Bela, 15. avgusta 1986 ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 85. letu zapustil naš dragi ata, stari ata, praded, tast in stric MIHA ANŽIČ p. d. Mihov ata Ob boleči izgubi smo hvaležni dobrim sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom otrok za podarjeno cvetje, denarni prispevek in izraze sožalja. Zahvaljujemo se zdravstvenemu domu Cerklje, ZB Cerklje, tov. Poru za poslovilne besede in duhovniku Gradišniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala velja domačim pevcem za petje žalostnik doma in na njegovi zadnji poti. Vsem tistim pa, ki ste našima atu in mami v življenju stali ob strani, jima pomagali in se poslovili od njih, naša globoka zahvala. Žalujoči: sinova Joža in Tine, hčerki Ivanka in Mici z družinami Senturska gora, Besnica, Kranj, Britof, 22. avgusta 1966 GLASOVA ANKETA NOVICE IN DOGODKI V Ribnem zelena bratovščina in pisana druščina lovskih psov Pes je lovcu v veliko pomoč Ribno, 24. avgusta — Zveza lovskih družin Gorenjske, lovsko kinološko društvo Gorenjske in lovska družina Jelovica so v Ribnem pripravili tradicionalno, 3. lovsko-kinološko srečanje. Dvajset lovskih družin z Gorenjske (vseh je 28) je v lovskem domu v Ribnem razstavilo najbolj zanimive trofeje lani uplenjene divjadi — rogovje častitljivo starih živali, neobičajno razvito ali poškodovano rogovje ... Janez Konc, predsednik skupščine Zveze lovskih družin Gorenjske, je ob odprtju razstave opozoril na naravne razmere, ki se za divjad nenehno poslabšujejo, in na posledice nesreče v Černobilu. Omejitve, ki so veljale pri lovu, so privedle lovsko organizacijo na Gorenjskem v položaj, ko le težko poravnavajo sprotne izdatke, medtem ko jim za izpolnjevanje obveznosti, sprejetih z lovskim načrtom, že primanjkuje denarja. Ali nam grozi obdobje sedmih suhih krav, se je ob tem kritično vprašal Janez Konc. Srečanje je bilo tudi prava priložnost za podelitev priznanj lovcem in kinologom. Plaketo Zveze lovskih družin Gorenjske so prejeli Janez Jereb (LD Žiri), Anton Fab-jan (LD Selca) in Drago Jazbec (LD Storžič), priznanje lovsko-ki-nološkega društva Gorenjske pa lovska družina Škofja Loka in Zdravko Kosmač iz Hotavelj (LD Poljane), ki je v 35 letih vzgojil veliko lovskih psov za domače in Zdravko Kosmač iz Hotavelj Lojze Mlakar iz Škofje Loke tuje lovce, že ničkolikokrat pa je v domačih ali v sosednjih lovskih družinah s psom iskal zastreljeno in pogrešano divjad. V pasjem sprevodu smo videli različne pasme, tako imenovane vzrejne skupine lovskih psov in potem prvič pri nas nastop šolanih lovskih psov in prikaz ubogljivost- nih vaj. Lojze Mlakar iz Škofje Loke, ki je vodil enomesečno šolanje mladih lovskih psov, je ob tem povedal, da je pes lovcu v veliko pomoč. »Prinaša mu uplenjeno malo divjad, nepogrešljiv je pri iskanju zastreljene divjadi, pri lovu na zajca in na lisico v hribovitih predelih ...« Za sejem lovskih psov bi lahko rekli, da »bil je živ in zdrav.« Ponudba je bila precejšnja, celo večja od povpraševanja, med obiskovalci pa več radovednežev kot resnih kupcev. Mlade, nekaj tednov stare psičke, je bilo mogoče kupiti za trideset tisočakov in več. Jure Polja-nec iz Škofje Loke je na sejem pripeljal šest pet tednov starih terier-jev. »Ne mislim, da bi kaj prodal. Pomembno je, da lovci vidijo mladiče in da zvedo, kje me lahko poiščejo.