Denar za Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu in Trgovski dom v Gorici Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Jankovic po zmagi nima veliko časa Rado Gruden Slovenija in Hrvaška sta na isti dan zmago na parlamentarnih volitvah podelili dvema Zoranoma. Hrvaški Zoran (Milanovic) je zmagal po napovedih, slovenski (Jankovic) pa je s svojo pred manj kot dvema mesecema ustanovljeno Pozitivno Slovenijo presenetljivo premagal velikega favorita Janeza Janšo in njegovo demokratsko stranko, ki je imela praktično do zadnjega dne kampanje v vseh volilnih napovedih precejšnjo prednost. O tem, kaj je tehtnico v zadnjem trenutku prevesilo na Jan-kovicevo stran, je bilo slišati veliko različnih mnenj političnih analitikov. Vendar pa je zelo jasna ena stvar. Slovenski volivci in volivke so se raje odločili za novega igralca na državni politični sceni, kot pa da bi večinsko podprli Janeza Janšo, ki je vlado že vodil v obdobju od leta 2004 do 2008. Trenutni predsednik vlade v odstopu Borut Pahor je bil v tem boju že vnaprej odpisan, iz boja za vrh pa se je sam izločil Gregor Virant. Seveda se postavlja vprašanje, kaj lahko Jankovic naredi v teh za Slovenijo izredno zahtevnih časih. Kot verjetni mandatar bo namreč za pogumne odločitve, ki bodo za gospodarsko sanacijo potrebne, potreboval krepko vladno večino. Prve njegove napovedi, da se bo pogovarjal z vsem strankami, ki so prišle v državni zbor, kažejo, da se tega tudi dobro zaveda. Seveda so nekatere koalicije manj druge pa bolj verjetne. Toda če želi uspeti, potem idejno enobarvne - če taka sploh obstaja - vlade ne bo skušal sestaviti. Koga bo izbral, je stvar pogajanj, toda časa Slovenija nima na pretek in prej ko dobi operativno vlado, bolje bo. Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 CGflTRO REVISIOni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. dnevnik TOREK, 6. DECEMBRA 2011 št. 288 (20.303) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € slovenija - Po presenetljivi zmagi na nedeljskih volitvah Jankovic bo na pogovore o koaliciji povabil vse stranke Pozitivna Slovenija v fotofinišu premagala Janševo SDS italija - Včeraj predstavitev v parlamentu Boleči Montijevi varčevalni ukrepi LJUBLJANA - Pozitivna Slovenija Zorana Jankovica je presenetljiva zmagovalka nedeljskih predčasnih volitev v Sloveniji. Zbrala je dobrih 28 odstotkov, glavni favoriti Janez Janša in njegova Slovenska demokratska stranka pa dva odstotka manj. V državni zbor so se uvrstili še SD dosedanjega premierja Boruta Pa- Denar za Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu Na 4. strani Razmeroma visoka kvaliteta življenja v FJK Na 10. strani Na Goriškem 30% mladih brez službe Na 23. strani • v i ■ v« • Goriška občina se je pripravila na zimo Na 25. strani Na hrvaških volitvah slavila leva sredina Na 29. strani horja, Lista Gregorja Viranta, DeSUS, SLS in NSi, ki se spet vrača v državni zbor. SNS, LDS in Zares so izpadli iz državnega zbora. Zmagovalec volitev Zoran Jan-kovic je včeraj že začel prve pogovore o morebitni koaliciji. V prvih odzivih v zamejstvu večina govori o presenečenju. Na 3. strani RIM - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj v parlamentu predstavil varčevalni paket, s katerim želi vlada v triletnem obdobju privarčevati dodatnih 30 milijard evrov, da bi tako leta 2013 dosegla cilj uravnoteženja proračuna. Gre v glavnem za nove davščine, bolečo pokojninsko reformo, krčenje stroškov politike zlasti na račun pokrajinskih uprav ter za nekatere spodbude za oživitev gospodarske rasti in dvig zaposlitvene ravni. Monti je v govorih v obeh vejah parlamenta dejal, da so te žrtve potrebne za to, da bi se Italija ubranila grškega scenarija. A varčevalni ukrepi so »prestrašili« marsikaterega politika. Tako je Antonio Di Pietro že dejal, da takšnih ukrepov ne more podpreti, dvomi in zadržki pa se pojavljajo tudi v vrstah Ljudstva svobo- de in Demokratske stranke. Nezadovoljni so tudi sindikati. CISL in UIL sta za prihodnji ponedeljek napovedala dvourno stavko, CGIL pa se je odločil za štiriurno stavko, ki bo prav tako v ponedeljek. Na 2. strani skgz in zskd - Na proslavi obletnice OF in samostojnosti Slovenije Brez upora danes ne bi imeli samostojne slovenske države 2 Torek, 6. decembra 2011 GOSPODARSTVO, TRST dolžniška kriza - Po nedeljski odobritvi je premier včeraj predstavil vladni odlok v obeh vejah parlamenta Monti: Varčevalni ukrepi prvi korak, da se Italija ubrani grškega scenarija V drugi fazi obsežne liberalizacije, spodbujanje konkurenčnosti in reforma trga dela - Pozitiven odziv finančnih trgov RIM - Predsednik vlade Mario Monti je včeraj v parlamentu predstavil varčevalni paket, s katerim želi vlada v triletnem obdobju privarčevati dodatnih 30 milijard evrov, da bi tako leta 2013 dosegla cilj uravnoteženja proračuna. Monti je v ločenih nagovorih poslancem in senatorjem poudaril, da so varčevalni ukrepi, ki jih je sprejela vlada, nujni in če jih ne bodo podprli, Italiji grozi propad. Poudaril je tudi, da so ti uravnoteženi in žrtvovanje zahtevajo od vseh socialnih skupin. »Če teh ukrepov ne bi sprejeli danes, bi morali že v kratkem, morebiti že v nekaj dneh, sprejeti precej ostrejše ukrepe,« je opozoril Monti in dodal, da so vse oči uprte v Italijo, od katere je v veliki meri odvisna prihodnost evra. Monti je prepričan, da se bo Italija s sprejetjem teh ukrepov ubranila grškega scenarija, da pa jo nato čaka še sprejetje strukturnih reform, ki bi sicer bogati državi zagotovile dolgotrajno in višjo gospodarsko rast. Med drugim je napovedal obsežno liberalizacijo ter spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva in reformo trga dela. Po nekaterih izračunih bodo Mon-tijevi varčevalni ukrepi italijansko družino s povprečnimi prihodki v prihodnjih treh letih stali približno 640 evrov. Skupaj z ukrepi, ki jih je poleti sprejela prejšnja vlada Silvia Berlusconija, pa naj bi v obdobju 2011-2014 ukrepi pomenili kar 6400 evrov stroškov, je izračunal študijski center Združenja obrtnikov in malih podjetij (Cgia) iz Mester. Vlada je sprejela sveženj varčevalnih ukrepov v nedeljo, pred tem pa jih je predstavila deželam in socialnim partnerjem. Za odobritev v nedeljo se je odločila tudi zato, da bili ukrepi znani pred včerajšnjim odprtjem borz. Vlagatelji na finančnih trgih so se pozitivno odzvali. Včeraj so evropske borze poslovale pozitivno, še posebej milanska, ki je trgovanje sklenila z 2,9-odstotnim porastom. Povprečna obrestna mera na desetletne italijanske obveznice se je spustila na 5,98 odstotka (v zadnjih tednih je presegla 7 odstotkov), razlika v donosu z nemškimi obveznicami pa je padla pod 380 točk (sredi novembra je presegla 560 točk). Predsednik vlade Mario Monti nagovarja poslance ansa odzivi - Tudi stavka V strankarskih krogih tudi veliko dvomov RIM - Težki ukrepi Montijeve vlade so po pričakovanju naleteli na različne odzive. Močna parlamentarna podpora, ki so jo ob nastopu tehnične vlade skoraj vse stranke zagotovile v duhu »državne enotnosti« in »čuta odgovornosti«, se po prvih izjavah sodeč nekoliko krha. Vladni odlok je v parlamentu marsikoga prestrašil in vodilne stranke, ki se sicer še ne izmikajo, so izrazile vrsto pomislekov. Najbolj kritični so seveda v Severni ligi, Italiji vrednot, zunajparlamentarnih strankah in sindikatih, slednji so že na bojni nogi. Bivši premier Silvio Berlusconi je svetoval vladi, naj ukrepe sprejme s pomočjo zaupnice, saj po njegovi oceni ne uživajo zadostne podpore. Pojasnil je, da Ljudstvo svobode negativno ocenjuje nekatera posamezna poglavja, »stranka pa bo še naprej zvesto podpirala vlado«. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani ima prav tako pomisleke. »Strinjamo se s filozofijo pokojninske reforme, pristop pa ne sme biti tako trd,« je dejal in pozval Montija, naj odločneje udari po sistemu javnih družb. Pierferdinando Casini (UDC) se strinja z Berlusconijem, češ da bo za izglasovanje ukrepov potrebna zaupnica. Predsednik Severne lige Umberto Bossi pa je dejal, da bo Montijev varčevalni paket še dodatno zadušil gospodarsko rast, saj ne predvideva ukrepov za spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest. Antonio Di Pietro je jasno napovedal, da Italija vrednot varčevalnega paketa ne bo podprla, ker ni pravična. Nichi Vendola, vodja zunajparlamentarne stranke SEL, pa ocenjuje, da je vlada do bogatih slojev zelo sramežljiva, večji del manevra pa naj bi slonel na ramenih srednjih in nizkih slojev ter upokojencev. V največjih sindikalnih združenjih so nezadovoljni. CISL in UIL sta za prihodnji ponedeljek takoj napovedali dvourno stavko, vladi pa sporočajo, naj odpre pogajanja o reformah s sindikati, ki jih je doslej povsem izključila. Sindikalno združenje CGIL se je nato odločilo za štiriurno stavko, ki bo prav tako v ponedeljek. Zaenkrat sta pobudi ločeni, sindikati pa bi lahko v prihodnjih dneh združili moči. V Evropski komisiji so ocenili, da italijanski varčevalni paket gre v pravo smer in predstavlja prispevek k odločnejšemu ukrepanju evrskega območja pri spopadanju z dolžniško krizo. Komisar za ekonomske zadeve Olli Rehn je dejal, da je paket pomemben za stabilizacijo javnih financ in za spodbujanje gospodarske rasti, da pa mora Italija nadaljevati reforme v smeri zagotavljanja višje gospodarske rasti in več ter boljših delovnih mest. dolžniška kriza - Glavni ukrepi, ki jih je sprejela vlada z odlokom »za rešitev Italije« Varčevalni paket za 30 milijard evrov: novi davki, boleči rezi in nekaj spodbud RIM - Novi varčevalni ukrepi, ki jih prinaša vladni odlok »za rešitev Italije«, kot ga je poimenoval premier Mario Monti, so »težki« 30 milijard evrov. Od 12 do 13 milijard evrov znaša krčenje javnih izdatkov, ostalo pa znašajo novi javni prihodki. Poleg ukrepov za stabilizacijo javnih financ vladni odlok prinaša nekaj davčnih olajšav in drugih spodbud za oživitev gospodarske rasti in za dvig zaposlitvene ravni. Davčni ukrepi V nasprotju z napovedmi vlada ni zvišala stopenj davka na dohodke fizičnih oseb (Irpef) za visoke dohodke. Ponovno pa je uvedla občinski davek na nepremičnine, ki se bo po novem imenoval Imu (Imposta municipale unica - Enoten občinski davek). Imu bo za prvo stanovanje znašal 4 promile, za drugo in ostale nepremičnine pa 7 promil. Pri tem bodo kar 60-odstotno zvišali vrednost katastrskih donosov. Za luksuzne avtomobile, močnejše od 170 kilowattov, in za luksuzna plovila in letala bodo njihovi lastniki morali plačati višje koleke. Kole-ke, ki jih plačujemo na tekoče račune, bo treba po novem plačati tudi na račune vrednostnih papirjev in drugih finančnih proizvodov. Lastniki kapita-lov, ki so se vrnili iz tujine na osnovi lanskega davčnega odpusta (davčni ščit), bodo plačali enkratni 1,5-odsto-tni davek. Za sledljivost plačil ne bo več dovoljeno plačevati v gotovini računov za zneske, višje od 1000 evrov. Če ne bo prišlo do nove davčne reforme, se bosta od septembra 2012 sedanja 10-odstotna in 21-odstotna stopnja davka na dodano vrednost (Iva) zvišali za 2 odstotka na 12 oz. 23 odstotkov. Dežele bodo smele zvišati dodatni davek Irpef od 0,9 na 1,23 odstotka, lokalni javni prevoz pa bodo lahko financirale z uvedbo davka oziroma deželne trošarine na ceno goriva v višini 1 centa za vsak liter. Pokojninska reforma Po novem se bodo vse pokojnine izračunavale na osnovi plačanih prispevkov »pro rata«. Pravico do upokojitve bo ženskam zagotavljalo 41 let, moškim pa 42 let plačanih prispevkov. Moški bodo imeli pravico do starostne upokojitve pri 66. letu, ženske pa leta 2012 pri 62. letu. Pri ženskah se bo upokojitve-na starost potem postopno višala do leta 2018, ko bo izenačena s starostjo moških pri 67 letih. Kdor se bo upokojil pred 63. letom, bo za vsako leto plačal 3-odstotno »kazen« pri pri tistem delu pokojnine, ki ga dobiva glede na plačo (in ne na plačane prispevke). Pokojninski prispevki za avtonomne delavce in za kmete se bodo nekoliko zvišali. V dveletju 20122013 bo zamrznjena prilagoditev pokojnin na rast življenjskih stroškov, pri čemer bodo izvzete minimalne pokojnine in tiste, ki ne presegajo 990 evrov. Krčenje izdatkov Državni prispevki za dežele, pokrajine in občine se bodo zmanjšali za 5 milijard. Če ne bo prišlo do ukinitve pokrajin (za kar je potreben ustavni zakon), bodo pokrajinski sveti zmanjšani na 10 članov, pokrajinski odbori pa bodo ukinjeni, tako da bodo imeli predsedniki vse izvršne pristojnosti. Ministri in vladni podtajniki ne bodo imeli dvojnih plač (poleg morebitne parlamentarne), skrbstvena zavoda Impdap (zdravniki) in Enpals (spektakel in šport) bosta ukinjena, njune pristojnosti pa bo prevzel zavod Inps. Rast in razvoj Podjetja, ki bodo sprejela v službo novo delovno silo (zlasti mlade in ženske), bodo deležna olajšav pri deželnem davku Irap. Prav tako so predvidene davčne olajšave za kapitalizacijo podjetij. Po novem bodo prodajalne zdravil, lepotil in higienskih potrebščin (t.i. parafarmacije) smele prodajati tudi zdravila na plačilo iz skupine C. Napovedana je ustanovitev posebne oblasti za javni prevoz. odzivi - Bivši premier in predsednik EK za avstrijski tisk Prodi: Merklova nezadostna, Italija z Montijem do