667. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj? v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem ua dom K 1'50? s pošto celoletno K 20'—, polletno K lO1—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina se »r	pošilja upravništvu.	:s
V Ljubljani, sobota fine 31. oktobra 1913.
Leto 11.
«33ss
Telefon številka 118.
:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
w 1 11 man.
Posamezna številka 6 vinarjev.
nt	Uredništvo In upravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglaao se plača: petlt vrsta IB v, osmrtnice, poslaua in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut s:	Telefon številka 118.	«?
. M—
Vabilo na narocbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbe, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem čas« obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
A
ti
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto Poi leta
K 18’— Četrt leta K 8’— En mesec
K 4-50 K 1-60
V upravništvu prejemati na mesec K U20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	. K 20'—	Četrt leta	.	K	6'—
Pol leta	.. K 10'—	En mesec	.	K	1'70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in dru^e dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnetn, r se mora poslati tudi naročnino, drv ;
ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo ,,DNEVA".
Šeen! rat„rciGrala“.
Včeraj smo pokazali, kako je sl. dež. odbor kranjski utemelji! odpust dež. uslužbenca Bučarja.
Da se odstavljajo iz služb ljudje, zato, ker občujejo s svojimi znanci, to se godi pač samo na Kranjskem.
Odlok — oz. pamflet dež. odbora doslovno in čisto resno tako-le utemeljuje svoj sklep:
»Dokazano je po pričah Jeram, Fras in Miklavčič, ter tudi po lastnem priznanju obdolženca, da se v resnici pajdaši z odslovljenim paznikom Alojzijem Ljubičem. Značilno je, da je bil Ljubič med drugim odpuščen ravno tudi zaradi članka, ki ga je objavil v listu »Jutro«, kateri list je bil kot predhodnik »Dana« istih tendenc kot ta zadnji in pisan v istem duhu. Pajdašenje z osebo te vrste je za aktivnega deželnega uslužbenca, zlasti za paznika prisilne delavnice povsem nedopustno, ker mu mora vzeti zaupanje in spoštovanje.«
Tako govori odlok.
Mi pa pravimo:
Kako zaupanje in spoštovanje more Imeti dež. odbor, ki ravno s tem, da je kaznoval Bučarja javno odobrava početje Jože Oražnsa, to se pravi, da opravičuje greh proti šesti božji zapovedi.
Odlok pravi dalje:
»Kazen se je določila z odpustom iz službe, ker je Alojzij Bučar po svojem ravnanju izgubil vse zaupanje in spoštovanje in tedaj ne more več zavzemati mesta deželnega uslužbenca.«
To se pravi:
Ako deželni uslužbenec brani svojo čast, ni več zmožen biti deželni uslužbenec, ker zgubi s tem zaupanje in spoštovanje.
Ravnanje dež. odbora mora vsak pošten človek obsojati, ker je sramota za nas, da se v imenu take morale odpuščajo dež. uslužbenci Iz službe.
Ako dež. odbor trdi, da ga ravnanje Oražmovo nič ne briga, bi ga ne smelo brigati niti kako Bučar s svojim nasprotnikom obračuna oz. moral bi pravzaprav zahtevati, da dobi zadoščenje za rodbinsko čast.
Toda to je ravno razlika.
Oražem je klerikalni magnat — Bučar pa je ubog uslužbenec, ki si upa celo citati »Dan«, zato je prvemu po klerikalni morali vse dovoljeno — drugi pa ne sme niti braniti svoje žene.
S kaznijo Bučarja odobrava deželni odbor prešestvo In — zato je stvar poštenih volilcev — da narede takim moralnim gospodarjem v deželi konec!
Vesti z Balkana.
Sibija in Grčija.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Današnja »Tribuna« doznaja, da se je dosegel med srbsko in grško vlado popolen sporazum v vprašanju Gjevgjelije; zahtevam srbske vojaške komisije je udovoljeno v celem obsegu.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Bitolja prihajajo čudne vesti. Mesto je poino ubežnikov iz krajev, ki jih je okupirala srbska armada, pa jih je potem zapustila, ker so oni po sporazumu pripadli Grčiji. To so kraji južno od Bitolja, okolu Lerina, ki so jih sedaj zasedle grške čete, te pa ropajo in plenijo, tako, da pripravljajo ubežniki, ki se nahajajo v Bitolju, deputacijo, ki bi šla prositi srbsko vlado za posredovanje.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Včeraj je grško odposlanstvo pose-tilo ministrskega predsednika PašI-ča, danes ga je kralj sprejel v svečani avdijenci. Nocoj je bil v dvoru gala - diner; povabljeni so bili razun članov odposlanstva vsi ministri, di-ploinatični zbor, vojvoda Putnik, vsi generali in belgrajski župan. Kralj je nazdravil grškemu kralju Konstantinu. Ministrski predsednik Pašič priredi odposlanstvu v hotelu »Moskva« banket, na katerega so še povabljeni: člani vlade, generali, župan in nekateri ugledni meščani.
Pogajanja med Srbijo ln Crno goro.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Pijemont« javlja, da so se ponovno začela pogajanja med srbsko in črnogorsko vlado radi določitve meje med obema državama.
Novi srbski državljani.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.)
Ministrstvo zunanjih del je zaukazalo vsem srbskim poslanstvom in konzulatom v inozemstvu, da izdajo osebam iz novoosvobojenih krajev srbske potne liste in da se jim sploh izkazujejo vse usluge in podpore kot srbskim državljanom.
Prva obletnica osvobojenja Skopja.
Belgrad, 29. oktobra, (izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Proslava prve obletnice osvobojenja je izpadla v Skoplju impozantno. Občinski svet je v svečani seji izvolil vojvodo Putnika za častnega meščana in je sklenil postaviti dva spomenika: enega na mestu, kjer je srbska armada pred enim letom stopila v mesto in drugega na pokopališču, kjer so pokopali padle junake.
Kralj je pozdravil proslavo z naslednjo brzojavko:
Prijetno se me je dojmil rodoljuben brzojav s proslave obletnice osvobjenja stare srbske carske pre-stolice Skoplja. Prisrčno se zahvaljujem in pošiljam moje najlepše pozdrave vsem prebivalcem, ki jim želim napredek in vsako blagostanje. Prepričan sem, da bo Skoplje, zjedinjeno s svojimi brati, v svobodi in delu hitro napredovalo; napore njegovih prebivalcev na tej poti bodo spremljale moje najtoplejše simpatije.«
Vodiški čudeži.
(Konec.)
Najsrečnejši pač na svetu srečni je izvoščkov stan, ker se vozi v urnem letu gori doli noč in dan.
Ce za par minut ostane, se na kozla nasloni, potlej v drugo stran Ljubljane, zopet urno odleti.
Njemu znane so skrivnosti,
ki jih druuri ne vedo, ker izkušenj ima dosti, dobro ve, kaj in kako.
Kar med potjo v mestu vidi, tega nikdar ne pove,
(da kupčije si ne spridi, rajše pridrži za se.)
Kam se ta al’ oni pelje, tega ne izda nikdar, on izpolni le povelje, kaj mu je vse drugo mar.
Zdaj v kočiji mladi pari se prav radi vozijo (a seveda — Bog obvari! da kdo zvedel bi za to!)
Kdo da se v kočiji skriva, kaj je to izvoščku mar? Njemu mar je konjska griva, ki mu služi svoj denar.
Med izvoščeki v Ljubljani, bil je tudi eden tak, ki je gledal rad po strani, zraven pušil je tobak.
Ta izvošček za novice, bi' je velik humorist —
} er verjel ni na Vodice, so mu rekli: ateist.
On je mislil — zvita glava » »Mene nič ne spremeni, če Johanca je krvava, to še noben čudež ni.«
Ko posedal je na kozli, mislil si je mož tako: »Večkrat najbolj čudni vozli se naenkrat razdero.
Ta Johanca je uganka, a velika ne preveč, enega človeka manjka — pa bo njena slava preč.«
Izvošček.
Enkrat tamkaj za Ljubljaneo k njemu ženska prihiti, on takoj spozna Johanco: »Gospodična, kam pa vi.«
»Jaz peljam se na Poljane.« »»Kaj pa novega tam bo?«« »Jaz imam tam svoje znane.« On ji pravi: »A tako!«
Sta po ulicah zdrčala tja kjer konec je Poljan, sta pred klavnico ostala — s tem je čudež — bil izdan. —
Glas je šel čez vso Ljubljano, velik je nastal nemir, vsakemu je bilo znano, kje vseh čudežev je vir.
Zdaj tercijalke so zagnale velik jok in velik stok, vse brezverce so zmerjale, da jih naj kaznuje Bog.
Tudi škof je pismo pisal: »Kdor bo v čudeže verjel. Bog mu bode grehe zbrisal, in v nebesa ga bo vzel.
Toda bilo je prepozno!
Glas v deželi se glasi:
»Cujte vsi, novico grozno, oh, Johance — nič več ni.«
Nekam daleč je zbežala, kam, ne vemo mi sami, a na postelji ostala je le še: telečja kri.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok lšubezni.
(Dalje.)
Ah, še ta jo je moral begati s svojo bedasto, lakajsko tolažbo!...
Kakor da bi se ji bil odvalil kamen od srca, ko so se zaprla za njo vrata tega stanovanja ... vrata, ki so stala zdaj kakor neprehoden plot med njo in njeno staro materjo ...
 Njeno staro materjo — kolik zasmeh!... njeno babico, ki jo je bila spodila, kakor spodiš deklo, da, tatinsko deklo! ...