« C. Zaplotnik Slabo vreme je otežilo tekmovanje CB-jašev Antena na vrhu Ratitovca Ratitovec, 23. avgusta — CB klub Globus iz Kranja je v soboto in nedeljo ob občinskem prazniku Kranja pripravil tekmovanje lastnikov CB postaj iz vse Jugoslavije. CB klub Globus že šest let povezuje lastnike CB postaj z vse Gorenjske. Članov je že prek 250, najaktivnejši pa se srečujejo vsak petek v klubskih prostorih na Stritarjevi 5 v Kranju. V soboto in nedeljo so, kljub hudi nevihti, izpeljali tekmovanje. Zaradi lažjega sprejemanja in oddajanja so se povzpeli na Ratitovec in prav na njegov vrh postavili anteno, ki je bila v hudi nevihti tudi najbolj izpostavljena. Vso noč so na določeni frekvenci sprejemali pozive CB-jašev iz vse Jugoslavije in jim tako dajali možnosti za vzpostavitev zveze z njimi. Oglasilo se je 665 lastnikov CB postaj, najdaljšo zvezo pa je uspelo vzpostaviti CB-jašu iz Velike Kladu-še. Organizator tekmovanja na Rati-tovcu, Franc Uršič iz Medvod, je povedal, da je smisel takšnega tekmovanja v tem, da ugotovijo sposobnosti CB oddajnikov, da skušajo vzpostaviti kar najdaljšo možno zvezo v Jugoslaviji. Vsakemu, ki se odzove njihovemu vabilu in sodeluje na tekmovanju, podelijo diplomo, med ude- ležence pa bodo razdelili tudi praktične nagrade. Vendar pa organizacija tekmovanja in vzpostavljanje zvez na kar najdaljše razdalje nista edini nalogi CB kluba Globus. Razen tega da je CB postaja zanimiv konjiček, pa kranjski CB-jaši pomagajo, kamorkoli jih pokličejo. Vsako leto pomagajo pri spremljanju štafete na območju občine Kranj, s svojimi napravami spremljajo vsakoletno kolesarsko dirko po ulicah Kranja in tek od spomenika do spomenika v Udi-nem boštu, z informacijami in zvezami pa pomagajo tudi pri naravnih in drugih nesrečah. 50 let velike tekstilne stavke v Kranju Srečanje tekstilnih delavcev Kranj, avgust — 20. septembra bo v prostorih Gorenjskega sejma srečanje tekstilnih delavcev in upokojencev Gorenjske, ki bo posvečeno spominu na veliko kranjsko tekstilno stavko pred petdesetimi leti. Srečanje se hQ_začelo ob 10. uri s proslavo, sledila bo družabna prireditev. Priprave so se začele oktobra lani; vodi jih poseben odbor, ki so ga imenovali na srečanju tekstilnih delavcev leta 1984 na Bledu. Tekstilci so namreč pred leti začeli prirejati delavska srečanja, najprej široko, nato ožje zastavljena. Letos bo to spet pravo delavsko srečanje, posvečeno spominu na veliko tekstilno stavko v Kranju pred petdesetimi leti. Stavka se je v Kranju začela 20. avgusta, kasneje pa se je razširila tudi v druga slovenska tekstilna središča. Sirena je najprej /.aiuhla v tedanji Jugočeški, nato še v Jugo-bruni in Inteksu. V Kranju je tedaj stavkalo 2.581 delavcev, ko se je razširila po Sloveniji pa je zajela blizu 10 tisoč tekstilnih delavcev, od tedaj 14.120 zaposlenih. Torej je imela resnično množične razsežnosti. Delavci so leta 1936 težko živeli z nizkimi mezdami, delodajalci pa so jih želeli s podaljšanjem delavnika