dostojanstva DUNAJ - Odločitve nemške kanclerke Angele Merkel, vezane na reševanje evra, so bile nezadostne in prepozne, je bil v pogovoru za avstrijski časnik Kurier ob robu obiska na Dunaju kritičen nekdanji italijanski premier in predsednik Evropske komisije Romano Prodi (na sliki). Glede Italije pa je dejal, da je s premierom Mariom Montijem znova pridobila dostojanstvo. »Razočaran sem. Naredila je mnogo napak. Njene odločitve so prišle prepozno in so bile nezadostne,« je o delu Merklove, ki se tiče reševanja evra, dejal Prodi. Poleg tega je bil kritičen tudi do prevelike odvisnosti Nemčije od izvoza. V drugem pogovoru za časnik Standard je ob tem izpostavil še, da Berlin v tej luči ne predstavlja »stimulativnega zgleda drugim evropskim državam«. »Gospa Merkel dobro ve, da je prav Nemčija tista, ki je imela od uvedbe evra največ koristi. Nemčija ni bila nikoli močnejša, kot je danes, to vedo vsi,« je opozoril Prodi in Berlin obtožil, da bi moral tovrstno vodstvo spremljati odgovornost. »Namesto tega pa Nemčija deluje zelo okorno in zelo počasi, to pa je bilo zelo očitno zlasti v primeru Grčije,« je poudaril. Dvakratni nekdanji italijanski premier in biv- ši predsednik Evropske komisije je v Avstriji izrazil tudi podporo skupnim evroobveznicam. Napovedal je še, da bo imelo območje evra, ki danes šteje 17 držav članic, do leta 2020 med 20 in 22 držav članic. V zvezi z Italijo, ki se sooča z novim svežnjem varčevalnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ, pa je dejal, da od odhoda Silvia Berlusconija s funkcije predsednika vlade ni več »ponižujoče« potovati v tujino, saj da je Italija z Monitijem znova pridobila »dostojanstvo in stil«. »Težav, ki čakajo novo vlado, ne gre podcenjevati ... Monti se bo moral lotiti vseh problemov naenkrat - ne le kratkoročnih, temveč tudi dolgoročnih,« je opozoril Prodi. Berlusconija je medtem obtožil, da je gospodarski položaj Italije s tem, da ni implementiral potrebnih reform, še poslabšal. »Pri krmar-jenju naše ladje skozi nevihto bi bil boljši katerikoli drug kapitan,« je sklenil. Dell'Utri zaslišan zaradi umorov Metteia, De Maura in Pasolinija PALERMO - Palermska javna tožilca Antonio Ingroia in Sergio De Montis sta v sklopu nove preiskave zaslišala senatorja Ljudstva svobode Marcella Dell'Utrija kot »informirano osebo« o umorih nekdanjega predsednika Enija Enrica Matteia, novinarja Maura De Maura in pisatelja ter režiserja Pier Paola Pasolinija. Dell'Utri je namreč marca lanskega leta izjavil, da je svoj čas lahko prebral pozneje izgubljen Pasolinijev zapis, po katerem naj bi Matteia ubili zaradi njegove politike na čelu Eni-ja. To naj bi odkril De Mauro, ki naj bi ga zaradi tega ubili isti ljudje, ki so odgovorni za Matteievo smrt. Toda isto odkritje naj bi bilo naposled usodno še za Pa-solinija. RIM - Priznana modna hiša Gucci letos obeležuje 90 let delovanja. Ob jubileju je kreativna direktorica pri Guc-ciju Frida Giannini uredila knjigo, v kateri je predstavila barvito zgodovino modne hiše ter njeno širitev, od proizvajalca usnjenih izdelkov do mogočnega, mednarodno priznanega modnega imperija. V knjigi, ki je izšla pod okriljem založbe Rizzoli, je več kot 700 fotografij, številne med njimi so objavljene prvič. Prav tako so v knjigi predstavljene kultne podobe modne znamke, med katerimi sta zeleno-rdeči črtasti simbol in Guccijev logotip. Knjiga je izšla v italijanščini, angleščini, francoščini in nemščini. Njena luksuzna različica bo na prodaj tudi v Guccijevih prodajalnah. / ALPE-JADRAN Torek, 6. decembra 2011 3 slovenija - V nasprotju z vsemi predvolilnimi napovedmi Zoran Jankovic s Pozitivno Slovenijo zmagovalec predčasnih volitev Na pogovore o koaliciji bo povabil vse stranke, torej tudi Janševo SDS, ki so prišle v državni zbor LJUBLJANA - Na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji je v nedeljo presenetljivo slavil Zoran Jankovic in njegova stranka Pozitivna Slovenija. Po še neuradnih in nepopolnih rezultatih je zbral 28,53 odstotka glasov in 28 mandatov. Stranka SDS Janeza Janše, ki so ji še zadnje javnomnenjske raziskave pred volitvami kazale prepričljivo zmago, je zbrala 26,26 odstotka glasov in 26 mandatov. Doslej največja stranka SD Boruta Pahorja pa je na tretjem mestu dobila 10,48 odstotka glasov podpore in deset mandatov, kažejo začasni rezultati volitev. V državni zbor se je uvrstila tudi Državljanska lista Gregorja Viranta z osmimi mandati (8,40%), DeSUS (6,97%) in SLS (6,89%) s po šestimi in NSi (4,80%), ki se po treh letih vrača v parlament s štirimi mandati. Iz parlamenta pa se poslavljajo SNS, LDS in Zares. Volitev se je udeležilo 64,65 odstotka volilnih upravičencev. Najverjetnejši novi mandatar Jan-kovic je dejal, da državljani očitno hočejo drugačno Slovenijo. "Imeli smo čas Janeza Janše in Boruta Pahorja, sedaj hočemo imeti demokratično, vendar učinkovito državo," je povedal. Prvak SDS Janez Janša je na drugi strani priznal, da rezultat ni tak, kot so si ga želeli in da razdrobljenost glasov kaže na to, da bo težko oblikovati trdno vlado. Dosedanji premier Borut Pahor je povedal, da je rezultat presegel njegova pričakovanja. Glede morebitne koalicije z Jankovicevo stranko, pa pravi, da so odprti za dialog. Z izidom je zadovoljen tudi Gregor Virant, ki glede koalicije pravi, da so odprti za vse, ki bodo sprejeli njihove pogoje. Dan po slavju na volitvah pa je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Zoran Jankovič (prvi z leve) je v nasprotju z vsemi napovedmi predvolilnih anket zmagal na nedeljskih predčasnih volitvah v Sloveniji in je imel po objavi rezultatov vse razloge za slavje ansa Jankovic že povedal, da bo na pogovore o koaliciji povabil predsednike vseh strank, ki se jim je uspelo uvrstiti v državni zbor, tudi SDS, je povedala tiskovna predstavnica stranke Nataša Pelko. Včeraj se je tako Jankovic že srečal s predsednikom SD Borutom Pahorjem. Kot je za STA povedala Nataša Pelko, je šlo pri srečanju Jankovica s Pahorjem "za preliminaren pogovor", na koncu pa sta se dogovorila, da se bosta še srečala. Po poročanju POP TV pa je Jankovic po neuradnih podatkih k Pahorju prišel že s konkretnimi predlogi koalicijskega sodelovanja. Pahor pa naj bi Jankovicu ponudil, da bi SD v parlamentu podprla Jankovi- Predstavnika manjšin Battelli in Goncz še poslanca LJUBLJANA - Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti tudi po nedeljskih predčasnih volitvah v DZ ostajata Roberto Battelli in Laszlo Goncz. Battelli je bil kot edini kandidat že šestič izvoljen za poslanca italijanske narodne skupnosti, Laszlo Goncz, ki je imel za protikandidata Dušana Orbana, pa drugič kot poslanec madžarske narodne skupnosti. "Vse kar je izraz volje ljudi, je dobro. Zdaj se bo potrebno odgovorno s strani mandatarja in parlamentarnih strank lotiti dela," je po razglasitvi neuradnih volilnih izidov povedal Battelli. "Moja največja želja je, da se vzpostavi trdna koalicija, s katero bomo uspeli določene projekte izvesti v splošnem pomenu, gre za izboljšanje gospodarsko finančne situacije v državi in tudi narodnostne," je poudaril Goncz. ca in njegovo ministrsko ekipo, poleg tega pa tudi vse reforme, a v koalicijo z Jan-kovicevem SD formalno ne bi vstopila. V strankah o koalicijskih povezavah sicer odločajo različni organi. Po statutu SD o koalicijskih povezavah stranke odloča konferenca, ki je najvišji organ stranke med kongresoma. V SDS o sklepanju koalicij po strankinem statutu odloča svet stranke. Po navedbah predsednika Državljanske liste Gregorja Viranta v stranki o koalicijskih povezavah odloča svet stranke, povabila za vstop v morebitno koalicijo pa za zdaj v stranki še niso dobili, je Virant sporočil za STA.Tudi v DeSUS o vstopu v koalicijo odloča svet stranke. Morebitnega povabila za pogajanja o prihodnji koaliciji pa tudi v tej stranki še niso dobili, je sporočil predsednik stranke Karl Erjavec. V SLS se nameravajo zdaj najprej posvetiti temeljiti analizi rezultatov volitev, zato na "temo opozicije in koalicije" v stranki v teh dneh ne bodo razpravljali, so povedali. "Znano pa je stališče SLS, da je kakršna koli prihodnja vladna koalicija v tem trenutku za Slovenijo premalo. Slovenija potrebuje več, potrebuje sodelovanje prihodnje koalicije in opozicije za dobro Slovenije in slovenskega naroda," so zapisali. V NSi vabila na pogovore glede morebitnih koalicij po besedah predsednice Ljudmile Novak še niso dobili. Če bodo vabilo dobili, se ga bodo udeležili, saj je, kot je dejala, pametno vzdrževati dialog med strankami. "Kot pa smo že povedali, nas zanima le večinsko pomladna koalicija," je dejala. O vstopu stranke v koalicijo pa ima glavno besedo svet stranke. Podrobnejši pregled volilnih rezultatov kaže, da je Pozitivna Slovenija Zorana Janko-vica zmagala v štirih volilnih enotah v zahodni Sloveniji (Kranj, Postojna, Ljubljana - Center in Ljubljana Bežigrad), SDS Janeza Janše pa v štirih vzhodno-slovenskih volilnih enotah (Celje, Novo mesto, Maribor in Ptuj). Pozitivna Slovenija je najbolj prepričljivo zmago dosegla v volilni enoti Ljubljana - Center, kjer je zanjo glasovalo 40,98 odstotka volivcev. Najmanj volivcev pa je ta stranka prepričala v volilni enoti Ptuj, kjer je prejela 16,61 odstotka glasov. Drugouvrščena stranka SDS se je najbolje odrezala v volilni enoti Maribor, kjer je zanjo glasovalo 30,18 odstotka volivce, najnižjo podporo pa je dobila v volilni enoti Ljubljana - Center, kjer je dobila 22,55 odstotka glasov. (STA) predsednik türk »Volivci dokazali, da so pripravljeni na spremembe« LJUBLJANA - Po mnenju predsednika Slovenije Danila Türka so slovenski voilivci jasno izrazili svojo voljo. "Volivke in volivci so znova dokazali, da se odločajo svobodno, po lastni presoji in da so pripravljeni na spremembe," je zapisal Türk, ki pričakuje, da bo lahko v najkrajšem času predlagal kandidata za predsednika vlade. Türk se državljanom zahvaljuje za udeležbo na predčasnih volitvah, dobra volilna udeležba pa je po njegovih besedah pokazala, da se zaupanje v demokracijo ni omajalo. Dodaja, da je to dobra popotnica za novo vlado, ki bo morala pri svojih odločitvah imeti podporo javnosti. Ker volilni rezultati še niso uradni, jih ne želi podrobneje komentirati. Predsednik države pričakuje, da bodo vsi postopki, ki so potrebni za konstituiranje državnega zbora, tekli gladko in da bo ustanovna seja še pred božičnimi prazniki. To bi omogočilo, da bi se kmalu začela tudi posvetovanja z vodji poslanskih skupin, da bo lahko državnemu zboru v najkrajšem času predlagal kandidata za predsednika vlade. "V interesu nas vseh je, da čim prej dobimo novo vlado s polnimi pooblastili," je zapisal v izjavi. Predsednik republike mora ustanovno sejo nove sestave DZ sklicati najpozneje do 24. decembra, še prej pa je treba počakati na uradne rezultate volitev, ki bodo predvidoma znani 16. decembra. Po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin bo predsednik državnemu zboru predlagal kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Če kandidat za mandatarja ne dobi potrebne večine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v štirinajstih dneh predlaga drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora v petnajstih dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. volitve v sloveniji - Odzivi na zmago Zorana Jankoviča med Slovenci v Italiji Jankovica čaka težko delo Od SKGZ in SSO do slovenskih izvoljenih predstavnikov in podjetnikov pričakujejo, da bo sestava koalicije težka - Kobal: Jankovic ima magnet in zna poslušati Zmaga Zorana Jankovica je odjeknila tudi v zamejstvu, kjer takega izida volitev v glavnem niso pričakovali. Za mnenje smo vprašali slovenske izvoljene predstavnike, zastopnike krovnih organizacij in druge posameznike. Večinoma so bili presenečeni nad izidom volitev. Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze:, je čestital Jankovi-cu za izvolitev. Povedal nam je, da si pri SKGZ predvsem želijo, da se bo nadaljeval odnos, ki se je ustvaril v zadnjih letih s slovensko vlado in slovenskim parlamentom. Zdaj je treba ta odnos nadgraditi tudi v duhu, ki ga tako ali drugače predstavlja predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki je s predsednikoma Republike Italije Giorgiom Napolitanom in Republike Hrvaške Ivom Josipovicem postavil pogoje za mirno sožitje. V zvezi s slovenskim parlamentom pa je Pavšič predlagal, da se parlamentarno komisijo spremeni v parlamentarni odbor za manjšinska vprašanja. Poleg tega je treba ohraniti ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker se bo drugače nižala pozornost do slovenske narodne skupnosti v Italiji. Drago Stoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij je poudaril, da SSO se ni vtikala v notranje zadeve oziroma volitve v Sloveniji, saj manjšina živi v Italiji. Jankovic je prodrl, SSO pa bo spremljal dogajanje v upanju, da bodo sestavili močno, široko vlado. Drugače bo Evropska komisija poslala svoje strokovnjake v Slovenijo nadzorovat in urejat račune, je menil Štoka. Tamara Blažina, senatorka Demokratske stranke je bila presenečena nad izidom, vsekakor pa zadovoljna. Izrazila je upanje, da bo Jan-kovicu uspelo sestaviti učinkovito in trdno koalicijo in vlado, ki bo znala rešiti Slovenijo iz težkega položaja. Odnose z Italijo in Deželo FJK je treba nadgradili, je povedala Blažinova, ki pričakuje, da bo slovenska manjšina v novi vladi našla popolno oporo, kot se je to to zgodilo s sedanjo. Igor Kocijančič, deželni svetnik Stranke komunistične prenove pa ni bil presenečen. V neobvezujočih pogovorih je vselej zagovarjal Jan-kovicevo zmago, je povedal, ker je bil odstotek neodločenih previsok. Sicer je Kocijančič obžaloval, da so ostale nekatere stranke bivše koalicije pred pragom. Obenem je ugotovil, da bo sestava koalicije »lep problem«, razen da se tudi v Sloveniji uveljavi trend širokih koalicij. Kocijančič je vsekakor izrazil upanje, da do velike koalicije ne bo prišlo in da bodo sestavili vlado z levo-sredinskim predznakom, seveda ob upoštevanju in usklajevanju s prizadetimi dejavniki, ko bo šlo za udejanjanje potrebnih reform. Igor Gabrovec, deželni svetnike stranke Slovenske skupnosti je bil tudi presenečen nad izidom. Sicer je poudaril, da se neposredno ni udeležil volilne kampanje. Gabrovec je izrazil željo, da bo Jankovicu uspelo sestaviti vlado, ki bo lahko vodila Slovenijo na poti kljubovanja gospodarski krizi. Svetnik si vsekakor želi čim širšo koalicijo po zgledu Italije, ker stanje v Sloveniji po njegovem mnenju ni lažje od italijanskega. Koalicijo Jankovic-Janša si je težko predstavljati, sicer bodo drugačne koalicije težko kljubovale izzivom. Poglavitno vsekakor je, da se zmanjša politična napetost. Edi Kraus, podjetnik je čestital Jankovi-cu, ki ga tudi osebno pozna. Krausova ocena je bila, da bo zmaga na Jankoviceva ramena - če bo ta seveda mandatar - naložila veliko odgovornost. Jankovica čakajo namreč nujne in obenem nepopularne strukturne reformne. Med temi je na prvem mestu pokojninska reforma, zanje pa se bo moral Jankovic zavzeti skupaj z vsemi političnimi silami, ki bodo sestavljale novo koalicijo. Boris Kobal, tržaški režiser in eden umetniških vodij Slovenskega stalnega gle-dališčaje bil nad izidom nedeljskih volitev »absolutno presenečen« in se je začudil, da so bile predvolilne projekcije tako različne od končnih rezultatov. Po Kobalovem mnenju so volitve pokazale, da ostaja Slovenija država z rahlim pogledom na levo. Jankovic sicer ni predstavnik levice, ampak človek, ki se ukvarja s kapitalom, »zdi pa se mi, da ima posluh za socialne probleme«. Kobal je že sodeloval z županom Jankovi-cem (na primer ob postavitvi Pahorjeve Ne-kropole). Po njegovem mnenju gre za zelo stvarnega človeka, ki ne izgublja časa in ima jasne načrte. »To je dokazal v Merkatorju in tudi v Ljubljani, ki se je strašno spremenila in je danes enostavno rečeno lepša. Res je tudi, da se je zelo zapufala, ampak on že ve, kako bo to rešil. Dobrovoljno pravim, da je Jankovic boteg-her (trgovec; op. nov.), ki dobro ve, kaj kupit, kdaj prodat,« je povedal Kobal in izrazil upanje, da bo Jankovic pri izbiri ministra za kulturo imel srečnejšo roko od njegovih predhodnikov. Vprašal se je tudi, kako bo shajal z morebitnimi koalicijskimi partnerji, saj v parlamentu ne bo imel večine kot na občini. »Toda Jankovic ima magnet in zna poslušati. V minus mu štejem morda to, da zna odločati predvsem sam. Zelo pa cenim njegovo absolutno zaupanje v sodelavce,« je še povedal Kobal. Aljoša Gašperlin 4 Torek, 6. decembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu narodni dom pri sv. ivanu - Dežela FJK končno namenila 1,7 milijona evrov za obnovo strukture Denar za Narodni dom Po mnogih letih bo nastal sodoben prostor - Dolgoletno delo slovenskih izvoljenih predstavnikov Dežela Furlanija-Julijska krajina je končno namenila 1,7 milijona evrov za obnovo Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Denar je vključen v deželni finančni zakon oz. za triletno obdobje 2012-2015, zagotavlja deželna odbornica za finance Sandra Sa-vino, na tej osnovi pa naj bi že prihodnje leto izvedli razpis za zakup obnovitvenih del, ki naj bi v tem smislu stekla že leta 2013. Poleg tega je deželna uprava tudi namenila 418 tisoč evrov za obnovo Trgovskega doma v Gorici. Daljši upravni postopek se je v tem primeru že zaključil in se bodo obnovitvena dela začela že prihodnje leto. Pri Sv. Ivanu bo torej v prihodnosti nastala sodobna struktura. Narodni dom bo predvidoma namenjen v glavnem delovanju zgodovinskega odseka Narodne in študijske knjižnice v Trstu in slovenskega raziskovalnega inštituta Slori. Za to je bilo potrebno mnogo let dela in naporov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij, slovenskih izvoljenih predstavnikov in vseh, ki jim je pri srcu usoda in sploh obstoj Narodnega doma. Da je deželna vlada končno posredovala za obnovo potrebna finančna sredstva (formalen lastnik Narodnega doma je Dežela FJK), sta povedala včeraj na tiskovni konferenci deželna svetnika Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič in stranke Slovenske skupnosti Igor Gabrovec ob navzočnosti deželnega predsednika SSO Draga Štoke in organizacijskega tajnika SKGZ Marina Marsiča. Tiskovne konference bi se bila morala udeležiti skupaj z deželnima svetnikoma tudi senator- ka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki pa je bila zadržana v Rimu na predstavitvi vladnega protikriznega zakonskega odloka. Denar za obnovo Narodnega doma je pozitivna vest v tem mračnem obdobju, je povedal Kocijančič in poudaril, da si je za to prizadevalo mnogo ljudi. Med temi je izrecno omenil senatorko in bivšo deželno svetnico Tamaro Blažina ter bivše slovenske deželne svetnike Igorja Dolenca, pokojnega Mirka Špacapana in Bruno Zor-zini Spetič. Deželna odbornica Savino je v zvezi s Trgovskim domom potrdila, da so v njem spraznili prostore in namenili 418 tisoč evrov za obnovo pritličja. Upravni postopek se je zaključil 8. novembra in se bodo obnovitvena dela, kot rečeno, začela prihodnje leto. V zvezi z obnovo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, je povedal Gabrovec, naj bi prihodnje leto pripravili in zaključili razpis za obnovitvena dela. Ta bi se lahko »ob soglasju slovenske manjšine« začela že leta 2013, ko bodo med drugim deželne volitve. Osnutek načrta za obnovo Narodnega doma sta pred leti pripravila arh. Mitja Race in Peter Močnik, deželna uprava pa je na tej osnovi pripravila projekt za obnovo. Na tej podlagi so v pritličju predvideni bar in skupni prostori za slovenska kulturna združenja od Sv. Ivana. V prvem nadstropju bosta manjši foaje in večnamenska dvorana, medtem ko bosta v drugem nadstropju sedeža zgodovinskega odseka NŠK in Slorija. Aljoša Gašperlin Narodni dom pri Sv. Ivanu bodo končno obnovili. Vest o deželnem financiranju sta posredovala deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec kroma Odločno prizadevanje SKGZ in SSO Predsednika Slovensko kulturno-gospodarske zveze Rudi Pav-šič in Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka ter deželni tajnik SKGZ Livio Semolič so se v začetku oktobra na deželnem odborništvu za finance srečali s funkcionarji, ki so odgovorni za obnovo Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Funkcionarji so krovnima organizacijama predstavili osnutek načrta za obnovo Narodnega doma. Projekt so izdelali na osnovi dokumenta, ki sta ga posredovala SKGZ in SSO. Krovni organizaciji sta nato načrt, ki so ga izdelali deželni funkcionarji, posredovali tako vodstvu Narodne in študijske knjižnice kot vodstvu raziskovalnega inštituta Slori. Ti dve ustanovi sta bili namreč pred leti določeni kot glavni uporabnici Narodnega doma. V načrtu so sicer tudi prostori za slovenska kulturna društva od Sv. Ivana in večja večnamenska dvorana, ki bo na razpolago tudi za dijake in dijakinje slovenskih višjih srednjih šol pri Sv. Ivanu. Naknadno je prišlo tudi do sestanka med vodstvoma NŠK in Slorija, katerega namen je bilo ugotoviti ustreznost načrta oziroma potrebo po predstavitvi dodatnih predlogov. Glede na ta postopek bo v kratkem soočenje med SKGZ, SSO in omenjenima ustanovama, da se dokončno definira načrt in predlaga Deželi FJK morebitne popravke. A.G. občina trst - Župan Cosolini o uspehu Zorana Jankoviča »Trst ima prijatelja več!« Župan zadovoljen z zmago leve sredine na nedeljskih političnih volitvah v Sloveniji Roberto Cosolini (levo) in Zoran Jankovič se rokujeta ob obisku tržaškega župana v Ljubljani 13. septembra letos foto m.k. pokrajina trst - Iz Rima odmevi na sporni ukrep v vladnem gospodarskem odloku »Ukinitev svetov? Protiustavna!« Bassa Poropat in Vidali ogorčena - Konec demokracije? - Bodo župani imenovali nove pokrajinske svetnike? - Kakšen paradoks! Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, pokrajinska svetnika Sandy Klun in Majda Canziani so se včeraj v Rimu udeležili zasedanja, ki ga je priredila Unija italijanskih pokrajin. Naslov zasedanja: Vloga pokrajin v 150 letih italijanske zgodovine. Bolj kot o pomenu pokrajin pa je bil govor o de profundisu, ki ga je tem ustanovam v svojem protikriznem vladnem odloku zapel tehnični premier Mario Monti. »Vsi udeleženci vsedržavnega srečanja smo bili pretreseni,« je sinoči srečanje ocenila Bassa Poropat. Maurizio Vidali je razkril: »Vsedržavni predsednik Unije italijanskih pokrajin Giuseppe Castiglione je bil v nedeljo popoldne, po srečanju z Montijem zmerno zadovoljen. Ko pa je zvečer slišal, kar je predsednik vlade povedal o pokrajinah, je onemel.« Kaj točno piše v vladnem odloku, ni znano. Udeleženci rimskega sreča- Maria Teresa Bassa Poropat kroma nja ga še niso dobili v vpogled. Prejeli naj bi ga danes, ko se bo vsedržavno srečanje nadaljevalo. »Ko bi obveljalo to, kar je bilo napovedano, bi bili priča prisilni prekinitvi mandata. To bi se prvič zgodilo v italijanski zgodovini. Tak ukrep bi bil protiustaven. To bi bil konec demokracije,« je ocenila Bassa Poropat. Maurizio Vidali je podrobneje pojasnil: »30. novembra prihodnjega leta naj bi ukinili vse pokrajinske svete. Namesto demokratično, od ljudi izvo- Maurizio Vidali kroma ljenih skupščin, naj bi pokrajine vodil predsednik in devet svetnikov, ki pa ne bi bili izvoljeni, temveč bi jih imenovale posamezne občine.« Kako? Po katerem ključu? To ostaja še neznanka. »Predsednika teh novih pokrajinskih svetov naj bi izvolili od občin imenovani pokrajinski svetniki,« je namignila Bassa Poropat. Tržaški pokrajinski svet šteje sedaj izvoljeno predsednico in 24 svetnikov. Njihovo mesto naj bi prevzela deseterica imenovanih. »Ali me bo imenoval župan Pisani?« se je vprašal Vidali. »Kot da bi glasove volivcev, ki so me izvolili, pometli v koš!« Predsednik pokrajinske skupščine je iznesel marsikateri pomislek o gospodarski upravičenosti te prisilne ukinitve pokrajinskih svetov: »Prihranili bi vsega 30 milijonov evrov, v vsej Italiji. Zakaj pa se niso lotili zlatih prejemkov vodilnih italijanskih birokratov? Zakaj niso ukinili privilegije parlamentarcev?« Kaj bo s pokrajinskimi sveti, bo verjetno znano danes, ko bo Monti predložil svoj odlok, črno na belem. Pokrajin ni mogel ukiniti, ker bi za to bil potreben ustavni zakon. A tudi odslo-vitev demokratično, od suverenega ljudstva izvoljenih svetnikov, je zelo vprašljiva operacija. Nedemokratična? Protiustavna? O tem se bodo v prihodnjih dneh še kresala politična mnenja. M.K. »Zadovoljen sem, ker je na slovenskih parlamentarnih volitvah zmagala leva sredina, in to povsem nepričakovano in presenetljivo.« Tako je izid nedeljskih političnih volitev v Sloveniji ocenil tržaški župan Roberto Coso-lini. Prvi občan je bil še posebej zadovoljen z uspehom Zorana Jankoviča. »Med obiskom v Ljubljani sem spoznal župana Jankoviča in sem takoj uvidel, da je sposoben upravitelj, da ima smisel za inovacije in da je človek velike humanosti. Mislim, da bo odličen predsednik vlade.« Kaj pa bo to pomenilo za Trst? Cosolini je prepričan: »Trst je dobil prijatelja več!« ter dodal: »Prepričan sem tudi, da bo to še bolj okrepilo sodelovanje med Trstom in Slovenijo.