Ncvedoma, ne znajoča, kako je prišla po stopnicah, se je znašla na ilici.
In tiato — kakor Žak sinoči — |e tavala naravnost tja ve en dan, do trenotka, ko je dospela do odprte cerkve in stopila vanjo — ne vedoč zakaj, nemara, da si odpočije, da se skrije ali da pomoli...
Bila je starodavna cerkev Sen Zermen de Pre.
In, v kotu kapelice, kjer se je zdela sama sebi še bolj sama kakor kjerkoli drugje v prastari hiši božji — se je zrušila v klop ter poizkusila pomisliti... spomniti se In razumeti ... ah, to pred vsem, o veliki Bog!
Ne, ni si ii posrečilo ...
Slučajno je položila roko na svojo malo torbico, ki ji je ležala na kolenih ... Začutila je s prsti ovoj —- ostal ji je spomin, kako ga je dobila.
»Pismo ... Zak mi piše ...«
Mrzlično je odprla zalepljeni ovoj.
Najprej je padlo iz njega par bankovcev.
»Da,« si je dejala plakaje. »Dolžno plačo... seveda ... to so mi odšteli, predno so me spodili ...«
Toda v ovoju je bilo zloženo tudi pismo. In z novim, krutim stremljenjem je čitala Gilberta:
»Vse vem. Varali ste me podlo. Nisem zaslužil tega. Vrnite se torej k njim, o katerih ste si morali pač misliti, da ne bom hotel nikoli stopiti v stike z njimi — in hvala vam za izkušnjo, ki vam jo dolgujem. Kruta je bila, a tem izdatnejša. Odgovoriti mi, bi bilo brez pomena. Vrnil bi vam pismo neprečitano.«
Sledil je podpis s polr.im imenom :
»Žak de Rošegi«.
»Ah!« je jeknila. »Preveč je... vse to hkrati...«
Pograbil jo je krčevit drget obupa in groze...
»Kaj naj storim? Izgubljena sem ... obsojena ... Končano je ... vse je končano ...«
In kakor nalašč se je začela spominjati v tem trenotku vse nesreče in krutosti, ki jo je bila nakopičila usoda v nienem živlieniu.
Ne, človek ne zmore ničesar zoper svojo usodo.
Očeta ni imela nikoli, niti pravega imena. Vrata uspeha so se bila zaprla pred njo... Ljubezen jo je bila goljufala... In tista, ki je bila kri njene krvi, jo je spodila iz svoje hiše...
Cernu nadaljevati tako brezuspešno borbo? čemu hiteti naproti zgolj novim prevaram, čemu se izpostavljati novim okrutnostim?
Boljše se je pogrezniti v pozabljenje, v pekoj, v rešitev!
Že zdavnaj je bila ura poldne.
Odšla je iz cerkve, ne da bi bila molila. S trdnejšim korakom je nadaljevala svojo pot, kakor da stopa proti cilju, ki ne pozna nobene nade več.
Na sebe samo ni niti mislila; saj je bila izrekla neprizivno sodbo nad seboj, ki jo je imela rešiti na veke.
Toda... če tudi ubeži tej zemlji o Bože, kakšno neizmerno bolest pusti za seboj!...
Ubogi, dragi Florestan!... Ubogi, obožavani prijatelj, ubogo srce, polno vdanosti in ljubezni!...
Kakšen udarec bo to zanj, kadar izve, da je odšla njegova mala Gilberta za vedno in mu ne bo vračala nikdar več z otroško nežnostjo, s čimer jo je bila obdarila tako razsipno njegova očetovska ljubezen..,
»Nikdar več!« je ponovila in vzdihnila, kakor da je vse to že sklenjeno po volji, ki je močnejša od njene lastne. »Nikdar več mu ne
bom igrala Mozartove sonate, ki jo toliko ljubi... Toda, naposled,« si je odgovarjala trdovratno, kakor da hoče zaglušiti glas spomina in kesanja, »saj me ne potrebuje. On ima zdaj majhno premoženje... in tudi pokojnino ima... Znance ima, pri katerih je hotel zaključiti svoje življenje, preden me je poznal. Umakne se k njim in tam rne pozabi... »Ne,« je vzdihnila, »ne pozabi me ... Ne potolaži se ... Toda bil bi še nesreč-nejši, ako bi me moral gledati tako obupano, trudno in sito tega ostudnega življenja! »Nočem,« je dejala majaje srdito z glavo, »nočem mu biti v muko in breme, ki bi polnilo z žalostjo vse njegove ure ...«
Toda ob takšnih večerih proti koncu zime — naj si bodo še tako .krasni — napoči somrak tako hitro! Ura je bila komaj štiri, pa se je že čutilo, kako pojema luč.
Gilberta je pospešila korake, dokler ni našla, kar je iskala: majhno kavarno poleg poštnega urada. V oknu je visel napis, ki je opozarjal da gostje lahko opravljajo tu svojo korespondenco.
Vstopila je. Prosila je natakarja, naj ji da pisalno pripravo.
»In s čim naj še postrežem gospodični?«
»S čimer hočete.«
»Kozarec piva?«
»Makar.«
Istočasno s pijačo, ki se je niti ni doteknila. b je prinesel natakar
Zraven tudi je pustila en prečuden aparat, ki za čudeže rabila —-ga je kakor avtomat.
Oko pravice.
Toda že oko pravice dviga resni svoj pogled, se obrača tja v Vodice, slepariji gre na sled.
Vse boji se, vse se skriva, nihče neče biti kriv, vsega je Johanca kriva in njen čudež goljufiv.
Toda če oko postave črno temo razsvetli, videlo bo tiste glave, ki so pile njeno kri.
Orožnik.
En orožnik gre po polji in premišlja satn tako:
»Ce bo vse po božji volji, Johanca danes moja bo.«
In tako se je končalo to svetništvo iz Vodic, v božjo čast in večno hvalo vseh svetnikov in svetnic.
črnilo, pero, podlogo in papir.
Začela je pisati in pisala dolgo, dolgo.
Ah, kako težko je bilo to delo po nekod, kako je bilo mučno!
Naposled je bila gotova.
Vzela je precej velik ovitek Vanj je vtaknila tudi ono strašno Žakovo pismo — Florestan je moral vendar vedeti, zakaj je storila svoj obupni čin. Priložila je bankovce, ki jih je bila prejela ... priložila majhen prstanček z opalom, ki ji ga je bil podaril Florestan nekoč za god.
Hotela je storiti takisto s svojo uro, darilom markize Rošegijske.
»Ne,« je zamrmrala in jo pustila za pasom, »to naj izgine z mano vred.«
Ko je bilo priloženo pismu vse, kar je hotela zapustiti Florestanu, je zalepila ovitek, vteknila ga v svojo torbico, pustila denar na mizi in odšla v somrak, v katerem se je ravno dramil nočni Pariz.
šla je naravnost v ulico Ešikje. Dospela je.
Florestana zdaj gotovo še m bilo doma.
Neopažena bi bila šla lahko gor v svoje malo stanovanje, pobožal še enkrat svojega zvestega Ka-storja...
Ni si upala. Bala se je, da je ne bi spomin na preteklost, ki bi se ji obnovil ob pogledu na vse te omiljene reči, odvrnil od njenega namena,
Stopila je samo k vratarici:
■Dalje.)
Prestolonaslednikov brzojav se glasi:
»Z zadovoljstvom se spominjam časa, ko sem na čelu moje hrabre in nepremagljive armade prišel v Dušanovo prestolnico in ji objavil svobodo.«
Iz srbske skupštine.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Na skupštinski seji je bilo prečitano poročilo finančnega ministra, ki ne more predložiti pravočasno proračuna za leto 1914. — radi izrednih razmer, v katerih se država nahaja.
Nadaljuje se razprava o adresi, za katero so se prijavili govorniki vseh političnih strank.
V včerajšnji skupštinski seji je bil izvoljen odsek za proučevanje načrta o likvidaciji moratorija.
Prebivalci Prijepolja so se narodni skupštini brzojavno zahvalili za združenje s kraljevino Srbijo.
Srbski industrijski muzej v Skoplju.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbski industrijski muzej v Skoplju je začel delovati. On bo dajal informacije o srbskih industrijskih proizvodih in bo užival za brezplačno dajanje informacij državno subvencijo.
Italijanski in rumunskl poslanik v Belgradu.
Belgrad, 29. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Sinoči je prispel semkaj novi italijanski poslanik Sciuitti, ki izroči kralju te dni v svečani avdijenci svoja akreditiva.
Dospel je rumunski poslanik pri srbskem dvoru Filalitti.
Slovenska zemlja.
Z IGA!