z deset na dvanajst celo znižati. Delavci so zahtevali sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj bi jim zagotavljala svobodno sindikalno organiziranje, osemurni delavnik, določitev minimalne mezde, krepitev inšpek- cije dela in odpravo disciplinskega kaznovanja delavcev. Podjetniki pa so na vse načine zavlačevali sklenitev kolektivne pogodbe. Tako sta nezadovoljstvo in upornost delavcev rasla in z veliko stavko izbruhnila na plan. V Kranju je trajala do 17. septembra, ko so žandarji in gojenci policijske šole napadli Jugočeško in raz-gnali stavkajoče delavce; delavci v drugih tovarnah pa so ocenili, da se oboroženi sili ne morejo upreti in so sami zapustili tovarne. Dan kasneje so se začela pogajanja o kolektivni pogodbi, ki je bila 23. septembra podpisana. Ni bila sicer taka, kot so jo delavci želeli, vendar je nekoliko izboljšala razmere v tekstilnih tovarnah. Pomemben pa je bil njen politični uspeh, kar je spodbujalo delavce k še večji revolucionarnosti in boju za delavske pravice. Jamarstvo te zastrupi Ratitovec, 23. avgusta — V kočo ta Ratitovcu so se v soboto popol-Ine vrnili štirje utrujeni jamarji. >koraj petnajst ur so raziskovali amo v bližini. Razširili so prehod v mo izmed jam in s tem omogočili lostop vanjo. Tako so se lahko spu-tili približno 110 metrov globoko v loslej še popolnoma neraziskano amo. Na Ratitovcu in v njegovi okolici e še mnogo lepih in še neraziska-lih jam. Kranjski jamarji so pred eti sicer organizirali nekaj večjih skalnih akcij, vendar se do sedaj ;e nihče ni ukvarjal s sistemati-nim raziskovanjem. Dare ' Manfreda, tridesetletni strojni tehnik . iz Kranja, se že deset let ukvarja z jamarstvom. »Pred časom sem aktivno sodeloval pri jamarskem društvu v Kranju, sedaj pa sem delo v društvu opustil, jamarstva pa ne. Tokrat sem bil četrtič v ratitov-ških jamah, pred tem pa sem raziskoval jame v drugih delih Slovenije. Tako raziskovanje, kot je bilo današnje, človeka res izčrpa: sp&j1 nismo skoraj nič, v jami pa srno D li skoraj petnajst ur.« .1a. Peter *e ber, pet*' tridesetletni ftroj^ inženir železnik^ se že dolgo ukvarja 1 različni^ športi, z J8' marstvoio pa se je J čel ukvarjati šele pred enim ^ i cem. »Čeprav sem se šele P1* kratkim spoznal z jamarskim šp° tom, lahko rečem, da sem že z» strupljen. Kupil sem si najnujnejšo jamarsko opremo in v tem ča^ sem bil že trikrat na Ratitovcu.v Železnikih jamarstvo še ni popularno, vendar pa se bo mogoče razvilo.« Bojan Švabič, tridesetletni P1*' fesor telesne vzgoje iz Kranja, se jamarstvom ukvarja že dve leti-». jamarskem društvu iz Kranja nj-sem sodeloval. Na Ratitovec prišel s prijatelji in zdi se mi zel zanimivo. Odkrili smo stare op^s' čene rudnike, iz katerih so sprf vljali rudo v Železnike, kjer so 3° talili.