« Cosolini se je srečal z Zoranom Jankovičem med njegovim uradnim obiskom v Ljubljani 13. septembra letos. To je bil sploh prvi uradni obisk novega tržaškega župana po njegovi majski zmagi na občinskih volitvah. Zoran Jankovič se je po nedeljskem volilnem uspehu v izjavi za Radio Trst A spomnil dobrososedskih odnosov med Ljubljano in Trstom, ki jih je bil stkal prej s tržaškim županom Robertom Dipiazzo, in nadaljeval z njegovim naslednikom Cosolinijem, ob tem pa je spomnil na uprizoritev Pa-horjeve Nekropole v gledališču Verdi. M.K. / TRST Torek, 6. decembra 2011 5 devinsko-nabrežinska občina - Občinski odbor na zadnji seji odobril seznam Devin-Nabrežina: v treh letih javna dela za več kot 21 milijonov Posegi na šolskih poslopjih, ureditve trgov in parkirišč - Pet posegov v Ribiškem naselju Skoraj 21 milijonov evrov in pol, toliko znaša domet triletnega načrta javnih del, ki ga je na zadnji seji soglasno odobrila devinsko-nabrežinska uprava. Načrt, ki ga je izdelal inž. Marco Cartagina, bo priložen proračunu za leto 2012, o katerem bo devinsko-nabrežinski občinski svet razpravljal konec decembra. Večji delež javnih del se nanaša na prihodnje leto (dobrih 9 milijonov evrov) in na leto 2013 (9 milijonov 350 tisoč evrov), medtem ko je za zadnje leto triletnega načrta predvidena investicija skoraj treh milijonov evrov. Javna dela zavzemajo posege na vseh področjih: od obnove trgov v nekaterih vaseh (v Nabrežini, Mavhinjah in Ribiškem naselju) do ureditve ali dopolnil športnih objektov, ureditve parkirišč (v Devinu in v Nabrežini) in šolskih poslopij (razširitev šolskega poslopja osnovne šole Stanka Grudna v Šempolaju, vzdrževanje nižje srednje šole De Marchesetti v Sesljanu, izredno vzdrževanje polsopja osnovne šole Josipa Jurčiča v Devinu in popravilo strehe otroškega vrtca v Devinu). Devinsko-nabrežinski podžupan (in najbolj verjetni županski kandidat desno-sredinske koalicije) Massimo Romita je ob odobritvi triletnega načrta izjavil, da predstavljeni projekt »ne sodi v knjigo sanj«, temveč je »usmeritveni operativni instrument« za delovanje občinske uprave v prihodnjih dveh treh letih. Spomnil je, da se sedaj izvajajo dela, ki jih je občinska uprava začrtala v prejšnjem triletnem načrtu. Izrecno je omenil ureditev centra za bolnike Alzheimerjeve bolezni v Mavhinjah (poldrugi milijon evrov investicije), skorajšnji zaključek kanalizacije v Ribiškem naselju (milijon 700 tisoč evrov), dela v nabrežinski telovadnici in ureditev športnega centra v Vižovljah (400 tisoč evrov). Tem bodo prihodnje leto in leta 2013 sledili še drugi posegi. Med deli, ki naj bi jih izvedli prihodnje leto (dobrih 9 milijonov evrov investicij), je denarno najbolj »težka« gradnja nove kasarne karabinjerjev (skoraj 6 milijonov evrov in pol). V Ribiškem naselju sta predvidena dva posega: dela za preprečitev poplave ob plimah (460 tisoč evrov) in urbano ureditev vasi (300 tisoč evrov). Ribiško naselje je sploh tisto, ki mu je desnosredinska občinska uprava tudi v tem triletnem načrtu posvetila največjo pozornost, saj so v prihodnjih letih tam predvideni še trije posegi: utrditev temeljev otroškega vrtca (220 tisočevrov), obnova trga (452 tisoč evrov) in drugi del urbane ureditve (136 tisoč evrov). Med posameznimi posegi je treba omeniti pozornost do kopališča Castel-reggio v Sesljanskem zalivu. V prihodnjem letu je predvidena ureditev kopališča (562 tisoč evrov), leta 2013 pa obnovo poslopja tamkajšnjega kopališča (213 tisoč evrov). V letu 2014 je predvidena dopolnitev toponomastike. To delo je zastavil že Voccijev občinski odbor, ki je tudi pripravil seznam uglednih slovenskih in italijanskih osebnosti, po katerih naj bi poimenovali ulice in trge po vaseh. Delo je bilo za časa Retove uprave »zamrznjeno« v občinskih predalih. Bo po več kot desetletju končno prikukalo na dan? M.K. občina trst - Skupščina z ljudmi s posebnimi potrebami Francesca in njena želja Članica Sklada Mitja Čuk med udeleženci posebne seje občinskega sveta - Številna združenja Graziella Amodeo (levo) je prevajala besede v jezik kretenj kroma Javna dela v letu 2012 Nabrežina: nova kasarna karabinjerjev . Ribiško naselje: protipoplavna dela . . . . Nabrežina: razsvetljava na igrišču ..... Srednja šola Sesljan: vzdrževanje...... Šempolaj: razširitev šolskega poslopja . Kamnoseška šola (1. del) ............. Sesljan: ureditev kopališča Castelreggio Ribiško naselje: urbana ureditev ....... Nabrežina: ureditev poljskih poti...... Devin: parkirišče Ples................. Vzdrževanja poslopij................. Izredna vzdrževanja cest.............. Vzdrževanja šolskih poslopij .......... Strošek (v evrih) . . 6.448.000 . . . . 460.000 . . . . 183.550 . . . . 315.000 . . . . 240.000 . . . . 330.000 . . . .562.118 . . . . 300.000 . . . .101.619 .....50.000 .....20.000 .....30.000 .....40.000 Skupaj ....................................9.080.287 Javna dela v letu 2013 Devin: izredno vzdrževanje osnovne šole Devin: popravilo strehe otroškega vrtca . Nabrežina: vzdrževanje nog. igrišča..... Nabrežina: obnova trga (1. del)......... Sesljan: vzdrževanje pokopališča....... Naselje Sv. Mavra: ureditev parka....... Arhiv urbanističnega urada (1. del) ..... Nabrežina-Postaja: ureditev poljskih poti Sesljan: ureditev oken doma za ostarele . Sesljan: obnova poslopja Castelreggio . . Mavhinje: obnova trga ................ Devin: prometna ureditev ............. Naselje sv. Mavra: ureditev razsvetljave . Ribiško naselje: utrditev otroškega vrtca Vzdrževanje poslopij.................. Vzdrževanja cest...................... Vzdrževanja šolskih poslopij ........... Strošek (v evrih) . . . . 600.000 . . . . 145.000 . . . . 180.000 . . . . 545.000 . . . . 230.000 . . . . 216.000 . . . . 350.000 .....54.500 . . . . 160.000 . . . . 213.275 . . . . 130.000 . . 1.513.487 . . . . 565.000 . . . . 220.000 .....10.000 .....10.000 .....10.000 Skupaj ....................................9.359.388 Javna dela v letu 2014 Ribiško naselje: obnova trga ............ Ribiško naselje: urbana ureditev ......... Nabrežina: obnova trga................ Arhiv urbanističnega urada (2. del) ...... Nabrežina: ureditev območja telovadnice Devin: ureditev Bridarjeve hiše ......... Dopolnitev toponomastike............. Vižovlje in Mavhinje: obnovitev štirn . . . . Devin: parkirišče ob pokopališču ........ Vzdrževanje poslopij .................. Vzdrževanja cest ...................... Vzdrževanja šolskih poslopij ........... Strošek (v evrih) . . . . 452.897 . . . . 136.757 . . 1.000.000 . . . . 350.000 . . . . 600.000 . . . .105.000 . . . . 112.600 .....20.000 . . . . 180.000 .....10.000 .....10.000 .....10.000 Skupaj ....................................2.988.254 Skupaj javna dela v triletju 2012-2014 . . . 21.427.929 Francesca je prispela sinoči s člani Sklada Mitja Čuk v dvorano tržaškega občinskega sveta. Sledila je posebni seji mestne skupščine, posvečene združenjem in ustanovam, ki si že leta prizadevajo, da bi ljudem s posebnimi potrebami omogočili lepše življenje. Občinski odbor je na prejšnji seji odobril resolucijo, v kateri je osvojil načela konvencije Združenih narodov o pravicah ljudi s posebnimi potrebami. Preteklo soboto je bil njihov mednarodni dan, sinoči so dobili besedo v mestni skupščini. Predsednik pokrajinske konzulte ustanov, ki skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami Vincenzo Zoccano se je zahvalil za pozornost, ki so jo mestni možje posvetili tem ljudem, opozoril pa je, da jim okolje še vedno ni prijazno. Arhitektonskim pregradam se mnogokrat pridružijo kulturne pregrade, ki ločujejo ljudi. Ko je tako govoril, je Graziella Amodeo prevajala njegov govor v jezik kretenj, da so ga tudi gluhi v dvorani razumeli. Za predsednikom so pozdravili predstavniki posameznih združenj in organizacij. Tajnica konzulte Paola Coloni je spomnila, da so ljudje s posebnimi potrebami - po Kitajcih in Indijcih - tretja najbolj množična populacija na svetu. Združenje Anglat se 23 let bori za pravico do mobilnosti prizadetih. Giulio Papetti združenja Alice, ki se bori proti možganski kapi, je opozoril: v Trstu zadene možganska kap 650 ljudi letno, skoraj dva na dan. Gianni Ferin (Il cenacolo) je spomnil: vsako poletje nepremišljeni skoki v vodo prikujejo na voziček po tri mlade od 17. do 25. leta starosti. Pred občinskimi svetniki se je oglasila tudi Francesca. V naši skupnosti sem se naučila veliko: igrati košarko, peti, je ponosno povedala, in izrazila željo: lepo bi bilo, ko bi sprejeli naša povabila in se nam kak večer pridružili na pici, ali pa pri ogledu kakega filma. Občinska skupščina je slišala njeno željo. Ji bodo svetniki prisluhnili? M.K. tržaško županstvo - V gosteh nekdanji obsojenec na smrt Billy Moore Živel je ob električnem stolu Američan, ki je šestnajst let in pol prebil med življenjem in smrtjo, protagonist kampanje ozaveščanja s skupnostjo sv. Egidija V teh dneh je bil v Trstu Billy Moore, nekdanji obsojenec na smrt iz ameriške zvezne države Georgia, ki potuje po svetu, da bi mladim predstavil svojo izkušnjo ter poudaril pomen odpuščanja in odklanjanja nasilja. Njegova življenjska zgodba je skorajda neverjetna. Leta 1974 je kot 22-letnik končal služenje vojaškega roka, doma pa ga je čakala razklana družina. Žena je bila zasvojena z mamili, malemu otroku pa ni mogel zagotoviti dostojnega življenja. Šlo je za preživetje. Nekega dne je izvedel rop v stanovanju, ki se je končal z ubojem priletnega gospoda Stapletona. Moore je takoj priznal krivdo, obsodili so ga na smrt in naslednjih 16 let in pol je preživel v zaporu. Leta 1984 ga je čakal električni stol. Tri dni je prebil v celici tik ob morišču, sedem ur pred usmrtitvijo pa so oblasti prekinile postopek. Šest let pozneje so njegovo obsodbo na pobudo svojcev pokojnega g. Stapletona spremenili v dosmrtno kazen, zatem pa so ga izpustili. Že dolgo let potuje po svetu in se srečuje z mladimi, v Italiji je bil tokrat na pobudo skupnosti sv. Egidija že tretjič. V zadnjih treh dneh je obiskal več tržaških licejev (Carducci, Oberdan, Da Vinci) in Jadranski zavod Združenega sveta v Devinu. Na tržaškem županstvu sta ga sprejeli podžupanja Fabiana Martini in pokrajinska odbornica Roberta Tarlao, obe Billy Moore občina trst upravi sta pred dnevi podprli simbolični »prižig« Neptunovega vodometa na Borznem trgu proti smrtni kazni. Predstavnica skupnosti sv. Egidija Giu-liana Parisini je spomnila, da je skupnost začela zbirati podpise proti smrtni kazni, naposled pa se je v 153 državah nabralo pet milijonov podpisov. To je bil temelj za resolucijo OZN, ob kateri se je več držav odpovedalo smrtni kazni. Z Mooreom, ki je bil namenjen v Ljubljano, smo se na kratko pogovorili. Kdaj se je začela vaša kampanja ozaveščanja? Še isti dan, ko sem zapustil zapor, sem ubral to pot. Hotel sem preprečiti, da bi druge osebe, predvsem mladi, ponovile mojo napako. Mladim dopo- vedujem, da je nasilje nevarno in da ga lahko v prvi vrsti ustavijo v svojih mislih. To je pomembno. V Italiji sem se že pogovarjal s tisočimi dijaki in vem, da smrtne kazni nimate. Imate pa nasilje in proti temu se moramo boriti vsi. Skoraj sedemnajst let ste prebili med življenjem in smrtjo. Bili ste žrtev hudega psihološkega pritiska. Kako to, da niste zblazneli? Po eni strani sem se oprl na vero, ob tem pa sem skušal pomagati drugemu. Ko sem pomagal ostalim zapornikom, sem pomagal tudi sebi. Vsak teden pa sem prejemal od 30 do 60 pisem, ljudje so me marsikaj spraševali. Dober del svojega časa sem porabil za pisanje odgovorov. Ko imaš možnost, da komu pomagaš, ne izgubiš razsodnosti. Kakšno vlogo so v vašem življenju odigrali svojci žrtve? Ko sem se znašel v zaporu, sem takoj pisal pismo sorodnikom pokojnika. Oni so mi odgovorili, da so kristjani in poznajo pomen odpuščanja. Odtlej smo si dopisovali prav vsak teden, dolgih 16 let in pol. Greh so mi odpustili in z njihovo pomočjo sem si odpustil še sam. Izgubil sem vse sodbe in prizive, na koncu pa so pred komisijo za pomilostitev izjavili, da sem njihov brat. Ko tega ne bi naredili, se danes ne bi mogel o tem pogovarjati. (af) 6 Torek, 6. decembra 2011 GOSPODARSTVO, TRST kulturni dom - Na pobudo SKGZ in ZSKD proslavili 70-letnico OF in 20-letnico slovenske samostojnosti »Dvignimo se iz močvirja zamer, zavisti, obtoževanja, nerganja in samoobjokovanja« Ob kulturnem programu govor Alenke Florenin ter pozdrava Roberta Cosolinija in Boštjana Žekša V programu, ki ga je po zamisli Marija Čuka režiral Boris Kobal, sta sodelovala združena pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna s Križa pod vodstvom dirigenta Rada Miliča. Kot recitatorja sta nastopila igralca Slovenskega stalnega gledališča Romeo Grebenšek in Nikla Panizon. Povezovala je Mairim Cheber kroma Nedeljska prireditev, posvečena sedemdesetletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda in dvajsetletnici obstoja slovenske države, za ketero sta dali pobudo SKGZ in ZSKD, je v nedeljo privabila v tržaški Kulturni dom množico obiskovalcev. Med gosti so bili tržaški župan Roberto Cosolini, senatorka Tamara Bla-žina, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Blaž Kavčič, svetovalec predsednika republike Slovenije, general Ladislav Lipič generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič, predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič in številni drugi javni delavci in upravitelji. Prireditvi je dala ton s svetilnimi efekti uprizorjena predstava, osnovana na spletu partizanskih pesmi in recitacij partizanskih avtorjev. Nastopila sta združena pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in Vesna iz Križa pod vodstvom dirgenta Rada Miliča in ob spremljavi harmonikarja Jarija Jarca. Poezije pa sta podala igralca SSG Nikla Panizon in Romeo Grebenšek, dogajanje na odru pa je povezovala Mairim Cheber. Predstavo je režiral Boris Kobal Alenka Florenin kroma Boštjan Žekš kroma Roberto Cosolini kroma po zamisli Marija Čuka. Tradicionalni recept z dobro izvedbo in nekaterimi svežimi postavitvenimi oprijemi je pri občinstvu naletel na topel sprejem, saj je očitno to bilo tisto, kar je od prireditve pričakovala. Publiko je najprej nagovoril tržaški župan Roberto Cosolini, ki je svoje pozdravne besede začel v slovenskem jeziku. O obeh obletnicah je dejal, da predstavljata pomembna mejnika za prijateljsko slovensko državo, idejno sporočilo obeh pa ni samo stvar preteklosti, kajti vrednote, ki ju vsebujeta, so trajnega pomena in jih je potrebno prenesti na mlajše generacije. Župan se je tudi dotaknil kriznega trenutka, ki kliče k budnosti, kajti zoperstaviti se je treba poskusom širjenja sil in idej, ki spodbujajo nestrpnost in teptanje človekovih pravic. Za ministra Boštjana Žekša je prav, Stodki božič na Opcinah 6. decembra in r t&^i od 19. do 24. decembra ¿ Naj te vodi Zvezda! Ob tvojih božičnih nakupih zaupaj trgovskim obratom, ^ » , ki izpostavljajo sledeči motiv. Camera di Commercio Trieste confcommerclo miJM MM! .1 agehzia di pubbucmr K coorgan/zzazfone con: ^yi^^ ^HAO eradito cooperativo del careo m FVn I I : l»UO .............. 