Klerikalni matadorji na Igu so se zaleteli v naše gasilno društvo z dopisom v »Slovenca« z dne 13. t. m. Da so njih očitanja in sumničenja od konca do kraja zlagana, ni treba posebno povdarjati. Taki napadi so prozorni in imajo namen, narediti razdor v gasilnem društvu. Ta taktika je namenjena za lov gasilnih društev v novo zvezo kranjskih gasilnih društev. V začetku dopisa dopisnik hinavsko hvali delovanje pokojnega Fr. Trošta, kot načelnika gasilnega društva na Igu, v nadaljnjem pa se zaletava v rneue, češ, da odkar sem jaz načelnik, da hočem sam vse preurediti v tem zmislu, da bi vse poiiberalil, da se ne sme sprejeti mladenič klerikalnega mišljenja in da sprejemam samo člane Sokola. Odločno moram zanikati to očitanje in konstatiram, da se principijelno ne dela nikake politike v društvu, kajti gasilno društvo Je namenjeno »za pomoč« v nesreči vsemu prebivalstvu. Kadar se je kak mladenič ali mož zglasil, da hoče pristopiti k društvu, sem vsakega predlagal pri odborovi seji za sprejem. Sprejelo se je vsacega, kateri se je zglasil, kar lahko dokažem vsak čas. Kar se tiče birme, moram izjaviti sledeče: štirinajst dni pred birmo je prišel k meni župnik in me vprašal, če lahko naznani na leci, da se gasilno društvo udeleži sprejema škofa, jaz sem mu odgovoril, da tega ni treba, da bom že jaz ukazal, da se društvo udeleži ter mu naznanil, da se jaz ne bom udeležil »zaradi afere Škof, Maurink, Minatti.« Mislim, da se razumemo — poštenjaki.
Dopisun se dalje laže, da društvo uima vaj, kar se mora samo ob sebi izkazati kot neresnica. Imeli smo -3 okrajne in 4 domače vaje. — Da se razvidi, lažnjivost in zlobnost dopisuna, moram konstatirati sledeče, kar se tiče izposojanja cevi in brizgalne. Brizgalna, ki je bila posojena v tovarno Drago, katere lastnik Je g. Alta, je 60 let stara in ima 6 m raztrganih cevi. To brizgalno si je posodila brez moie vednosti in se jo izposojevala tudi pod načelstvom rajnkega Trošta. Iz tega se razvidi, da ta stara brizgalna z raztrganimi cevmi pri požaru Megličeve tribe ni prišla prav nič v poštev, zlasti ko imamo dve novi brizgalni in so pomagala pri požaru tudi okoliška gasilna društva. G. Aita je daroval za zgradbo »Gasilnega doma* skoro vso potrebno opeko in tudi v denarju je prispeval, zato izkažemo s tem, da se mu posodi vsako leto to staro brizgalno za snaženje kotlov, le hvaležnost. — Iz vsega tega se spozna, kako zlobna so očitanja in napadi na mojo osebo in društvo. Ves ta napad je imel namen vzbuditi nezaupanje gasilnih društev do nas, ali to se vam bo temeljito ponesrečilo. Basta!
Alojzij Minatti.
IZ ZAGRAJCA PRI KOMNU.
Letos je bila pri nas še precej dobra vinska letina za teran. Naš kaplan je prišel po stari navadi tudi letos brat grozdje. Ker je znal, da je še precej dobra letina, ie oriuelial s
seboj tudi organista. Mešetaril je na vse mogoče načine, naj dado tudi organistu kaj grozdja, ker je »siromak«. Mi pa pravimo, da s plačo organista in tajnika lahko vsak živi. Prosimo Vas g. mešetar, takih »siromašnih« odjemalcev ne vozite več k nam, ki imajo letne plače okolu 1400 K.
Pri neki biri je izrazil naš brihtni kaplan, da je naše napredno društvo propalo in da so nam skantali društveno premoženje. Lepa izmišljena laž kakor po navadi. Pa saj ni zamera, ako se mešetarji lažejo.
»Poglejte nas v naši stranki je vse drugače. Pri prvi veselici smo dobili 81 K čistega dobička. S tem smo spili 56 1 vina, snedli za 8 K kruha, sira in dr.« Tako je povedal sam kaplan. V resnici se lahko postavi g. mešetar s takim gospodarstvom društvenega imetja. Ubogo ljudstvo gre z namenom podpirati društvo, a oni z dobičkom si polnijo želodce lačni in nenasitni mešetarji se vesele pri popivanju likofa pozno v noč.
Tudi v Komnu je taka navada, da popivajo Marijine device pozno v noč, ter se vračajo ob 11. uri zvečer dobre volje vsaka s svojim fantom domov.
Pri neki prireditvi so predstavljali živo sliko matere božje. Za ta model so si zbrali seveda najpobož-nejšo devico iz Zagrajca, katera zahaja k nekemu Dalmatincu na provo, kot se je izrazil sam njen brat.
Ako mi napravimo kako nedolžno veselico, takoj vsi hudiči in sam lucifer v peklu so pripravljeni, da nas požro, ker mečemo vero dol. Povemo Vam g. mešetarji, da jo ravno vi mečete, ker predstavljate take sv. modele za mater božjo.
O sklepu obljubujem, da se vidimo spet kmalu, ker sedaj nimam toliko časa, da bi lahko vse pisal. Teran, ki se Vam tako dopade, g. kaplan, kipi in šumi v badnju iti hoče biti kmalu iztočen. Vedeš.
Iz škofije.
Velika nesreča se je pripetila dne 25. t. m. v bližini naše vasi kakor je »Dan« že poročal. Tega dne namreč je imelo društvo »Giovani e forti« kolesarsko dirko iz Trsta v Koper. Pot, ki ima mnogo ovinkov in še precej strmih klancev, pelje tudi skozi imenovano vas, koncem katere je močan ovinek, takoimeno-vane Rotondo. Na tem mestu se je pripetila nezgoda, ki bi skoro stala življenje dvojico mladih ljudi. Tu sta namreč zadela ob automobil gledališča »Eden« dva kolesarja, katera sta v boju za prvenstvo obležala v lastni krvi. O njiju kolesu ni govora: zmečkani sta popolnoma. Stanje ranjencev je opasno, in slišalo se je že glasove o smrti enega izmed ponesrečencev. Danes so že malo mirnejše vesti in glasi se celo vest, da menda okrevata še oba.
Končno pripomnimo še par opazk na imenovano Rotondo in njeno bližnjo okolico, namreč: To je — kakor že omenjeno precej oster in strm ovinek. Istotako se nahajata v bližini istega še dva precej kriva in jako nevarna ovinka. Priporočati bi bilo zato, da vozijo tod bodisi kolesarji in sploh dirkači jako previdno. Vedno dirkajo tod razni, patriotje »Concordie«, »Libertas« in sličnih. Nikdar nisi pa še zapazil tod »Balkancev«, »Daničarjev« in drugih slov. kolesarjev. Vendar imamo 1 tod lepo državno cesto, in tudi tu teče izključno le po slovenskih tleh. Zato upamo, da bodemo videli o priliki 1 slovenskih dirkačev po naših krajih. Da bodo pa oni tnalo previdnejši, naj si zapomnijo imenovane nevarne točke, ki pa niso nikar tako nevarne, ako je človek privi-den.
DOLINA PRI TRSTU.
Iznenadila nas je velika čast — prišli so misijonarji, kateri delajo propagando za sv. vero in na vse kriplje perejo ubogo ljudstvo (skoraj same ženske; moški niso tako neumni in se ne pustijo imeti za norca) in skušajo dokazati na prižnici, da je »Dan« protiverski, nemoralen in brezbožen list, katerega je treba povsod zatirati in vničiti. Kaj se bojite tega lista — gospodje misijonarji & Compani. Pokažite nam samo eno vrsto krive vere iz našega lista »Dneva« in ga takoj odstranimo. Ravno sedaj izhaja v »Dnevu« Jo-hanca iz Vodic v sliki in pesmi, od začetka pa do konca njenih čudežev. Da je bila Johanca sleparka, to ve že vsak otrok. Sodnija ljubljanska jo je že prijela in vteknila v »kejho«. Zakaj niste pa o tem kaj izpregovo-rili na prižnici — gospodje misijonarji & Co. To bi bilo nekaj. Povedati bi morali tudi, da so duhovniki in fratarji — celo škof ljubljanski podpirali Johanco in povsod oznanjevali njene čudeže, ki so bili par-fumirani s telečjo krvjo. Kaj je bilo mar duhovnikom, če so čudeži resnični ali nc, samo da so neumni Iju-die dajali za maše kakor iim ie Jo-
hanca ukazala. Kšeft! Botega! To Je prva in glavna stvar, potem pride šele vera. — Vsled tega ne mislite, da bo izginil »Dan«, če ste ga prepovedali čitati; nasprotno, ljudje bodo sedaj vedeli, da obstoja list po imenu »Dan«, kateri mora prinašati jako interesantne reči. Ce ga ne morejo videti duhovniki in jim je trn v peti, potem mora gotovo biti nekaj vzroka, da se ga bojijo. Rečemo in pribijemo, da se je začel »Dan« širiti po celem Bregu in prepričani smo, da bo sčasoma izpodrinil »Novi čas«, kateri ne zna druzega kakor »farbati« ljudstvo. Omeniti moramo, da pošiljajo v Dolino in okolico ca. 50 izvodov »Novega časa«. Izvedeli smo, da ga pošiljajo ca. 25 izvodov zastonj, ker ga kmetje nočejo plačati. (Ker ga sploh niso naročili, jim je bil vsiljen!) Pošiljajo ga tudi takim, ki sploh ne znajo — brati. Ali ni to smešno!
Iz tega lahko lzprevidi bralec in vsak pameten kmet, da ta reč ne more dolgo trajati in ni daleč čas, ko izbacnejo iz hiš »Novi čas« (ali pa naj ga sploh ne plačajo); na njegovo mesto pa naj uvedejo list »Dan«, kateri prinaša najlepše povesti in razumljive dopise — pa tudi take dopise, kateri niso po volji gospodom nuncem! Za danes priporočamo, da širite pridno »Dan«; to bo najboljši odgovor na napade iz prižnic. Se bomo še večkrat oglasili.
Dnevni pregled.