« D. Gortnar Turistične informacije o Škof ji Loki Škofja Loka, avgust — Turistična zveza Skofja Loka je izdala zgibanko s turističnimi informacijami za Škof jo Loko ter Selško in Poljansko dolino. Na eni strani ima shemo dolin, na drugi pa Škofje Loke z oznakami vseh pomembnejših javnih objektov in naslovov. Zgibanka je izšla v slovenskem, angleškem, nemškem, italjanskem in francoskem jeziku v nakladi 30 tisoč izvodov, oblikoval pa jo je Janko Za-dravec. Za Trubarjevo domačijo že 160 tisočakov Radovljica, 25. avgusta — Koij£ nisti iz radovljiške občine so v <• setih dneh, kolikor že traja a*^*>! zbiranja denarja za obnovo Trub*^ jeve domačije, zbrali 160 tisoč narjev, kar je deset tisočakov m»/ kot so se dogovorili. Ker je še v no čas dopustov in se največjf novne organizacije sploh še jjg" vključile v akcijo, lahko p"0*^^ mo, da bodo radovljiški kom« krepko presegli sek. dogovorjeni JK Končana Glasova akcija Gorenjska zabavišča Za veliko denarja malo muzike Sklenili smo našo poletno akcijo, v kateri smo obiskovali zabavišča v gorenjskih občinah. Čeravno se je med zabaviščnimi prostori hitro razvedelo, da »Glas sitnari naokrog«, kot se je izrazil uslužbenec v eni izmed diskotek, vseeno menimo, da smo dosegli cilj, ki smo si I zadali. Če poskušamo posplošiti dobljene ugotovitve, skupaj z mnenji n£ katerih bralcev, ki so se ljubeznivo odzvali našemu vabilu, dobimo n»Cj I kaj spodbudno sliko. V večini naših obiskov smo bili razočarani n*~1 gostinsko postrežbo. S tem mislimo tako počasne in okorne natakarj I kot tople pijače, katerih cene pa so bile praviloma kar dobro zasoljen6' Večina zabavišč sicer ima pred vhodom reklamno-opozorilno t*[ bio, a izdelano največkrat z zelo malo domišljije in originalnosti. NaS" protno pa je notranjost zabavišč ponekod prav privlačno urejena. " notranjost spada tudi glasbena ponudba, s katero bi bili lahko še nek*/ ko zadovoljni, pa smo vse prevečkrat opazili slabo ozvočenje in dis* jockeve, ki to niso bili. Povsod se vrti predvsem lahkotna disco glasb8' bolj ali manj novejših datumov. Z barvastimi reflektorji in drugi*1 svetlobnimi »vragolijami« bi z malo drugačno postavitvijo dosegli vel*' ko boljše učinke. Zabavišča so v večini primerov odprta ob koncu tedna, ko je tudj obisk gostov največji. To je največkrat mladina, od 16. leta starost* navzgor. Za srednjo generacijo imamo na Gorenjskem bolj malo mo*' nosti, res pa je, da tam kjer je to možno, ponudijo obiskovalcu izredno solidno raven uslug. Ob tem je zanimivo še nekaj. V kar precej zabavišč moramo priti »boljše« oblečeni, drugače nam ob vhodu povedo, d* je zasedeno, ali pa manj diplomatsko, da te tako oblečenega že ne bodo spustili noter. Poglavje zase so vstopnice. Na njih največkrat ni potrebnih pod*' tkov, cene so napisane z roko, nikjer ni nobenega žiga. Dogaja pa ^ menda tudi to, da se ista vstopnica proda kar nekajkrat; potuje n*" mreč od vhoda do natakarja pa spet nazaj. Ko pa smo že pri teh rečeb« zapišimo še to, da smo plačilni listek dobili samo v dveh primerih! P*0" dane pijače se ne blokira, in denarja, ki se na takšen način nabere v blagajni, ne more biti prav malo. Da o tem, ko dajo v kozarec led, ma*0 počakajo, da se stopi in potem do mere nalijejo pijačo in o tistem »mladini pod 18 let ne točimo alkohola«, sploh ne govorimo. To pa je že P0" dročje, s katerim se bodo morali resnejše spoprijeti tržni inšpektor* ji.. . Vine Bešter ^©IMgltMgi)S.„.ri.% kmii i..»< .w.lt<..l.,;L «h Knxl»h in sobotah od luliia 1974 ua ob torkih in petkih. — Stavek