1 zadružna kraška banka 9 comune di tríeste Konzorcij Centro in Via VttM VOŠČi LÄo^SSfM!! veselepraznike da se skupaj praznujeta obletnici OF in samostojnosti slovenske države, kajti med njima je neposredna zveza: Če ne bi bilo upora proti okupatorju, ki ga je sprožila in vodila OF, tudi samostojne Slovenije danes ne bi imeli. »Zgodovina slovenskega naroda je sestavljena iz bleščečih trenutkov, ki je vsak zase neke vrste čudež«, je dejal Žekš in spomnil na protestante, s katerimi je nastal slovenski jezik, pa na Prešerna, ki je pisal kot Schiller ali Goethe. Tako je bil neke vrste čudež tudi slovenski upor, kot izjemen dosežek, ki je pozneje omogočil, da smo prišli do svoje države, je dejal minister in izrekel ugotovitev, da je slovenski narod v ključnih trenutkih vedno znal sprejeti pravo odločitev. Slavnostna govornica na nedeljski prireditvi je bila sovodenjska županja in kulturna delavka Alenka Florenin, ki je med drugim povedala: » Ali čutite, da se tla majejo pod nogami, ne le nam Slovencem, ki smo med najmanjštevilčni-mi narodi v Evropi, ne le Grkom, Italijanom: vsem Evropejcem se odstirajo črna gospodarska obzorja in odpirajo obdobja negotovosti, brezupa, malodušja. Plemenite težnje velikanov evropske polpretekle zgodovine, državnikov največjih evropskih narodov, ki so postavili temelje skupni Evropi in tako skušali odpraviti vsako možnost novih nesoglasij in egoizmov, ki so v prejšnjem stoletju privedli do dveh nečloveških vojn, se razblinjajo v pohlepu finančne požrešnosti, sindromu nezmotljivosti in nadoblasti zahodne družbe ter fobiji črnega moža, ki nam streže po delu, ogroža varnost naših razkošnih domov, se polašča naših mest in se vsiljuje v naše šole. Dolgo smo živeli v izobilju in prepričanju, da tem časom ne bo nikoli odbila ura. Pa je odbila, udarci njenih kazalcev so jasni, odločni, usodni. Ne moremo niti reči, da nas niso obvestili, da nas je nevihta doletela popolnoma nepripravljene. Odkar je svet eno samo virtualno omrežje, se opozorila k spoštovanju primarnih naravnih in človeških elementov milijonsko množijo po spletnih straneh, forumih, blogih in ne vem še čem. Alarmizmi, medijski terorizem, zamah z roko in skrbi ni več, a le za kratek čas«, je dejala Florenino-va in nadaljevala: »Evropa potrebuje novo odporniško gibanje, kot se je oblikovalo pred sedemdesetimi leti. Upreti se moramo površnosti odnosov, kričavosti, zavisti, ljubosumju, omalovaževanju, apatiji in brezbrižnosti. Množice »indignado-sov« po najbogatejših evropskih in ameriških mestih, arabska pomlad, propad kapitalističnega ekonomskega modela, ki je odvzel mladim generacijam upanje v samostojno življenje brez denarne pomoči staršev in celo nonotov, starejšim pa sanje po pravičnem uživanju zaslužene pokojnine, nas morajo strezniti do take mere, da bomo znali ponovno seči po vrednotah, ki edine lahko osmislijo naše življenje in nam omogočajo, da hodimo po svetu poko-čno, z dvignjeno glavo in neustrašnim pogledom. Pokončno in neustrašno je mrzlega 15. decembra pred tudi 70-le-ti korakal na opensko strelišče Pinko To-mažič, z njim so smrti naproti dostojanstveno stopali Ivan Ivančič, Simon Kos, Viktor Bobek in Ivan Vadnal«. Alenka Florenin je spomnila na dejstvo, da se je za Slovenijo pred dvajsetimi leti začelo novo zgodovinsko obdobje, polno navdušenja, optimizma in pričakovanja, da bo odtlej vse lepše, boljše, pravičnejše. Uspehi na gospodarskem in političnem področju so botrovali k vstopu v Evropsko unijo in prevzemu skupne valute pa tudi k postopnemu oddaljevanju ljudi od smisla za skupno dobro. »Slovenski državljan je kot drugje v zahodni družbi postal predvsem potrošnik, posameznik, ki skrbi najprej za lastno dobro: zanos, ki je preveval ljudi ob osamosvajanju in v prvih letih samostojnosti, pa počasi izgoreva. Slovenija ima ogromen človeški in naravni kapital, ki lahko pripelje državo do nove uspešne prihodnosti, seveda ob zavesti vseh državljanov, v prvi vrsti voditeljev, da je treba svojo domovino najprej ljubiti in spoštovati in da mora vsakdo na tej poti prispevati svoje najboljše moči«, je še povedala govornica in svoj nagovor zaključila s pozivom: »Mir, svoboda, pravica niso nekaj za vselej danega, trdnega, trajnega: v vrtincu sodobnega življenjskega ritma se premalokrat zamislimo nad doprinosom, ki ga lahko vsakdo izmed nas prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev in bolj osveščeni družbi. Kriza, strah pred negotovo ekonomsko prihodnostjo in razmajani medčloveški odnosi nam odžirajo moči in jemljejo energijo, da bi dvignili glas zoper vse krivice in nedoslednosti današnjega časa ali preprosto ponudili svoj delež pri premagovanju težav, ki nam jih nalagajo današnje razmere. Prevzemati si moramo odgovornost za skupno usodo, za vse, kar se dogaja okrog nas, prelaganje krivde in bremen na druge nam ne sme biti opravičilo za pasivno spremljanje dogodkov. Dvignimo se iz močvirja zamer, zavisti, obtoževanja, kritiziranja, nerganja, samoobjokovanja. Dvignimo se - samozavestno, odločno, zagrizeno, OF-ovsko!« (du) / TRST Torek, 6. decembra 2011 7 prefektura - Zaključek projekta Odmevi združene Italije v Trstu Rezultat dela višješolcev na spletni strani prefekture Pri projektu združenja Radici&Futuro so sodelovali dijaki licejev Galilei, Carducci in Prešeren Če na spletni strani tržaške prefekture (www.prefettura.it/trieste/multidip/in-dex.htm) kliknemo desno zgoraj na okence, posvečeno 150-letnici združitve Italije, dobimo tudi prispevke dijakov tržaških licejev Galilei, Carducci in Prešeren (slednje tudi v slovenskem jeziku), posvečene odzivom, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja v Trstu, ki je bil takrat še pod Avstrijo, sprožila združitev Italije 17. marca 1861. Projekt, ki se je pravkar zaključil, je nosil naslov Odmevi združene Italije v Trstu, nastal pa je na pobudo združenja Radici&Futuro v sodelovanju z mrežo omenjenih licejev ter pod pokroviteljstvom prefekture. Dijaki so pod mentorstvom svojih profesorjev opravili vrsto raziskav, od primerjave med nekdanjim in sedanjim Trstom do primerjave med italijanskim Risorgimentom in programom Ze-dinjene Slovenije. Projekt so marca letos predstavili v prostorih tržaške prefekture (prve izsledke pa že aprila v Turinu) in prav tam je včeraj dopoldne potekalo tudi sklepno dejanje s predstavitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Kot je poudaril predsednik združenja Radici&Futuro Mario DArrigo, je pri projektu sodelovalo okoli sto dijakov in petnajst profesorjev-mentorjev licejev Galilei, Carducci in Prešeren, cilj pa je bil, da mladi tako italijanskega kot slovenskega jezika opravijo kritičen razmislek o stvarnosti tukajšnjega ozemlja v odnosu do procesa združevanja Italije, sočasno pa da si prizadevajo, da to stvarnost spozna tudi preostala Italija. S čim so se dijaki omenjenih šol ukvarjali in kaj so vzeli pod drobnogled, so orisale Irene Sirotich za licej Galilei, Fiorella Cau Mandorino za licej Carducci in Caterina Ducci Novelli za licej Prešeren. Na liceju Galilei so opravili primerjavo med habsburškim Trstom iz polovice 19. stoletja in današnjim mestom, v pretres pa so vzeli tudi tržaško toponomastiko, ki je vezana na združitev Italije, medtem ko so skupaj z vrstniki z liceja Carducci obravnavali lik iredentista Gu-glielma Oberdan(k)a, na liceju Carducci pa so se posvetili tudi pojavu izseljevanja in ro-kovnjaštva, ki je bil značilen za Italijo v 19. stoletju, a ne za Trst. Dijaki liceja Prešeren pa so med svojim delom odkrili veliko skupnih točk med programom Zedinjene Slo- Predstavniki sodelujočih šol s prefektom Giacchettijem kroma venije in italijanskim preporodom, katerega so primerjali tudi s sorodnimi gibanji pri drugih slovanskih narodih (npr. pri Poljakih, Čehih, Hrvatih in Srbih). Raziskovali so tudi, kako so o združitvi Italije pisali takratni slovenski časopisi, posvetili pa so se tudi prvim Slovencem, ki so leta 1866 prišli pod Italijo, se pravi beneškim Slovencem. Pri svojem delu so dijaki omejenih šol iskali podatke po spletu, v knjižnicah in arhivih, za vse veljajo pa besede Caterine Ducci Novelli, da je bila to lepa priložnost: »Odkrili smo poglavja zgodovine, ki jih prej nismo poznali.« Dijakom in profesorjem je čestital tržaški prefekt Alessandro Giacchetti, za katerega je pomenljivo, da so tukaj mladi italijanski državljani poudarili pripadnost »tej lepi naciji«, kot se je izrazil. Ob priznanjih, ki so jih ob tej priložnosti prejeli mentorji in predstavniki šol, pa je tu treba omeniti tudi priznanja, ki so jih bili deležni nekateri sodelavci v pobude z naslovom Leto 1861 in okolica v Trstu, kjer so posebej za spletno stran prefekture nastali prispevki o osebnostih in dogodkih, ki so značilni za Trst v obdobju združitve Italije. (iž) kavarna san marco - Drevi ob 20.30 Slovenski nemi film V kraljestvu zlatoroga V kavarni San Marco (Ul. Bat-tisti 18) se nadaljuje niz večerov gorskega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja kulturno združenje Monte Analogo. Na današnjem, tretjem večeru gorskega filma bodo ob 20.30 predvajali slovenski nemi dokumentarni film V kraljestvu zlatoroga Janka Ravnika. Letos obhajamo namreč 80-letnico krstne uprizoritve tega prvega slovenskega celovečernega igranega filma posvečenega goram. Film v produkciji kluba Skala delno pripoveduje o tako imenovani zlati navezi plezalcev - Jožu Čopu, Mihu Potočniku in Stanku To- minšku, ki se odpravijo proti vrhu Triglava. Vsebina je preprosta in pripoveduje ravno o vzponu na slovenski najvišji vrh, »v kraljestvo Zlatoroga«. Spotoma srečajo gozdarje, kosce in pastirje, kamera pa posname delo, ki ga v gorah opravljajo. Film hoče biti v prvi vrsti izraz ljubezni do slovenske zemlje in njenih ljudi. Drevišnjega predvajanja se bo med drugimi udeležil slovenski alpinist Peter Podgornik. Prihodnje srečanje bo 13. decembra ob 20.30, ko bo na platnu zaživel avstralski Crossing the ditch Grega Quaila. ustvarjalnost - V nedeljo v kavarni San Marco Podelili »obmejne nagrade« natečaja Scritture di frontiera V kavarni San Marco so v nedeljo podelili mednarodne nagrade »Trieste Scritture di Frontiera« (Zapisi ob meji), ki jo že trinajsto leto zapored prireja društvo Altamarea. Dobitnik nagrade za življenjsko delo, ki jo v spomin na Claudia H. Martellija podeljuje tržaški PEN klub, je bil kot znano Ciril Zlobec. Slovenski pesnik in pisatelj se nedeljskega nagrajevanja ni udeležil zaradi smrti v družini. Odsoten je bil tudi sociolog alžirskega rodu Khaled Fouad Allam, dobitnik nagrade, ki jo Altamarea podeljuje »pričevalcu našega časa«. Letošnji nagrajenci (odsotna sta bila Ciril Zlobec in Fouad Allam) z občinskim odbornikom Marianijem in predsednico Rino Anno Rusconi kroma Slovesnosti v prijetnem okolju tržaške kavarne se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi tržaški župan Roberto Cosolini in kulturni odbornik Andrea Mariani. Vodila sta jo Mario Mirasola in Rina Anna Rusconi, za klavirske vložke je poskrbel Bruno Jurcev. Nagrado za literarno kritiko je prejel univerzitetni docent in kritik Elvio Guagnini, gledališko nagrado pa Francesco Macedonio, gledališki režiser in soustanovitelj stalnega gledališča Contrada. Mednarodno nagrado za književnost je prejel nem-ško-tržaški pisatelj Veit Heinichen, za avtorsko poezijo pa goriški pesnik Alberto Princis. baklada - Jutri Kovček za Ido in ostale deportirance Tržaška judovska skupnost prireja jutri baklado v spomin na deportirance. Datum ni bil izbran po naključju: ravno 7. decembra leta 1943 je namreč iz Trsta odpeljal prvi konvoj Judov proti koncentracijskemu taborišču v Auschwitzu. Na vagone za živino je tistega dne stopilo 159 oseb, od teh pa se je domov vrnilo le devet. Med njimi je bila tudi Ida Marcaria, ki je pred nekaj tedni umrla. Ida naj bo torej simbol vseh žrtev nacifašističnega preganjanja. Tiha baklada bo ob 18.30 štartala z Borznega trga, od tam, kjer je Ida živela, in nadaljevala vse do železniške postaje. Tržaška judovska skupnost vabi vse udeležence, naj s seboj prinesejo kovček oz. nekaj, kar bi vzeli s seboj, ko bi morali na silo zapustiti svoj dom, ne da bi vedeli, kam nas pošiljajo. Vse manj je namreč danes živih prič, zato smo mi poklicani, da se takih dogodkov iz preteklosti spominjamo in opozarjamo na vse, ki so takrat izgubili življenje. Na začetku sprevoda bodo pohodniki nosili transparent z besedami Vere Vigevani Jarach, ene izmed mater Plaze de Mayo, ki je zapustila Italijo pred rasnimi zakoni. Sejem in delavnica v Štalci V okviru prireditev Veseli december vabi SKD Vigred