Slovenski Jubilej. Slovenci obhajamo prihodnje leto zanimiv jubilej. Minilo bo namreč 500 let, odkar je bil ustoličen zadnji korotanskl vojvoda. L. 1414. je namreč Ernst Železni kot korotansklvojvoda sprejel na Gosposvetskem polju oblast Iz rok slovenskega kmeta. Pozneje se na starodavne slovenske pravice na Dunaju niso več ozirali in se je stara navada opustila. V prejšnjih stoletjih so morali habsburški vojvode slovensko ' govoriti pri ustoličenju na korotanski vojvodski stol — pozneje se je to opustilo, nazaduje je odpadla tudi ceremonija na Gosposvetskem polju. Tako je izginil zadnji spomin nekdanje slovenske samostojnosti. Slovenci smo zelo vneti za razne tuje jubileje in jih proslavljamo z vsemi mogočnimi prireditvami, z različnimi — (tudi narodnimi) zastavami. Radovedni smo, ati bomo praznovali tudi ta jubilej. Pri tipskem jubileju so imeli glavno besedo nemški patrioti, turnerji in nemški buršl, v Ljubljani smo slavili njih jubilej s slovenskimi trobojnicami in »Slovenec« se je hotel razpočiti od samega patriotizma — dasi ^ drugih delih naše države, na Poljskem, na Češkem in celo po srednjih nemških krajih ni bilo niti po šolah niti drugod nobene slavnosti. Bomo videli,, če bodo prihod, leto klerikalni Vseslo-venci s tako vnemo praznovali naš domači jubilej. Veliko smo se najo-kali o 6001etni sužnosti Kosova, bomo videli, če bomo znali proslaviti 500letnico, odkar je bila zadnjič priznana slovenska samostojnost.
Poljsko-ruslnska sprava. »Slov. Narodu« se poroča iz Dunaja:	»V
parlamentu se danes kolportira naslednja sveža anekdota: Gališki namestnik vit. Korytowski sreča v ku-loarih enega izmed »najdivjejših« Rusinov, poslanca Starucha. Udari ga po ramenu ter mu pravi: »Timko, spravili se bomo.« Poslanec Staruch se obrne, premeri namestnika od nog do glave: »Ekscelenca, ne spominjam se, da bi bila midva že sklenila bratovščino. Če sem jaz vaš Timko, si ti moj Vitold.« »Seveda«, odgovori namestnik in nova »brata« si sežeta smejoč se v roke. Glas o tej pobratimiji med upokojenim orožnikom Tinkom Staruchom in tajnikom ter bivšem ministrom ter aktivnim ces. namestnikom Vitoldom Ko-rytowskim se je razširil po zbornici, kakor najradostnejša vest. Vsem se zdita Timko in Vitold karakteristični priči boljših časov, oznanjevalca poljsko-rusinske sprave, parlamentarnega miru...«
Rezultati Italijanskih volitev. Letošnje italijanske volitve so boj ne strank in principov, temveč boj vseh V sedanjem političnem življenju Italije je nad vsemi strankami in programi osebnost sedanjega minister-skega predsednika Giolittija, ki je združil okoli sebe z malimi izjemami skoraj vse stranke in je postal politični diktator koiistitučne Italije. Pri sedanjih volitvah je imel Giolittl svoje kandidate med vsemi strankami, vlada je podpirala zopet kandidate različnih strank, samo, da so bili ministerialni. Niti Vatikan ni odrekel vladnim kandidatom svojih podpisov, pa če je bilo tudi znano, da so »freimavrerji«. Zato so pa katoliška društva opozicionalne kandidate, če tudi so bili konservativni In katoliško verni, prezirala, ali pa šla proti njim v boj. Cerkev je raje volila freimavreria samo. da je bil vla-
den, kot katolika, ki bi bil proti vladi. Tokrat so proti vladi volili samo oficielni socialisti in republikanci. Socialistične reformiste so uradi podpirali. Toda tudi proti republikancu Barzilaju ni vlada postavila kandidata, ker Barzilai je govorniški okrasek italijanske zbornice in v Italiji na take stvari nekaj dajo.
S kratka: boj oseb in ne strank so nudile poslednje volitve v Italiji.
Težave komisije za določitev meje albanske države. »Alb. Kor.« poroča iz Bitolja, da so v vasi Mo-roši Albanci preprečili delo mednarodne komisije, ki ima nalogo določiti meje Albanije. Ko je prišla komisija v občinski urad, pozvali sp jo člani »svete čete«, da se mora tako) umakniti. Komisiji se predbaciva, da prebrezobzirno postopa z Albanci.
Klobasa raste... »Edinost« ne more absolvirati nobene reči v eni številki, vsaka, tudi najneznatnejša reč se mora vleči skozi par številk, samo da je klobasa večja. O denun-cijatstvu piše »Edinost« tudi včeraj in se opravičuje tudi s tem, češ, da oni ne morejo biti boljši od Italijanov, da jim morajo vračati zob za zob. Tako torej, ko smo pa »Edinost« opozorili, da to ni prav, ako dela reklamo za italijanska gledališča, je izlila na nas celo golido kanalske gnojnice in je patetično vzklikala, da hočejo oni — pri »Edinosti« — pokazati, da so bolj kulturni od Italijanov. Enkrat torej hočejo biti pri »Edinosti« boljši od Italijanov, drugikrat njim enaki — kakor jim pač kaže. Pa dosti o tem — nočemo delati klobase.	L.
»Lažejo, lažejo, lažejo«! Tako vpije »Slovenec« na naslov naprednih listov dan na dan, samo da odvrne pozornost — od sebe. Zakaj Je moral prevzeti odgovorno uredništvo »Slovenca« državni poslanec Gostinčar? Samo zato, da s svojo poslansko imuniteto ščiti »Slovenčeve« laži. In kdo bo sedaj verjel »Slovencu«, ko vpije, da napredni listi lažejo? Laže se dosti, ali — pri »Slovencu«.	A.
Za nov tiskovni zakon se potegujejo klerikalci in sicer za tak, ki bo imel med drugim tudi določbo, da ima na Kranjskem deželni odbot določati, katere liste smejo prebivalci kranjske dežele čitati. Ampak ta zakon bo imel tudi končno določbo, da ima to pravico deželni odbor samo dotlej, dokler bo on klerikalen, kakor hitro se pa v tem oziru spremeni njegova sestava, preide ta pravica na dr. Šušteršiča osebno in na njegove zakonite naslednike. Takoj ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo izhajati na Kranjskem vsi napredni listi, ker jih ue. bo smel nihče čitati. To se pa zgodi samo v slučaju, ako bo ta najnovejši klerikalni zakonski načrt sprejet v državnem zboru. No, za to pa ni mnogo upanja, četudi je baje baron Schv/arz načrt že prebral in ga odobril s svojim »Nihil obstat«. N.
Iz Vodic se nam piše: Še neka) o naši Johanci vam moram danes sporočili in sicer te to. da je ona ne le telečjo kri švicala, ampak tudi volovsko in kravjo. Donašale so ji pa to kri ne le domače iz farovža, temveč tudi druge vodiške tercijalke, ki se zdaj zvijajo, da niso nič vedele. Kako niso vedele, ko si vendar ni bilo mogoče misliti, da Johanca vsak dan kuha godlo in pa klobase dela. Le za tako prokleto neumne nas ne imejte, ve tercijalke, in pa potuhnjeni župnik Šimen Žužek. Zdaj sami vidite, kam ste jo pripeljali z Johan-činim čudežem. V nedeljo bi se moral vršiti takozvani »ofer« za nepotrebne škofove zavode. Kaplan čaka s svetinjo pred altarjem —• toda nobenega ni, ki bi le vinar prinesel na krožnik. Za kaplana je bilo to zelo mučno. Odložil je malo mon-štranco in pričel moliti litanije. To ste torej dosegli v naši fari s svojim očitnim zaničevanjem petero ran našega Izveličarja. Pfuj! Sram vas bodi, Vi maziljeni sleparji. No naši stvari ste le koristili, sebi pa premnogo škodovali. Mi srno zdaj pre-ptičani, da so za Johančino skrivnost vedeli ne samo vodiški naš župnik, ampak tudi škof in pa kamniški dekan, ki je dajal pismena potrdila onim, ki jih je imel za »verne«, da so smeli iti gledat v župnišče sleparsko Johanco. Zdaj bi se Je radi otresli, pa se je ne bodete, ker bo Johanca, kakor je sama v Bukovici pravila, vse povedala. Zahtevamo, da se vse, ki so tega sleparstva deležni, po postavi kaznuje, naj si bo Johanca, župnik ali kak posel iz farovža, ker vsi so to prav natančno vedeli. Imamo pa še veliko blaga za našega — denarja lačnega župnika. Vodiška fara je vse dobro videla m so se nam ljudje, ki so od daleč nosili krvave prislužene krajcarje v nenasitno žrelo župnika in njegove ljubljenke Johance v srce smilili, le mladi Erce je bil vesel, ker mu je neslo. Mi svetujemo župniku naj hitro pobere svoja kopita in gre od nas proč. Še nikoli ga nismo imeli za usmiljenega človeka, temveč vedeli
smo, da mu je denar vse. — Vodiški poštenjaki.
Akadem. društvo »Slovenija« na Dunaju javlja, da nadaljuje g. dr. Iv. Prijatelj svoje predavanje: »Osemdeseta leta v slovenski kulturni zgodovini« v soboto I. novembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih VIII. Langegasse 50. — I. redni ob-čnizbor »Slovenije« se vrši v pon-deljek, 3. novembra ob 8. uri zvečer v lokalu Leithncr I. Auerspergstra-Be 6. Poleg običajnega vsporeda se vrše volitve novega odbora. Pri obeh prireditvah so slovanski gostjo dobrodošli!
»Gledališko društvo« na Jesenicah uprizori v praznik Vseli svetni kov, tj. 1. novembra t. 1. ob polu
8.	uri v dvorani pri »Jelenu« na Savi »Golgota«, ki se je igrala že z največjim uspehom v Trstu. Spisal Ser-gijan pl. Tučic. Od istega pisatelja smo videli na našem odru efektno enodejanko »Povratek«. Kdor je videl to enodejanko, ta gotovo ne bo zamudil »Golgote«, ki je eno naj-krasnejših del.
Slovensko gledališče v Celju. Dramatično društvo priredi v letošnji sezoni svojo drugo predstavo in sicer Maks Halbejevo »Mladost«, ljubezensko dramo v 3. delih. Igra je na repertoiru vseh velikih odrov. Slavnemu občinstvu je že znana drama istega pisatelja: »Reka«. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar & Leskovšek, 10 dni pred predstavo.
Maribor. (Obrtni klub). »Klub obrtniških pomočnikov« priredi tudi letos plesno šolo v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vstopnina za gospode 40 v, za gospodične 30 v. Plesna šola se bode vršila vsikdar ob nedeljah od 2. do 4. ure popoldne. Prva plesna vaja bo v nedeljo dne 2. listopada 1913. Odbor »Kluba obrtniških pomočnikov«.
Slovensko gledališče v Mariboru. Pri predzadnji notici se je pomotoma poročalo, da bo pri sobotni predstavi »Četrti božji zapovedi« sodelovala tamburaška godba, kar ne odgovarja resnici, ker bo svital orkester »Glasbenega društva«. V toliko se popravlja. Na svidenje v soboto večer.
Preklic, V številki 496 našega lista z dne 14. maja 1913 je v dnevnem pregledu izšla pod naslovom Hrušiški Korbar daljša notica, vsled katere se je čutil žaljenega g. Fran Korbar, župan, poštar itd. v Spodnji Hrušici pri Ljubljani in vložil proti meni kot odgovornemu uredniku pri c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani kazensko ovadbo zavoljo pre-greška zoper varnost časti. Vsled te kazenske ovadbe so se na moj in na njegov predlog od strani c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani zaslišalo o obdolžitvah in razžalitvah v gorenji notici razne priče, ki pa niso niti najmatije potrdile^ utemeljenost teh obdolžite v in razžalitev. Vsled tega, in ker nočem delati nobenemu krivice, preklicujem s tem vse ob-dolžitve in razžalitve v gorenji notici, v kolikor se tičejo g. Frana Korbarja kot neosnovane, ker nimam jrovoda dvomiti o njegovem osebnem poštenju ter plačam za to, ker je odstopil razžaljeni g. Fran Korbar od kazenskega pogona proti meni, na roke županstva v Dobru-njah za revne šolske otroke šole v Spodnji Hrušici znesek 20 K in vse stroške njegovega zastopnika in sodne stroške. — V Ljubljani, dne 31. oktobra 1913. Radivoj Korene, odgovorni urednik.
Razglas. Lov krajevne občine Cerklje se bode dne 21. novembra 1913 ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju potom javne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let in sicet od 1. januarja 1914 do 31. decembra 1918. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 24. oktobra 1. 1913.
Težke posledice surovega ravnanja. Približno pred štirinajstimi dnevi se je začel neki jrosestnik iz Bitenj pri Kranju prepirati s svojo ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanu. Surovi mož je med prepirom vrgel svojo ženo po stopnicah, tako da je obležala in da so jo morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Predvčerajšnjim je žena umrla na porodu. Porodila ie mt tvega
otroka.	t	,
Ogenj. Dne 23. t. m. popoldne je
izbruhnil v Tribučah ogenj, ki je v kratkem času vpepelil vsa gospodarska poslopja, živila in orodje posestnikov Janeza Cvitkoviča in Mihaela Dragoša. Skupna škoda znaša 17.000 K. Posestnika pa sta bila zavarovana samo za 4700 K.
S kolesom Je povozil. 241etno deklo pri Tometu v Dravljah, Marijano Dolinar je povozil te dni s kolesom Janez Kozjak. Dolinarjeva je padla tako nesrečno, da si je pri padcu zlomila desno roko v rami in da Je morala iskati nujne pomoči v deželni bolnici v Ljubljani
in hoc signo vinces!
■tej _• V tem znamenju bodeš zmagal! MnVflt niuVUi Ta slika ima tudi slovenske napise.
I ii w ■	■wiot	—n: t-v. črva	••	-.g	rvmry	^
Predvajanje te velikanske zgodovinske zg< dbe T7" *	1	T	vT?	A T T *	'L.1*	*
od petka dne 7. do četrtka 13. novembra V IVI	A Ju Y Juj II Dl j 8jI11 j
p'““™ "*'■ 2“"' v“k * ’-3.3-5' *-*»-»«• »-■>• f
se prikažejo/n strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. "7 /~Sf-|3? V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. "7	t
Šolski mladini priporočljivo.	• Ulil. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -60. * Ulili i
Tatvina. Preteklo soboto zvečer je neznan tat ukradel mizarju in gostilničarju Janezu Brejcu iz Pečnika pri Idriji iz nezaklenjene spalnice usnjato denarnico s 183 K.
Voz se je nanj prevrnil. Ko je peljal te dni 301etni bajtar France Sodnik iz Klanca pri Kamniku steljo domov, se je prevrnil voz na Sodnika, ki je zadobil težke poškodbe. Moral je iskati pomoči v deželni bolnici v Ljubljani.
Smerekova veja je udarila po levem očesu te dni 58!etno postrež-nico Jožefo Tošnjak in jo nevarno poškodovala.
Hlod mu zmečkal peto. 23Ietne-mu premogarju Janezu Suhadovčanu je pred kratkim zmečkal med delom v premogokopu v Hrastniku hlod peto in ga težko poškodoval.
Desno nogo si pri padcu poškodoval. 50Ietni delavec Jakob Bertoncelj je padel v gozdu v Lajšali pri Kranju tako nesrečno, da je zadobil na desni nogi znatne poškodbe.
Nesreča. Pri posestniku Janezu Verovniku v Zbiljah uslužbeni 14-letni hlapec Franc Tršan je peljal te dni z vozom pesek proti Medvodam. Ko je pripeljal z vozom na klanec, mu je odpovedala zavora, voz je potisnil konje naprej in ti so začeli dirjati. Deček jih je hotel z vso močjo z vajeti udržati, pri tem pa je padel pod voz in je zadobil več težkih poškodb.
Nehvaležen gost. Te dni je prišel k neki posestnici na Bregu neki tujec v spremstvu njenega najemnika in je prosil prenočišče, katerega mu je žena na prigovarjanje svojega najemnika tudi dala. Tujec je ostal tam dve noči. Drugo noč pa je izginil in vzel s seboj zeleno moško obleko in štiri nove športne srajce. Tat je neznano kam izginil. Je kakih petindvajset do trideset let star, zelo velik in vitek ima rujav, suh obraz in majhne po angleško pristrižene brke. Kakor se sodi, je tat krojač, doma iz Hrvatskega.
Nesreča na Vrtači. V nedeljo, dne 26. oktobra, sta hotela gospoda Rudolf Wiedauf, uradnik pri deželni zavarovalnici, in bančni uradnik Hubert Jaric, sin celovškega trgovca Jarica, napraviti turo na Vrtačo, in sicer sta hotela preplezati nevarno severno steno. Jaric ni bil prav razpoložen in se mu ni zljubilo v raztrgane stene Vrtače. Pustil je tovariša samega in mu razložil to in ono o tej turi. VViedauf je bil baje dober turist jn z vsem potrebnim za turo opremljen. Ker pa se do ponedeljka ni vrnij, je Jaric slutil nesrečo in povzročil, vse potrebno za rešilno ekspedicijo. Že v pondeljek na večer je odšla iz Borovelj ekspedicija štirih hribolazcev in dveh orožnikov. Iudi gospod polkovnik pl. Eickhardt 4. domobranskega polka v Celovcu je dovolil vojaško ekspedicijo, obstoječo iz dveh častnikov in več mož, ki je odšla v sredo preko Borovelj. O. Hubert Jaric s® je podal v pondeljek zvečer v spremstvu več gospodov na Vrtačo preko Bistrice. V noči od 28. na 29. je našel Jaric ponesrečenega tovariša v skalovju mrtvega, vsega razbitega.
Bančni ravnatelj pobegnil. Ko le dne 29. t. m. prišla komisija v stanovanje ravnatelja deželnega kreditnega in posojilnega zavoda v Krakovu, Schenkerja, ga ni našla. Schenker je pobegnil. Izdali so tiralico. — Schenker je ogoljufal zavod za četrt milijona kron, samo v tekočem letu za 50.000 K. Da bi zakril svoj krivdo, je zanetil v uradu ogenj, ki je uničil skoro vse knjige. Knjige so bile v največjem neredu, skoro vse postavke prenarejene. Ogenj so še pravočasno pogasili. Schenker je simuliral roparski napad, pri katerem da so mu tolovaji vzeli vse dragocenosti. Skril se je v neki delavski hiši ob Visli, in ko so ga tam našli, je vpil, naj ga ne umore in ne vržejo v reko. Včeraj pa je prišla na njegov naslov poštna pošiljatev z vsemi baje oropanimi dragocenostmi. Mož je vse sam poslal na svo) naslov. Koliko znaša škoda, še ni znano.