danes od 15.30 do 18.30 na Miklavžev sejem ročnih del, koledarjev in knjig. V spodnjih prostorih so na ogled izdelki Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca, medtem ko si obiskovalci lahko ogledajo fotografije »zimskega čara« Miloša Zidariča, Nataše Peric, Janka Kovačiča in Barbare Drago. Ob 17. uri bo delavnica Miklavževih poljubčkov s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. Gostja bo pojasnila, kako lahko zdrava prehrana pomaga lajšati težave ob prazničnih dneh in kako izvirno, zdravo in poceni obdarimo svoje drage. Sredi šempolajskega trga pa se že bohoti košata smreka, ki so jo kljub dežju postavili člani SKD Vigred, Združenje staršev pa je pripravilo okraske. OGS spet na Antarktiko Vsedržavni inštitut za oceanografi-jo in eksperimentalno geofiziko (OGS) se je odločil za novo, že drugo ekspedicijo na Antarktiko. Včeraj je tja odpotovala morska biologinja Marina Mont. Tam bo preživela poldrugi mesec dni in poglobila se bo v analizo mikroorganizma tintinide v planktonu, ki je izraz hudih klimatskih sprememb, predvsem v polarnih predelih sveta. Ameriški generalni konzul včeraj na obisku v Trstu Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj gostil generalnega konzula Združenih držav Amerike v Milanu Kylea R. Scotta, ki je Trst prvič obiskal pred tridesetimi leti. Pogovor ju je vodil v razvoj znanstvenega turizma in promocijo raziskovalnih centrov pri nas, v izmenjavo tehnoloških inovacij in v ustanovitev mednarodnega visokokakovostnega izobraževalnega pola, razvoj univerzitetnega sistema, potrebo po investiranju v infrastrukture za razvoj pristanišča ter v razvoj železniških povezav s sosednjo Avstrijo. Ameriškega gosta je nato v vladni palači na Velikem trgu sprejel še tržaški prefekt Alessandro Giacchetti. Zvesti vrtnar na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14) na predvajanje napetega trilerja The constant gardener (Zvesti vrtnar) Fernanda Meirellesa. Režiser v njem razkriva temačno stran glo-balizacije, zgodbo o zaroti, zaradi katere eni bogatijo, medtem ko nedolžni umirajo. Jazz v Domu glasbe V Domu glasbe (Ul. Capitelli 3) bo danes od 16. do 18. ure masterclass z jazz zvezdnikoma Bebom Ferro (akustična kitara) in Paolinom Dalla Porta (kontrabas). Gosta bosta nato nastopila ob 21. uri v baru Knulp v okviru krožka Jazz Thelonious. Terorizem sedemdesetih let Na oddelku za zgodovino tržaške univerze že nekaj časa prirejajo predavanja o terorizmu v Italiji v sedemdesetih letih preteklega stoletja. To so bila svinčena leta, ko so akcijam rdečega terorizma sledili atentati z zagonetnim političnim ozadjem, ko je dokončno ugasnilo upanje v radikalno spremembo italijanske družbe in v prenovo italijanske politike. V dvorani Baciocchi (na križišču z Ul. Lazzaretto Vecchio) bo danes ob 17. uri Gabriele Donato spregovoril o rdečih brigadah, jutri pa bo ravno tam Giorgio Mezzalira predstavil terorizem na Južnem Tirolskem. Pravljice pri Sv. Jakobu V knjižnici Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu (Ul. delle Lodole 7/a) bodo danes od 16. do 18. ure naši najmlajši lahko prisluhnili najrazličnejšim pravljicam v okviru projekta Nati per leggere. 8 Nedelja, 4. decembra 2011 TRST / poezija - Mednarodni festival Trieste poesia Ob dominikanskem poetu Reiu Berroi nagrajena tudi prevajalka Jolka Milič in Milan Rakovac kot pesnik za mir Štirinajsta izvedba Mednarodnega festivala Trieste poesia, ki se je minuli teden odvijala v Trstu, se je v petek zvečer sklenila s slovesnostjo v kavarni Tom-maseo. Organizatorji so ob tej priložnosti osrednjo istoimensko prireditveno nagrado podelili dominikanskemu pesniku Reiu Berroi; ostali priznanji, »Gerald Parks alla traduzione« in »Anthares - Un poeta per la pace,« sta šli Jolki Milič oziroma Milanu Rakovacu. Uvodni del slovesnosti je potekal v znamenju branja pesmi, ki so jih prisotnim podali udeleženci festivala Velvet Afri, Maddalena Bergamin, Renzo Mag-giore, Annadina Mengaziol, Franjo Ma-tanovic, Cristiano Mautarelli, Furio Pillan in Maria Sanchez Puyade. V utemeljitvi nagrade je umetniški vodja festivala, Gaetano Longo, izpostavil velik doprinos Miličeve k širitvi in torej k poznavanju slovenskih avtorjev na apeninskem polotoku ter italijanskih na Slovenskem. Nagrajenka se je v svojem značilnem humoristično začinjenemu posegu spomnila preminulega prijatelja Geralda Parksa, ki je poučeval na tržaškem vseučilišču in podčrtala, da ji predstavlja poezija, »ki je od vseh zaničevana,« vselej vir radosti. Ni pa vedno tako razmišljala: dokler ni odkrila »glasbe, ki je v njej,« je ni pravilno vrednotila. Branje stihov v kateremkoli jeziku posreduje bralcu veselje. »Čeprav smo prevajalci bed-niki,« je Miličeva zadovoljna, da je vse življenje posvetila prevodom poezije. Istrskega pesnika Milana Rakova-ca, kateremu je priznanje vročil predsednik tržaške Hrvatske zajednice Damir Murkovic, so na festivalu v prvi vrsti nagradili zaradi njegove »sposobnosti po- Prejemniki priznanj, z leve: Rei Berroa, Jolka Milič in Milan Rakovac kroma vezovanja intelektualcev in umetnikov, ki živijo in delajo v obmejni regiji, kar lepo potrjuje projekt Forum Tomizza.« Dobitnik nagrade je v svojem zahvalnem posegu dopadljivo izrazil zadovoljstvo in ocenil, da prejeto priznanje »ni odraz določene papirnate tržaške multikultur-nosti, pač pa underground Trsta, ki je resnično večkulturen.« Spored se je nadaljeval z nagrajevanjem zmagovalca 6. izvedbe Trieste International Poetry Slam, v Salernu rojenega in v Turin priseljenega mladega Alfonsa Marie Petrosina, ki je prisotnim ponudil v poslušanje zanimivo in z emocionalnega vidika vsekakor prepričljivo delo. Odkar so festival pred 13 leti ustanovili, ga je tokrat prvič v imenu občinskih oblasti obiskal odbornik za kulturo Andrea Mariani, ki je podčrtal, kako iz majhnih in resničnih prireditev, kakršna je ta, lahko nastanejo »velike stvari.« Zaključni del srečanja je potekal v znamenju vsekakor vehementnega nastopa osrednjega festivalskega nagrajenca, la-tinsko-ameriškega avtorja Berroe, v delih katerega organizacijski odbor, ki vsako leto izbere in nagradi pesnika svetovnega slo- zgonik - V nedeljo na odru športno-kulturnega centra Denis Novato in muzikantje Evrope ogreli množico ljubiteljev narodnozabavne glasbe Ko je Denis Novato s svojim triom, igraje prikorakal na oder Šport-no-kulturnega centra v Zgoniku in je občinstvo v hipu začelo spremljati z ritmičnim ploskanjem, je postalo takoj jasno, da koncertna prireditev ne bo potrebovala »ogrevanja«. Dolg večer na-rodnozabavne glasbe Denis Novato in muzikantje Evrope, ki ga prirejajo strokovnjaki za množične dogodke društva DrugaMuzika pod pokroviteljstvom občine Zgonik in Urada RS za Slovence po svetu, je po treh izvedbah že tradicija za ljubitelje te zvrsti in ker dober glas seže v deveto vas, se je število gledalcev letos dodatno povečalo. »Narodnozabavna glasba živi tudi v zamejstvu«- je rekel Novato ob pogledu na polno zaseden parter in tribuno, zadovoljen in hvaležen zaradi izkazane navezanosti in navdušenega sprejema, katerega so bili dele- žni tudi njegovi gostje. Vsakoletno srečanje je namreč dogodek, s katerim tržaški virtuoz povabi v domače kraje skupine in soliste, ki so v tistem letu delili z njim delček bogate, mednarodne koncertne dejavnosti. Kot protagonisti pomembnega poglavja v zgodovini narodnozabavne glasbe so bili osrednji gostje Fantje s Praprotna, ki bodo kmalu praznovali petdesetletnico skupnega delovanja, žal pa brez pred kratkim preminulega Lojzeta Slaka, katerega so bili zvesti sodelavci od leta 1964. V njihovih glasovih se pokaže izkušnja pevcev, ki so se predstavili tako s petjem a cappella kot ob spremljavi tria Denisa Novata, s katerim so se poklonili Slaku z izvedbo nekaterih znanih viž kot je Ta sosedov Francelj. Izvedba priljubljene V dolini tihi je kot najbolj občuten poklon doživela stoječe ovacije zadovoljne pu- blike. Med mlajšimi generacijami pa nadaljuje ugledno tradicijo Sašo Avse-nik, ki je leta 2008 ustanovil svoj ansambel in s tem razveselil dedka, ki mu pomaga in ga spodbuja na začetku te koncertne poti. Imeti tako ime odpira veliko vrat in je hkrati velika odgovornost, je priznal hvaležen vnuk, ki s svojim sedemčlanskim ansamblom črpa iz družinske zakladnice skladbe kot je romantična ljubezenska izpoved, ki jo je Slavko namenil Brigiti, Ti si najlepša. Za roza-kvoto so poskrbele Na-vihanke, ki so z živahnim in poskočnim nastopom počastile svoje ime. Dekleta so priznala, da je glasba zanje hobi, prav gotovo pa je preprosto veselje postalo veliko več v desetletni koncertni karieri, ko so se uveljavile po dopadlji-vi glasbi in ne nazadnje zaradi prepoznavnega imidža, ki ga je moški del občinstva zelo cenil tudi ob tej priložno- Denis Novato je v nedeljo nastopil tudi v prijetni družbi Navihank kroma sti. Mlade in vesele glasbenice se v nastopih in besedilih poigravajo z določenimi ženskimi stereotipi, a so z učinkovitimi izvedbami in nastopom pokazale, da igranje ni šala. Najmlajša skupina na programu so bili kraško-hrvaški Zauberschwung Quintet, ki sodelujejo komaj nekaj mesecev in zaenkrat »podpisujejo avtograme samo na facebooku«. Začetek pa kaže potencialni razvoj hudomušnih glasbenikov, ki se uspešno preizkušajo v kanoničnih točkah na-rodnozabavnih ansamblov kot je prikaz bravuroznosti baritonista v čim širšem razponu. Kljub mladim letom sodelujejo že od leta 2004 in tri leta s koncertno dejavnostjo člani ansambla Kraški muzi-kanti, ki dobesedno rastejo z glasbo z očitnim napredovanjem in so tokrat navdušili publiko z gorskimi vtisi in prepričljivim duetom valčka Pastirček. Nosilec večera Denis Novato je potrdil svoj sloves z ustvarjalnimi izvedbami, pri katerih sta v triu z njim igrala slovenska glasbenika, člana skupin Mooskirchner in Krieglacher, pri nekaterih skladbah pa se je pridružil še nizozemski harmonikar Loui Herinx. Za šalo je Novato, z bravuroznim pristopom prijel še za čisto majhno dia-tonično harmoniko, ki mu jo je v preizkus in izziv izročila voditeljica Katja Tratnik, ki je prijetno in sproščeno povezovala točke z duhovitimi pogovori s protagonisti tega večera starih in novih nostalgičnih valčkov in poskočnih polk. Po že preverjeni formuli so se kratke točke zvrstile v tekočem dogajanju, da je publika po treh urah koncerta želela še nadalje uživati ob sproš-čujočem vzdušju in združeni glasbeniki so pod odrom, veselo poskrbeli za vrsto improviziranih dodatkov. ROP na kavo s knjigo sprof.dr. AN0KRAJNC predsednico Sveta mreže slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje v Tržaški knjigarni, jutri, 7. decembra, ob 10.00 kavo bo ponudil Qcug^ Včeraj danes Danes, TOREK, 6. decembra 2011 MIKLAVŽ Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.51 - Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 4.24 Jutri, SREDA, 7. decembra 2011 AMBROŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje C, zračni tlak 1003,3 mb ustaljen, vlaga 95-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. [13 Lekarne vesa, izpostavlja »dialog posameznika z lastno moralo, ki jo spremljajo licemerstva, prepričanja, zmagoslavja in porazi.« Njegova poezija, z elegantnim in neposrednim jezikom, predstavlja tudi parodijo dogem in obveznosti, ki spremljajo človekovo življenje, so ocenili. Stihe, ki se lotevajo socialnih, političnih in drugih razširjenih državljanskih tematik ter nepravilnosti, ki so prisotne na našem planetu, je v italijanskem prevodu poslušalcem vzorno podal gleda-liščnik Maurizio Zacchigna. Prireditev se je sklenila z uspavanko, ki jo v Srednji Ameriki starši berejo svojim otrokom. (Mch) Od ponedeljka, 5., do srede, 7., ter v petek in v soboto, 9. in 10. decembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7606477), Ške-denjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). Četrtek, 8. decembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6, Bazovica. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18/B (040 7006477), Ške-denjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 18/B, Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Hi Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040-229270. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. / TRST Torek, 6. decembra 2011 9 GCllSt Oglaševalska agencija TMEDIA obvešča i >1- CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA sprejema OŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 16. decembra 2011 Telefon št. 800.912.775 Faks št. 0481 32844 E-mail: oglasi@tmedia.it Delavniki 10.00 - 15.00 Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Mira-colo a Le Havre«. CINECITY - 16.10, 18.40, 21.10, 22.05 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 22.05 »Anche se e amore non si vede«; 16.20 »Real steel«; 16.20, 18.40 »Happy feet 2 - 3D«; 16.30 »Happy feet 2«; 16.30, 20.00, 22.15 »Il giorno in piu«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Midnight in Paris«; 20.00, 22.15 »1921, Il mistero di Rockford«; 16.15, 18.35 »Lo schiac-cianoci 3D«; 19.00 »Rodelinda«. FELLINI - 17.30, 19.45, 22.00 »Anonymous«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il giorno in piu«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 19.00, 22.15 »Tomboy«; 17.15, 20.30 »Scial-la!