. A^taclje Izseljevalnih agentov.
?retirali izseljevalnega agj-n^i •	?. ln ^tein. Aretiranih je
tudi 24 izseljencev, od teh 19 iz Galicije. Pet izseljencev je hotelo pre-ko meje, ne da bi zadostili vojaški dolžnosti.
Atentat na vlak. Iz Mehike prihajajo vesti, da so vstaši blizu San Salvadorja v pokrajini Zazagas pognali vojaški vlak z dinamitom v zrak. 48 vojakov je ubitih, mnogo pa ranjenih.
Velik požar na zagrebškem kolodvoru. Na zagrebškem državnem kolodvoru je zgorel železniški voz z
Reke s 58 sodčki petroleja. Požar je zanetila iskra iz lokomotive. Škode je okolu 10.000 K.
Liiibkana.
— Vsled tehničnih ovir ni mogla iziti pred prazniki brošura »Vodiški čudeži«. — Delo izide po praznikih. — Priporočamo vsem našim znancem, da nam že naprej sporočijo, koliko izvodov želijo. Cena 10 vin.
— Novi naročniki, ki se prlglase te dni in pošljejo naročnino — dobe »Vodiške čudeže« — zastonj.
— Naši naročniki, ki nam bodo te dni pošiljali naročnino, naj prilože po 10 vin. za »Vodiške čudeže«.
— Zanimive vesti iz Gor. Ga-meij o Johane! prinesemo jutri. Ob enem prinesemo dve pesrni, ki sta nastali okoli Vodic med priprostim ljudstvom.
— Čitatelji »Dneva« naj ob priliki volitev nikar ne pozabijo, da jih je deželni odbor imenoval »zadnje elemente prebivalstva«. Splačajte klerikalni strahovladi to žaljivko de-setero.
— »Slovenec« je prinesel članek «Deželnozborske volitve in učiteljstvo«. Člankar konča z besedami: »Zato pa le z veseljem v boj proti praznemu frazerstvu.« Ko bi bil člankar te besede, namesto, da jih je dal na konec članka, napisal raje v začetku, pa bi mu ne bilo treba članka pisati, ako svojo besedo o boju proti praznemu frazerstvu misli resno.
— Ljudje božji! ali veste kdo je kriv, da socialni položaj učiteljstva ne odgovarja pravičnosti? Liberalna buržoazija je kriva. Samo liberalci in nihče drugi. Kako vse drugačna je S. L. S.l Ta skrbi za versko šolo! V koliko bo ta skrb klerikalne stranke izboljšala socialno stanje učiteljstva — tega vam seveda Slomškar ne pove! In s takšnim besedovanjem pridobiva učiteljstvo za delo za volitve!
— Za klerikalce ne veljajo postave. Svoječasno sta bila odgovorna urednika dveh ljubljanskih naprednih listov obsojena vsak na deset kron globe, ker sta bila slučajno par dni odsotna iz Ljubljane, tiskovni zakon pa zahteva, da mora odgovorni urednik bivati v mestu, kjer list izhaja. Ovadbo na državno pravdništvo je takrat vložil osebno dež. predsednik baron Schvvarz. Seveda, napredni listi morajo rešpe-ktirati določbe tiskovnega zakona, klerikalni listi pa lahko delajo kar hočejo. »Slovenčev« odgovorni urednik Gostinčar se že dolgo nahaja na Dunaju in vendar še vedno podpisuje »Slovenca« kot odgovorni urednik. Kdor torej še ne veruje, da za klerikalce ne veljajo postave, kdor ne veruje, da je klerikalcem vse dovoljeno, bo menda sedaj to sprevidel, ko »Slovenec« tako očitno« krši določbe tiskovnega zakona, državne oblasti se pa niti ne zmenijo zato. Zastonj vlada gotovo ne dovoljuje klerikalcem, da se norčujejo iz postav.	A.
— Župan ljubljanski, dr. Ivan Tavčar, sklicuje volilni shod na nedeljo, dne 2. novembra. Ta shod se vrši v Mestnem domu ob pol 10. dopoldne. Sklican je v namen, da dobe dr. Šušteršiča napadi na mestno upravo primeren odgovor.
— Sokolski znak na sodniji. Včeraj je imel neki dečko opraviti na sodniji. Imel je seboj sokolski znak. Eden od gospodov pa si je dovolil. da mu je znak — odvzel. Smo radovedni, čega bo poslal nazaj.
— Kdor je sam mojster v lažeh, ta vedno trdi, da drugi lažejo. Tako dela glasilo tistih, ki so sodili paznika Bučarja. Klerikalni deželni odbor je očital Bučarju pri preiskavi, da očividno laže, ker ni vedel povedati, zakaj je bil Ljubič odslovljen češ. da to vsa prisilna delavnica ve. Bučar, ki ni hotel lagati kakor klerikalci, je dobro vede! pri preiskavi, da stoji pred svojimi fraimonti, ki mu bodo zavili vrat, kot so to storili z Ljubičem. Zato pa ni hotel povedati. Ljubič je čital »Jutro« mesto »Slovenca«, in vsled tega je klerikalni dež. odbor vpeljal proti njemu disciplinarno preiskavo. Pa še nekaj: ta deželni odbor se je posluževal na-silstva, ki mu ga ni para, in se je pregrešil zoper 8. božjo zapoved, ki pravi ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Klerikalni deželni odbor je takrat pregovoril Škofovga nečaka Antona Jegliča, nadpoznika v prisilni delavnici, da je moral laž-njivo in krivično pričati pri preiskavi zoper Ljubiča. To je Čista resnica, ki se je izkazala potem, ko je Ljubič vprašal Jegliča, zakaj da je on laž-
njivo in krivično govoril, odgovor je bil ta-le: »Prijatelj, jaz sem moral lagati in krivico govoriti zoper tebe, ker sem dobil tako povelje od deželnega odbora, če pa tega ne storim, moram jaz iti iz službe.« To je klerikalna lumparija prve vrste. To vedo vsi pazniki in uslužbenci in prisiljen-ci, v prisilnici posebno pa še paznik Fran Puterle, ki je bil tudi na enak način poklican za pričo kakor Jeglič. Tega pa klerikalni »Slovenec« neče povedati, zato se mu pa lahko reče, da je največji lažnjivec. S takim postopanjem se gotovo pridobiva »spoštovanje ln zaupanje«.
— Johanca ni več zaprta. Tako se govori po Ljubljani. Dr. Zajc ji je baje dal za zdravilo ricinovo olje.
— Dva nova »svetnika«. Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič in stolni kapitel sta dala te dni postaviti pri sliki sv. Janeza Krstnika (na zunanji severni steni stolne cerkve), na vsako stran po eno soho: nekdanjega škofa ljubljanskega dr. Lamberga in Tomaža Chrdna. Oba je knezoškof dr. Jeglič kar naenkrat naredil za svetnika (vsaj dozdaj so v cerkvene vdolbine k slikam postavljali le prave »svetnike«!), menda v zahvalo za to, ker sta ta dva imela Slovence posebno — v želodcu! Tomaž Chron je bil navihan političen Škof (pokojni Aškerc bi dejal: »bil je vladen hlapec«!) — in zato ima močno navihane muštace pod nosom, do-čim je obraz škofa Lamberga bolj mil in prikupljiv!
— Kaj farbate kmete. Dr. Žitnik je na shodu v Vipavi vse mogoče pripovedoval, samo tega ni hotel povedati, da bo morala dežela vrniti izposojene tri miljone in pol me-lijoracijskemu fondu, od katerega se jih je izposodilo ker nima deželna blagajna denarja. Spomladi mora novi deželni zbor zvišati deželne doklade, najmanj za 50%. Kakor je deželni odbor do zdaj gospodaril, bodo pa kmetje že v teku enega leta čutili, ko se jim bo začelo v mošnjičkih pri davkarijah bliskati. To sicer ne bo Lampetova elektrika, ampak še vse drugačna, bo tudi grmelo — hudičev in vragov.
— Pred obrtnim	sodiščem	je
bila včeraj zanimiva	razprava,	ki
kaže kako nekatere tvrdke de/a jo s svojim osobjem. Pri knjigarni Bamberg in Kleinmayr je bil nastavljen kot blagajnik g. Tančič. Ko je ta slučajno zbolel, so mu odpovedali službo. Ker pa to ni vzrok za odpoved
—	se je Tančič proti	temu pritožil
—	toda posredovanje	advokata	je
ostalo brezuspešno, dokler ni včeraj obrtno sodišče razsodilo proti tvrdki Kleinmayer in Bamberg. Ko pa je gospodar videl, da je dobil uslužbe-nec svojo pravico, ga je sprejel pa-zaj v službo, kar je preje dvakrat odklonil. Postopanje tvrdke se kaže v precej grdi luči. Sploh se čuje precej pritožb o dr. Bambergu, ki bi imel dovolj vzroka, da se varuje šovinizma. — Tvrdke »Domačin« gotovo ne pripodoča, še manj pa take javne obravnave.
— Tečaj za hrvatsko-srbski jezik se začne početkom novembra. P. n. dame in gospodje, ki se ga žele udeležiti, naj se blagovolijo javiti »Slovanskemu klubu« ali pa naravnost prof. dr. Fr. Ilešič u, ki bo vodil tečaj. Kurz bo trajal 6 mesecev. Poučevala se bo tudi cirilica. Ure za pouk se bodo določile dogovorno na posebnem sestanku udeležencev, ki se bo vršil začetkom novembra. (Za tiste, ki so se že učili srbohrvaščine, se eventuelno otvori poseben kurz.)
— V koncertu »Glasbene Matice« v soboto, dne 8. novembra bo pred slovenskim občinstvom prvikrat nastopila znamenita srbska koncertna pianistinja gdč. Jelena D o-k i č e v a, rojena v Belgradu, hči znanega profesorja iz Belgrada, pok. Jovana Dokiča, direktorja gimnazije Jn upravitelja, narodnega gledališča, iz ene najodličnejših in najbolj zuanih Belgradskih rodbin. V syojem rojstnem mestu je izvršila višjo dekliško šolo in se potem posvetila študiju glasbe. V Belgradu je odločno absolvirala »Srbsko glasbeno šolo kot učenka profesorja Cvetka Manojhviča, potem je bila dve leti učiteljica srbske glasbene šole in ženske gimnazije v Belgradu. Ministrstvo prosvete jo je v do-vršitev najvišje pianistične izobrazbe poslalo k profesorju Paulu de Canneju, slavnemu profesorju c., kr. glasbene akademije na Dunaj, kjer se je izobrazila v dovršeno umetnico. Paul de Comne Je bil v svoji mladosti učenec Rubinsteinov. Po povratku od svojih študij iz Dunaja, priredila je v Belgradu svoj koncert z neobičajno velikim uspehom, vsled
tega uspeha Je bila od kralja odlikovana z redom sv. Save. V svojih koncertih izvaja z najlepšim uspehom skladbe Beethovna, Chopina in moderne kompozicije slovanskih, posebno ruskih skladateljev.
— Družbi sv. Cirila In Metoda le poslal g. Albert Arčon iz Volčje drage pri Gorici 7 K, katere je nabral pri Nardinovem krstu v Bukovici. Tamburaški zbor »Slovenac i Hrvat«, Milanovvrh pri Prezidu, je poslal 15 K 15 v, nabranih v veseli družbi pri g. Klepcu na licitiranju ene palice. — G. Ant. Erzetič, veleposestnik v Krminu je prodal v Ljubljano nekaj »Briškega vina«, prav dobre kakovosti. Od skupička je odločil 6 K družbi sv. Cirila in Metoda. Hvala za dar, hvala za posnemo-valni vzgled! Vinogradniki in vinski kupci! Naj se ne potrdi nobene vinske kupčije, da ne bi imela neka) dobička od tega družba sv. Cirila in Metoda! — Za obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.:
1109. dr. Josip Rakež, okr. zdravnik v Šmarju pri Jelšah (plačal 200 K);
1110. Proč z Wieserjem (plačano 10 K 71 vin.)
— Sestanek prijateljev godbe. Na sestanku prijateljev godbe v sredo večer se je sporočalo toliko nasvetov, da se gospodje niso mogli za nikakršen definitiven sklep odločiti. Glede tega se prosi vse vabljene in nevabljene gospode za drugi sestanek, ki se vrši danes, v petek dne 31. oktobra ob 8. uri zvečer v restavraciji Auer v Volfovi ulici. Da se končno reši in odloči sklep glede godcev, ki so sedaj brez vsakega stalnega zaslužka, in da se ljubljanskemu občinstvu ter raznim društvom poskrbi za primerno in prepotrebno godbo.
— Koncert v kavarni Krapež v Škofji ulici. Dne 31. t. m. koncert bivših godbenikov slov. Filharmonije pod vodstvom koncertnega mojstra g. B. černeya. Začetek ob polu
9.	uri zvečer. Vstop 40 vin. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
— Nagrobno petje. Pevsko društvo »Slavec« zapoje na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra ob 4. uri popoldne zbore žalostinke na novem pokopališču pri Sv. Križu.
— Domače ognjišče, VII./10. Vsebina: Kaj naj postane. — Telesna vzgoja žene. — Duševna vzgoja. — Domači zdravnik. — Listek. — Drobtine. Priporočamo!
— Tatinska tovarišica. Preteklo nedeljo popoludne je sedel delavec Janez Rope v Mostah v družbi neke delavke v gotovi gostilni. Ko je hotel plačati račun, je zapazil, da mu je izginila iz hlačnega žepa denarnica z več kronami. Rope je imel takoj na sumu tatvine svojo tovarišico, katere roko je malo prej čutil v hlačnem žepu. Tovarišica pa ni hotela o ničemur ničesar vedeti. Ko je šel okradeni tovariš po stražnika, je tovarišica porabila to priložnost in je zagnala ukradeno denarnico za peč. No, to ji nič pomagalo, stražnik jo je aretiral in policija jo je izročila okrajnemu sodišču.
— Tatvini koles. Kleparskemu mojstru Francu Gradišarju je bilo pred kratkim okrog štirih zjutraj ukradeno kolo »Styria« izpred kavarne »Central«. Kolo je Črno lakirano. Kolesi imata ob robu rdečo črto in kavčuk na desni strani prvega kolesa je nekoliko poškodovan. Na sumu tatvine je kakih 30 let star možki visoke postave in suh drugače. Ima majhne, rdeče brke. Oblečen je bil v rujavo obleko, na glavi pa je nosil širok klobuk. — Mesarju Francetu Anžiču iz Stepanje vasi je bilo ukradeno kolo ,»Puch«, ki je bilo črno lakirano in brez zavore in ki ga je pustil zvečer pred kavarno »Austria« na Sv. Petra cesti.
— Zaradi prepovedane izselitve je policija aretirala pretekli torek na dolenjskem kolodvoru delavca Mika Grabrijana iz Adlešič in Mika Starešiniča iz Vinice pri Črnomlju.
— Aretacija tatice. V nedeljo zvečer je bilo ukradeno tovarniški delavki Jožefi Končina iz Ljubljane v gostilni »pri Štajercu« med plesom iz ročne torbice, ki jo je položila na stol, denarnico z 19 kronami. Na sumu tatvine je bila neka brezposelna 181etna dekla, ki jo je policija aretirala in izročila okrajnemu sodišču.
— Tatvina ženskega plašča. V Spodnji Šiški stanujoči likarki Mariji Breznikar je neznan tat ukradel pred nekaj dnevi iz nezaklenjene sobe temnomoder ženski plašč z dvema vrstama belih gumbov, ki je visel na steni.
— Zamuda vlaka. Včeraj ponoči ie skočil s tira ori Breitenstei-
nu na Semeringu tovorni vlak, vsled česar je imel dunajski brzovlak zamudo več kot tri ure.
— V tobačni tovarni porodila. Preteklo sredo so delavko Ano Popitovo, stanujočo na Glincah v tobačni tovarni premogle porodne slabosti, nakar so poklicali babico, ki je porodu prisostvovala. Popitova je povila dečka in so nato mater in novorojenčka prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— »Strah pragozda« je senza-cijska amerikanska drama z levi. Vidi se usmrtitev 3 levov. Predvajal se bode od sobote do pondeljka v Kino »Idealu*. Danes specialni večer z nordisk veseloigro v treh delih »Romantična zgodba«. V torek »Crna smrt« nordisk senzacija. Drugi teden »In hoc signo vinces« dve uri predvajanja. Predstave ob 1.,
3.,	5., 7., 9. Cene malenkostno zvišane.
Trst.
Nezaslišano postopanje »Kranj-ske industrijske družbe« proti slovenskim delavcem v narodnem in socialnem oziru, je dnevni red javnega shoda, ki ga sklicuje podružnica »Nar. del. organizacije« v Skednju za danes, v petek, ob 7. zvečer v ondotnem »Gospodarskem društvu«. Na shodu poroča g. dr. Josip Mandič. »Kranjska industrijska družba«, kot lastnica škedenjskih plavžev, vedno bolj brutalno postopa napram slovenskim delavcem. Zato bo treba enkrat odločno izpregovo-riti. Delavci, udeležite se shoda v čim večjem številu!
Naše gledališče. V soboto, dne 1. novembra, ob pol 4. pop. »Mlinar in njegova hči«. Zvečer opereta »Punčka«. V nedeljo ob Vz 4. uri pop. opereta »Logarjeva Krista«. Zvečer pa se uprizori prvič na našem odru Shasepearjev »Otelio«, žaloigra.
Tržaški Slovenci imamo zaznamovati mnogo takih slovenskih podjetnikov, ki se poslužujejo izključno ali deloma — italijanskega dopisovanja. Če bi ti ljudje imeli le trohico narodnega Čuta v sebi, bi gotovo ne izvrševali tega narodu škodljivega dejanja, ki povzroča, da mora naše slovensko uradništvo trpeti mnogo zla zaradi brezposelnosti. Italijanski podjetnik gotovo ne bo nastavi! slovenskega uradnika, če mu tega ni treba, zakaj Italijani nekoliko več dajo na svojo narodnost, nego pa Slovenci, kateri so že širom sveta znani kot najponižnejši petofizniki. — V Trstu je vse polno slovenskih trgovskih uradnikov, ki ravno zavoljo navedenega vzroka ne morejo priti do zaslužka. Temu zlu bi se takoj odpomoglo, če bi slovenski podjetniki na najstrožji način začeli izvrševati svoje narodne dolžnosti. Italijanski podjetniki, ki so od Slovencev odvisni, bi v tem slučaju bili prisiljeni nastavljati uradnike, ki so zmožni tudi slovenskega uradovanja. Ker pa med Italijani ni slovenščine zmožnih uradnikov, bi prišli povsod v poštev Slovenci. Sicer se je o tem predmetu že mnogo pisalo, toda vedno brezuspešno. Skrajni čas je že, da s škodljivci v naših vrstah temeljito obračunamo. Prosimo od zdaj zanaprej, imena vseh onih »narodnjakov«, ki grešijo v gori navedenem načinu, da se nam dostavljajo, ker mi bomo s tem delom takoj pričeli.