«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Footloose«; 21.30 »Kužna nevarnost«; 19.40 »Le kako ji to uspe?!«; 16.20, 18.40, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10, 21.20 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 18.35, 20.55 »Oropaj bogataša«; 16.30 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.40 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 16.50, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 15.00, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 16.00 »Vesele nogice 2«; 19.00, 21.20 »Traktor, ljubezen in Rock'n'roll«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.30 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 18.20, 20.15, 22.15 »Tower Heist colpo ad alto livello«; Dvorana 3: 16.45 »Happy feet 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il mistero di Rookford«; Dvorana 4: 22.15 »Real Steel«; 16.30 Lo schiaccianoci«; 18.30, 20.10, 21.50 »Midnight in Paris«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; 22.10 »Scialla!«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »Real Steel«; 22.10 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 3: 17.45, 20.15, 22.15 »Midnight in Paris«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Il giorno in piu«; Kinemax dAutore: 17.40, 19.50, 22.00 »Jane Eyre«. ¿PogteSno podjetje H UMMWIIl^UI ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v četrtek, 15. decembra, ob 17.30 v prostorih šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča, da bo v ponedeljek, 19. decembra, ob 16.30 v prostorih srednje šole Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, informativno srečanje staršev otrok, ki bodo v šolskem letu 2012/13 obiskovali prvi razred osnovne šole. M Izleti SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami od 26. do 29. decembra, v Forni di Sopra. Informacije: tel: 345- 40937332 (Rado Šuber). "Z3 Obvestila JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 3476849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. SDGZ obvešča člane, ki delujejo v občini Trst, da tržaški občinski pravilnik za mestno čistočo predvideva, da morajo lastniki (javne ustanove ali zasebniki) ter trgovci in gostinci, v primeru snega in ledu, počistiti s kovinsko lopato in soljo pločnik pred svojimi nepremičninami, obrati oz. skladišči do dolžine 1 metra ter sneg in led odvreči na rob pločnika ob cesti, tako da je prehod peščev in vozil neoviran. Tozadevno sporočilo Občine Trst je dostopno na spletni strani www.sdgz.it. PROSTOVOLJNO ZDRUŽENJE za waldorfsko pedagogiko organizira predavanje dr. Stefana Pederive na temo otroške pasivnosti, ki jo povzroča tehnologija. Predavanje bo na sedežu združenja v Ul. Beccaria 6, danes, 6. decembra, ob 20.30. Info na tel. št.040-229474 TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo naslednja vaja danes, 6. decembra, ob 20.45. UPRAVA OBČINE DOLINA - Odbor-ništvo za kulturne dejavnosti obvešča, da bo tudi letos potekal »Božični sejem« od danes, 6. decembra, z otvoritvijo ob 17. uri, do nedelje, 11. decembra, na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu. Sejem bo odprt vsak dan od 9.30 do 20. ure. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na predpraznično družabno popoldne, ki bo v soboto, 17. decembra, s pričetkom ob 16.00 v prostorih Dopolavoro Ferroviario v Nabrežini. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brez- plačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure, in sicer 9. decembra: Božične kroglice; Obeski ter 7. decembra: Vo-ščilne kartice; Krasimo drevo. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta do vključno srede, 7. decembra. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 12. decembra. PODROČNI SVET slovenskih vernikov s Trsta in Milj vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 7. decembra: ob 16. uri molitev rožnega venca, nato sveta maša. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 7. decembra, ob 19.30 na svojem sedežu, na Proseku št. 159. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. decembra, po novem urniku ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. SKD VALENTIN VODNIK - Planinski odsek prireja v četrtek, 8. decembra, večerni pohod iz Doline na vrh Malega Krasa. Zbirališče ob 18.30 na Zgurencu. Obvezna svetilka. Info: 346-9707776 (Alen). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi na predavanje Viktorija Carlija »Afrika in jaz«, ki bo v petek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Isti dan ob 20. uri, izpred bara Nanos, društvo organizira tudi nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice, ki bodo potekale v petek, 9. decembra, od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju, bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spetič. Prijave in informacije: 366-3625523 ali iztok.spetic@tin.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černe-ta vabita v ponedeljek, 12. decembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predavanje strokovnjaka za slovensko izseljenstvo in diplomata dr. Zvoneta Žigona Slovenci v svetu - iz spomina v prihodnost. Pred tem bo KDČ odprla razstavo Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu. Začetek ob 20.30. TEČAJ OPERATER V GOSTINSTVU -KUHAR je tečaj, ki je namenjen odraslim, z bivališčem v deželi FJK. Vpisovanja med 14. in 18. uro na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Ginnastica 72). Izbor kandidatov bo v ponedeljek, 12. decembra. Za dodatne informacije je na voljo tajništvo Ad formanduma na tel. 040-566360 ali preko maila na info@adformandum.org. OPEN DAY Ad Formandum: v petek, 16. decembra, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 17. decembra, od 9.00 do 13.00 na Ad formandumu v Trstu. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040-566360, natasa.bisiacchi@adfor-mandum.org). PIKAPOLONICA WINTER TIME Šc Melanie Klein vabi otroke od 3. do 7. leta na dvotedensko celodnevno čarobno preživetje. Od 27. decembra, do 6. januarja, bomo z domišljijo obiskali severni tečaj, spoznali kaj delajo severni jeleni in škrati. Otroke čakajo velika presenečenja, glasbene in ustvarjalne delavnice, motorične igre, izleti itd. Dodatne informacije na www.melanieklein.org, tel 3284559414. Vpisovanje je možno do 21. decembra na sedežu, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednarodno revijo Primorska poje, 31. decembra. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja, elektronski. Na spletni strani www.zpzp.si je aktivna povezava do spletne prijavnice. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skde-vin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). H Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-le-tnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. MIKLAVŽEVANJE V BOLJUNCU danes, 6. decembra, ob 16.30 v dvorani Mladinskega doma Boljunec. Gostovali bomo Mladinsko, kulturno in ustvarjalno društvo Sv. Anton s igrico »Pričakovanje Miklavža«, sledil bo prihod Sv. Miklavža. Angelčki sprejemajo darila od 15.30. Prireditvi sledi skupni sprevod v spremstvu Sv. Miklavža do vaškega trga ob spremljavi pihalnega orkestra Breg, kjer bo nadaljevanje miklavževega večera in Božičnega sejma. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Urnik: danes, 6. decembra od 15.00 do 19.00. SKD VIGRED - VESELI DECEMBER 2011 - Miklavžev sejem in razstava fotografij »Zimski čar« v Štalci v Šempolaju. Urnik: danes, 6. decembra, od 15.30 do 18.30. Na sejmu sodeluje s svojimi izdelki tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. SKD VIGRED vabi v Škerkovo hišo, v Šempolaju, danes, 6. decembra, ob 17. uri na srečanje »Miklavževi poljubčki«, s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak. SKD JOŽE RAPOTEC organizira mi-klavževanje v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v srenjski hiši v Prebenegu. Otroci bodo lahko narisali risbico za Miklavža in ob 19.00 si ogledali igrico »Volk in nekaj kozličkov«, v izvedbi otrok društva Skd Krasno Polje in priredbi in režiji Barbare Gropajc. Ker bo ura večerje, prosimo vse starše naj prinesejo nekaj slanega za zakusko in, če želijo, tudi sladkega. Toplo vabljeni. Info: Laura 339-6408379. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo na kavo s prof. Ano Krajnc, predsednico Sveta mreže slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje, v sredo, 7. decembra ob 10.00 v Tržaški knjigarni. Kavo bo ponudil Qubick caffe. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! Obenem vabimo vse predsednike včlanjenih kulturnih društev, da se nam pridružijo na predpraznični zdravici, da skupaj nazdravimo praznikom, zaključku uspešnega in začetku prihajajočega leta. V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave slikarja naivca Alessandra Bulla »Med pravljico in realnostjo«. Slikarja bo predstavil Claudio Clari, za glasbeni utrinek bo poskrbel kitarist Manuel Bullo. Razstava bo odprta do 23. decembra. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na Božično srečanje z igro »Cesarjeva oblačila in še kaj... « nastopa 3.b NSŠ Trin-ko, režija Božidar Tabaj, božično pravljico pripoveduje in delavnico vodi Ana Fajdiga, bogat srečolov. Srečanje bo v prostorih Marijinega Doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27/1 v Trstu, v nedeljo, 11. decembra, ob 16. uri. SKD TABOR - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sezona 2011/2012 vabi v nedeljo, 11. decembra, ob 18.00, v Prosvetni dom na Opčinah na koncert Mešanega pevskega zbora J.Gallus iz Trsta, dir. Marko Sancin. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na dobrodelni ad-ventni koncert »V pričakovanju...«, nastopa Goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar - v nedeljo, 11. decembra, ob 17.00 v Srenjski hiši v Mačkoljah. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 15. decembra, predavanje: »Etiopija...13 mesecev sonca«. Ob slikah in besedah Biserke Cesar. Začetek ob 20. uri. Vabljeni! MEPZ FRAN VENTURINI - DOMJO v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert Nativitas v Bregu v petek, 16. decembra, ob 20. uri v Cerkev sv. Ur-ha v Dolino. Nastopajo MePZ Fran Venturini-Domjo (dir. Cinzia Sancin), MoPZ Valentin Vodnik-Dolina (dir. Anastasia Purič), MePZ Slovenec Sla-vec-Boršt, Ricmanje (dir. Danijel Grbec), Nonet Primorsko-Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot), ŽePS Stu le-di-Trst (dir. Katja Lovrenčič). MLVS ANAKROUSIS v sodelovanju z ZSKD in deželnim zborovskim združenjem USCI vabi na koncert v sklopu revije Nativitas Združeni v božični melodiji v petek, 16. decembra, ob 20.30 v Kulturni dom Skala v Gropa-do. Nastopajo MlVS AnaKrousis-Gropada (dir. Maurizio Marchesich), MePZ Adriatic-Hrvatini (dir. Mario Petvar), Vocalensemble Novigrad (dir. Maurizio Lo Pinto), OPZ Kraški cvet-Sv. Ivan (dir. S. Karmen Koren). S Poslovni oglasi V TRŽIČU ODDAJAMO v najem kavarno-bar nasproti bolnice. Informacije: 0481-40469 335-5841917 8.30-17.30 0 Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040291488 ali 00386-31736238. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. AVTO FIAT 500 SX s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040-226847. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št. 3279969360, v večernih urah. MAJHEN VRT v bližini Grljana prodam. Tel. št.: 349-3320198. PRODAM dvosobno stanovanje, 53 kv.m., v okolici Sv. Jakoba, sončna lega s pogledom na morje. Tel. 3472785799 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni zimske gume znamke sava, mere M+S 175/70 R14 - 48T. Tel. 338-2789388. STANOVANJE v centru Opčin dajem v najem za urad ali ambulanto. Tel. 040420604 v večernih urah. Prispevki Namesto cvetja na grob Marte Guštin darujeta Dragica in Milena 40,00 evrov za Skupnost Družina Izvir Božje Polje. Namesto cvetja na grob Marte Guštin darujejo Ostirjevi 50,00 evrov za Skupnost Družina Izvir Božje Polje. Namesto cvetja na grob Marte Guštin daruje sestrična Nada Morato 20,00 evrov za Skupnost Družina Izvir Božje Polje. V spomin na mamo Marijo in sestro Sonjo daruje Savino Brus 50,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Celesto Furlan darujeta Mara in Marjan Blažina 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Vero Danieli daruje brat Alfredo 20,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Marto Guštin daruje družina Srečko Širca 20,00 evrov za Združenje La Fonte. 