Najnovejša tele-
fonska in brzojavna porcčHa.
VCVTVE V BOSNI IN HERCEGOVINI.
Sarajevo, 30. oktobra. Deželna vlada je razpisala nadomestne volitve za odstopivšimi poslanci na dan
8.,	9., 10. decembra.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 30. oktobra. Današnja seja je bila kratka. V tretjem čita-nju so se absolvirale finančne predloge o davkih na automobile in šumeča vina in predloga o totaliza-torskem davku. To se je zgodilo zato, da bo imela gosposka zbornica, ki se sestane, kaj materiala.
Nato je bilo obravnavanje finančnega plana prekinjeno in nadaljevalo se je s■ posvetovanjem o nujnosti oredloca ooSl. Krafta o tele-
fonskem omrežju v Avstriji. Predlogu se je priznalo nujnost. Seja se nadaljuje v sredo.
Vlada je predložila danes nove brambne predloge, zvišanje rektru-tnega kontingenta se razdeljuje na 5 let, tako da bo končno zvišano stanje doseženo leta 1918. Od novincev, ki pripadejo na skupno armado, bo v vpoklicanih 1914. leta 3212 mož. Število se stopnuje nato v letih 1915. in 1916. po 3269 mož in v letih 1917. in 1918. po 287 mož. Od kontingenta za deželno brambo odpade na leto 1914. zvišanje za 4580, leta 1915. za 1205, leta 1916. za 964, leta 1917. za 96 in leta 1918. za 193 mož. Poslanec dr. Ravnihar je vložil samostojen predlog v korist justič-nim uslužbencem in paznikom. Predloga zahteva, da se v izvršilnih predpisih službene pragmatike ozira tudi na nekatere posebne zahteve justičnih uslužbencev in paznikov, ki so bile že opetovano formulirane.
ALBANCI SE BAJE POBOTAJO.
Dunaj, 30. oktobra. Potrjujejo se vesti, da je provizorična albanska vlada sklicala nacionalno zborovanje v Elbasan, upajo, da se bodo vsi spori v notranjosti uredili. Posebno pričakuje vlada v Valoni, da se pobota z Essad pašo.
SPREMEMBA USTAVE V SRBIJI.
Belgrad, 30. oktobra. Napredni poslanci so predložili danes v skupščini zakonsko predlogo o reviziji ustave v Srbiji in sicer zato, ker so nastale v državni upravi velike spremembe.
VELIKANSKI POŽAR NA DUNAJU
Dunaj, 30. oktobra. Danes je izbruhnil v splošni avstrijski elektrarni na Dunaju požar, ki se je širil s takšno silo, da ga ni bilo mogoče ustaviti.
Strojnica uničena.
V kratkem času je ogenj razdejal strojnico. Od tod se je ogenj širil dalj in dalj in je zavzel velikanske dimenzije.
ŽRTVE.
Pri požaru so bile tudi žrtve sicer sta bili dve osebi težko, dve lahko ranjeni.
Brez luči.
Vsled razdejane strojnice je bilo danes zvečer silno mnogo kava-ren, varijetejev in prodajalen brez luči. Ronacherjevo gledališče je vsled tega ostalo zaprto, škoda znaša več sto tisoč kron.
NOV TISKOVNI ZAKON V AVSTRIJI.
Dunaj, 30. oktobra. .Tiskovni odsek je sprejel še preostale paragrafe novega tiskovnega zakona. Poročevalec dr. Adler je izjavil, da je pač prevzel poročanje v odseku, ker mu je bilo do tega, da se zakon čim prej sprejme da pa ne more prevzeti tudi poročanja v zbornici, ker se z marsikaterimi določbami zakonskega načrta ne strinja in jih ne bi mogel v zbornici zagovarjati. Prihodnji teden bo imel odsek še eno sejo, da se določi končna redakcija zakonskega načrta in poročevalca.
VTIS PAŠIČEVEGA EKSPOZEJA.
Belgrad, 30. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) časopisje komentira posebno ona dva pasusa ekspozeja ministrsk. predsednika Pašiča, kjer se govori o velikih silah in o poslednjem ultimatu-mu avstro - ogrske monarhije Srbiji.
Splošno se zapaža in odobrava, da se je Pašič zahvalil samo silam trojnega sporazuma in Nemčiji na prijateljstvu, ki so ga te sile poka., zale Srbiji, ne omenja pa niti z eno besedo niti Avstro-Ogrske niti Italije in je s tem očitkom dal izraza nezadovoljstvu srbske vlade in javnosti nad politiko teh dveh djžav napram Srbiji. To se živahno komentira tudi v tukajšnjih diplomatič-nih krogih, v avstro - ogrskih in italijanskih krogih je to izzvalo veliko nerazpoloženje, posebno še zato, ker Pašič ni prezrl cele trojne zveze kot take, temveč je prav spretno izločil Nemčijo, ki je Srbiji storila v
1'
m
m
m
8
Modistinja
8
Ed
g
a
MINKA HORVAT
Liubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
■
8 Popravila se točno in najcenejše izvrše.
■
■ MBBEKE. EEBBeBEKEiBBKBEKBBEEEBBBBBEBBBBBBEEKflBBBEBBISKBBB
Posestvo
na Dolenjski cesti pod Rakovnikom blizo ::: Dolenjskega kolodvora v Ljubljani :::
katero obsega hišo, gospodarska poslopja in približno 7- oralov vrta, travnikov njiv in gozda, se prostovoljno proda. Vse v prav dobrem stanu. — Posestvo je za vsako obrt prav pripravno. —
Pojasnila daje pisarna
g. dr. Ivana Tavčar, odvetnika v Ljubljani.
P. VIII. 73/13/16.
Oklic.
Gostilna in prodajalna s stanovanjem, sušilnim prostorom’, kletjo, ledenico, hlevom in šupo v hiši nedoletnih Pirnatovih otrok na Glin-cah št. 23 in 14 a z gostilniško koncesijo vred se da v zakup draž-benim potom od 15. novembra 1913 do 15. novembra 1919.
Hkratu se bo tudi vršila prostovoljna sodna dražba dveh konj, krave, okoli 40 hi vina in razne vinske posode.
Javna dražba bo v pondeljek
dne 10. novembra 1913 ob 9. uri dopoldne
na licu mesta na Glincah štev. 23
Izklicna cena za prostore, kateri se dajo v najem, znaša 1200 K na leto; izklicna cena na premičnine, ki se imajo odprodati, določila se bo na dan dražbe.
Zakupnik mora položiti kavcije 600 K.
Podrobnejši pogoji so na vpogled na tem sodišču v sobi št. 33.
C. kr. okrajno sodišče Ljubljana odd. Vin.
dne 27. oktobra 1913.
poslednjih krizah več važnih in velikih uslug, med tem ko sta šli Avstro - Ogrska in Italija v tolikih za Srbijo važnih vprašanjih s polnim porazom proti nji.
Odstavek o ultimatumu je prav kratek, zato pa tem značilnejši. Ministrski predsednik na kratko kon-statira, da se s tem kvari razpoloženje za ustvaritev dobrih oduošajev med obema sosednjima državama. To bi imel biti nekak odgovor dunajskemu časopisju, ki je hotelo dokazovati, da so ravno po ultimatumu vstvarjeni pogoji za zbližanje med avstro-ogrsko monarhijo in Srbijo.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Pozor! Edino sredstvo za kurja očesa je »Purgit«, ki zajamči uspeh. Dopise na Viktor Petrovčiča, Gradišče 3.	1050—3.
SODE
dobro ovinjene stare in nove, male in velike, ima na prodaj
IV. BUGGENI0, sod. mojster, LJUBLJANA, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7.
Nagrobnfci:
Gozdič je že zelen, Vigred se povrne,
za moški zbor postavil Oskar Dev, ste izšle v »Učiteljski tiskarni* obe na eni poli.
Cena 20 kom. K 6*—
Manj kakor 20 kom. se ne pošilja.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
£
s
S
N
v
&
V
V
Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16’—, sedaj K 8*—.
=' Moških klobukov -----------------------
vsakovrstnih fason, poprej K 6’—, sedaj K 3*—.
= Klobukov za dečke —.....................
poprej K 4*—, sedaj K 2'—.
= Klobukov za otroke :—
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
----------- za	dame in gospode -----------
poprej K 20’—, 30*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Najnovejše kravate za gospode,
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, “s,"'^te8lav“
Piirnlr
lUlIliUU!
v Gradcu
■ ■ , • ■.. '    /
naznanjati slavnemu občinstvu, da se nahajati njih centralni zalogi od zdaf naprej
v Ljubljani, Martinova cesta 28. Tel št. 90.
%
O
Kavarna
odprta celo noč.
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
liez. :Oiiu nad K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna toka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
mr Hlo
Poslovalnica ..Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije. |g
CHnaBBOBBs&BnaBDBaDnBnnEmBagBSiEsuG&csBEacs