10 Torek, 6. decembra 2011 GOSPODARSTVO, TRST kakovost življenja - Po 22. letni raziskavi ekonomskega dnevnika II Sole 24 Ore Trstu uspelo ohraniti lansko četrto mesto na splošni lestvici Med štirimi pokrajinskimi središči v FJKje največ mest (17) pridobil Pordenon, Videm ob tri mesta TRST - Tržaška pokrajina si je v najnovejši, 22. redni letni raziskavi časopisa II Sole 24 Ore zaslužila odlično oceno na področju finančnih storitev, okolja, zdravja in izobrazbe. Gre za tri od 36 kazalnikov, ki predstavljajo šest tematskih sklopov raziskave o 107 italijanskih pokrajinah. Na splošni lestvici, na kateri letos vodi Bologna, pa je Trst zasedel četrto mesto in tako potrdil lansko uvrstitev. Zanimivo, da Trst tokrat ni zasedel nobenega prvega mesta med štestimi pod-kazalniki, ki sestavljajo kazalnik o življenjskem standardu, kjer je na prvem mestu Treviso, ki je spodrinil lansko leto najbolje uvrščeni Milan. Je pa glavnemu mestu Furlanije-Julijske krajine uspelo spodrini-ti Bologno, sicer absolutno prvo v letošnji raziskavi, po kazalniku Storitve, okolje, zdravje. Najbolje, na prvo mesto se je v tem sklopu Trst uvrstil pri podkazalniku Infra-strukturna opremljenost, kjer pa za lažjo primerjavo niso upoštevana pristanišča. V sklopu kazalnika Posli in delo je Trst prvi pri podkazalniku Delež neizterljivih kreditov na posojila (ki znaša le 1,6 odstotka, medtem ko pri najslabše uvrščeni pokrajini Ascoli Piceno dosega 34,6 odstotka), medtem ko je v sklopu kazalnika Prebivalstvo zasedel prvo mesto po deležu univerzitetno diplomiranih prebivalcev v starostnem pasu 25-30 let. Na tisoč prebivalcev jih je v Trstu 93, v najslabše uvrščeni Olbii pa 32. Seveda gre pri tej uvrstitvi pripomniti, da je v Trstu veliko mladih raziskovalcev in podiplomskih študentov, ki delajo ali se izobražujejo v številnih raziskovalnih centrih in na visoki šoli Sissa. Do tod pozitivne note, ki so mesto obdržale v vrhu italijanskih pokrajin, vendar to ne pomeni, da so razmere rožnate. Najslabše med štirimi pokrajinskimi središči v Furlaniji-Julijski krajini se je Trst uvrstil po indeksu Javni red. Če je Pordenon po tem kazalniku na 4. mestu v Italiji (glede na lansko leto je pridobil 4 mesta), Videm na 14. mestu (+1) in Gorica na 26. (izgubila je največ, 19 mest), je Trst zadnji na 32. mestu (4 mesta nižje kot lani). Za kar deset mest si je Trst poslabšal pozicijo tudi na lestvici Prosti čas, kjer je bil lani 2., letos pa je 12. Videm se je povzpel za 7 mest na 14. mesto, Gorica je 47. (-17), Pordenon pa najslabši na 68. mestu, čeprav je glede na lansko uvrstitev napredoval za pet mest. Po kazalniku Prebivalstvo je v Fur-laniji-Julijski krajini prvi Pordenon na 18. mestu (-3), Trst je 40. (+44), Videm 46. (+16), Gorica pa na 72. mestu (-23). Če se vrnemo k prvim trem sektorskim letvicam, ugotovimo, da je po kazalniku Življenjski standard najboljše uvrš- promet - Včeraj V deževnem vremenu več nesreč TRST - Včeraj dopoldne in zgodaj popoldne se je v dežju zgodilo več prometnih nesreč. Tržaška občinska policija je v nekaj urah obravnavala osem lažjih nesreč, najbolj slikovito na Ju-dovcu (Alturi). V tamkajšnji Ulici Alpi Giulie se je nekaj pred 11. uro prevrnil avtomobil volkswagen polo, 77-letna voznica pa je sama zapustila vozilo. Reševalci službe 118 so jo prepeljali v ka-tinarsko bolnišnico. Ulico so začasno zaprli za promet. Redno se dogaja, da se številni vozniki ne prilagodijo nevarnim razmeram, ki nastanejo na cestah zaradi mokrega asfalta in slabše vidljivosti. V teh okoliščinah, in sicer že takoj ob prvih padavinah, moramo zmanjšati hitrost in povečati varnostno razdaljo. Ob tem pa moramo biti še bolj pozorni na druga vozila in pešce. Trst ostaja v vrhu italijanskih pokrajin po kazalnikih kakovosti življenja arhiv čena Gorica, na 4. mestu (glede na lansko raziskavo je pridobila dve mesti), Pordenon je 20. (+33), Trst 35. (-32 mesti), Videm pa se nahaja na 38. mestu (-11). Na lestvici kazalnika Storitve, okolje, zdravje je - kot smo izpostavili v uvodu - Trst ohranil že lani doseženo prvo mesto. Tudi Gorica je potrdila lansko 13. mesto, Videm je pridobil šest mest in se uvrstil na 36., Pordenon pa z izgubo dveh mest na 62. mesto. Lestvica Posli in delo - kjer je Trst kot omenjeno prvi po podkazalniku deleža neizterljvih kredotov na celoto podelj-nih posojil - glavno mesto Furlanije-Julij-ske krajine uvršča na 17. mesto, kar je za 14 mest bolje kot lani. Videm je na 13. mestu, kar je za devet mest nižje kot lani, Por-denon se je povzpel za 13 mest na 31. mesto, Gorica pa je daleč najslabše uvrščena pokrajina iz FJK, saj se je z izgubo 23 mest uvrstila na 53. mesto. Ko prebivalci italijanskih pokrajin gledajo objavljene lestvice, jih najbrž pogosto obide presenečenje, velikokrat pa jim preprosto ne verjamejo. Kazalniki slonijo na raziskavah in podatkih iz različnih virov, končni rezultati pa so pogosto v kričečem nasprotju z danostjo. Številke je treba na papirju strniti in spraviti pod skupen imenovalec, zato si neko mesto lahko močno poslabša uvrstitev npr. že samo zato, ker leto prej ni zabeležilo nobenega krvnega delik-ta,v naslednjem letu pa z enim samim doživi 100-odstotno povečanje kriminala. (vb) turizem - Agencija Turismo FVG Splet vse pomembnejši v trženju turistične ponudbe TRST - Deželna agencija za turizem - Turismo FVG je včeraj razgrnila svoj načrt za trženje in promocijo 2012, v katerem imajo ključna mesta splet, izobraževanje in trženje izkušenj in produktov. Edi Sommariva, ki od januarja letos vodi agencijo, je prepričan, da ima turizem v Furlaniji-Julijski krajini »ogromne potencialnosti«. Načrt je na javni predstavitvi ob navzočnosti deželne odbornice za proizvodne dejavnosti Federice Seganti razgrnil Alessandro Gaetano, ki je v deželni agenciji pristojen za marketing. Načrt predvideva ohranitev in utrjevanje najpomembnejših trgov, ki so Lom-bardija, Veneto, Avstrija in Nemčija, hkrati pa agresivnejši nastop na visoko potencialnih trgih, kot so Madžarska, Slovaška, Rusija in vzhodna Evropa nasploh, zraven pa tudi hitro razvijajoči se trgi t.i. skupine Bric. Letošnje turistično gibanje v FJK beleži v prvih devetih mesecih leta 4,7-od-stotno rast prihodov in 3,3-odstotno povečanje turističnih bivanj. Najbolj izrazito rast turističnega priliva so doživela štiri pokrajinska središča (+9% pri prihodih in +10% pri nočitvah), najbolj spodbuden pa je podatek, da kar 80 odstotkov gostov izjavlja, da se bodo v deželo še vrnili. Za italijanske goste pa je Sommariva povedal, da se vračajo h krajšim počitnicam in prihodnje leto ne obeta izboljšanja, ampak recesijo. Poudaril je, da moramo biti sicer »optimisti, vendar tudi previdni«. »V Italiji in FJk veliko vlagamo v promocijo, najboljše jamstvo za vračanje turistov pa so pozitivne izkušnje, ki se prenašajo v osebnih stikih ali pa po spletu,« je dejal Sommariva, za katerega pa to še ne zadostuje: turista ni več dovolj prepričati, ampak ga je treba vključevati, zato mu je treba ponuditi pakete po njegovih željah in potrebah. Na predstavitvi so bili podani tudi podatki o sestavi turističnega obiska v FJK, iz katerih izhaja, da je bilo v prvih devetih mesecih 2011 med tujimi gosti tudi dva odstotka Slovencev, njihov obisk pa se je povečal za 15 odstotkov. sodišče - Obsodba zaradi dveh stečajev Querciju šest let Sin obsojen na štiriletno kazen - Kmalu bodo kazniva dejanja zastarala TRST - Docent pomorskega prava na tržaški univerzi Francesco Alessandro Querci je bil obsojen na šest let zapora zaradi namernih stečajev podjetij Distilleria Goriziana in Navigazione Muggesana. Tržaško sodišče je njegovega sina Ga-brieleja Alessandra Quercija, ki je bil vpleten samo v prvi omenjeni stečaj, obsodilo na štiri leta zapora. Državni tožilec Massimo De Borto-li je za oba obtoženca zahteval še višji kazni - sedem let in šest mesecev za očeta in pet let za sina. Do razsodbe, ki jo je izrekla sodnica Giulia Carlesso, je prišlo z obilno zamudo, saj sta bila stečaja izvedena v letih 1999 in 2000. Čez nekaj mesecev pa bodo kazniva dejanja zastarala, tako da za obravnavo priziva verjetno sploh ne bo časa. Podobno se je pred časom zgodilo tudi s Quercijevo prvostopenjsko obsodbo zaradi sodelovanja pri stečaju Tržaške kreditne banke, kazen iz leta 2009 je prav tako znašala šest let zapora. Sodni postopek v zvezi s stečajema omenjenih dveh podjetij je bil več let ustavljen. Naposled so sodniki potrdili, da so Francesco Alessandro Querci oba stečaja zaznamovale velike nepravilnosti. Podjetje Navigazione Muggesana je utrpelo težko premoženjsko škodo, ko je neki panamski družbi prodalo, v resnici pa dejansko podarilo drag motorni čoln. Podjetje Distilleria Goriziana naj bi drugi družbi prav tako brezplačno odstopilo blagovno znamko Baker, ki je po verigi simuliranih kupoprodaj padlo v roke liech-tensteinske družbe družine Querci. Francesco Alessandro Querci je bil v zadnjih letih aktiven in vpliven nasprotnik prista-niščnega prostorskega načrta in preureditve tržaškega starega pristanišča. fincantieri Fiom: Nujen industrijski načrt za razvoj TRST - Tržaški in državni sindikat kovinarjev Fiom-Cgil bosta v zvezi z dogajanjem v državnem koncernu Fincantieri zahtevala od italijanske vlade, naj čim prej predstavi industrijski načrt in nameni ustrezna finančna sredstva za njegovo izvajanje. Pokrajinski tajnik sindikata Fiom Stefano Borini in član državnega tajništva istega sindikata Alessandro Pagano v tiskovni noti ugotavljata, da spoštujeta izid glasovanja na skupščini, s katerim so uslužbenci potrdili načrt o postopnem odpustu oziroma upokojitvi 98 delavcev. Vendar je nujno že na predvidenem današnjem srečanju v Rimu zahtevati jamstva glede razvoja družbe in ohranjanja vseh delovnih mest. V tem smislu morata tako vlada kot Fincantieri vlagati v raziskovanje in inovativnost, sta še poudarila Borini in Pagano. EVRO 1.3442$ -0,s EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. decembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) S.12. 2.12. ameriški dolar 1,3442 1,3511 japonski jen 104,81 105,25 kitajski juan 8,5310 8,5702 ruski rubel 41,5400 41,4960 indijska rupija 69,0580 69,0480 danska krona 7,4353 7,4332 britanski funt 0,85925 0,86020 švedska krona 9,0460 9,0834 norveška krona 7,7260 7,7660 češka krona 25,146 25,202 švicarski frank 1,2379 1,2343 madžarski forint 299,98 301,69 poljski zlot 4,4687 4,4726 kanadski dolar 1,3644 1,3695 avstralski dolar 1,3072 1,3135 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3542 4,3578 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6978 0,6978 braziljski real 2,3957 2,4122 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4585 2,4567 hrvaška kuna 7,5140 7,5145 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. decembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,27144 0,52722 0,74722 0,03167 0,05167 0,09917 1,205 1,469 1,697 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.360,46 € -S66.94 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE S. decembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,70 IMTTTDCI IDDDA il AQ +1,95 KRKA 1 UKA KOPER 50,50 -9,64 +2,02 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,00 161,20 15700 +3,90 -5,20 TELEKOM SLOVENIJE 68,00 -0,38 +1,49 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 16,00 AERODROM LJUBLJANA 11,20 DELO PRODAJA 21,00 rrm A« m -0,58 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 15,50 -- ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MIINOTEST 2,59 3,40 -2,86 MLINO !ES! KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUDI IANA 11,51 5,39 9,90 +3,32 -3,62 SALUS, I_IUDI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 255,00 16,00 179 00 -- TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 11,25 -2,17 +1,35 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. decembra 2011 +2,91 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,78 80,85 12 04 +1,56 +2,60 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,035 +2,21 +11,65 +10 68 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,30 0,305 +7,28 EDISON ENEL ENI 0,82 3,14 1615 +0,37 +3,05 +1 89 FIAT FINMECCANICA 4,11 +6,20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,56 12,62 +9,80 +1,69 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,348 12 00 +3,85 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,62 +5,54 +0,89 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,29 5,13 1516 +4,57 +4,82 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,055 1054 +0,40 +1,51 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 33,73 +3,74 +2,09 -0 12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,40 4,68 -0,97 TENARIS TERNA 0,86 14,29 +2,25 +2,07 +1 58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,708 0,039 +1,03 UNICREDIT 3,20 0,836 +5,26 +5,42 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 101,01 $ +0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI S. decembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 603,60 -1,11 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.809,23 +0,54 FIRS, Banjaluka 875,40 1.812,97 /lOQ QO -0,44 -0,56 _L i m UtlCA 1 J, UOjyiOU SRX, Beograd - - BICY 1 C1/IQ-) _i_r»C7 un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.037,46 +0,69 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.070,05 2.323,49 +0,42 +0,93 S&P 500, New York 1.253,75 +0,76 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.187,636 6.106,09 5.567,96 +0,27 +0,42 +0,28 CAC 40, Pariz 3.201,28 +1,15 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.870,30 901,1 2.369,39 +0,93 +1,45 +1,15 Nikkei, Tokio 8.695,98 +0,60 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.766,23 19.179,69 2.333,23 -0,26 +0,73 -1,16 Sensex, Mubaj 16.805,33 -0,25 Martina Pecchiar zdaj odločno meri na SP /21 pogled z veje • Marij Cuk Japonska ni Italija \ ' A STRAN 13 Nastja Milič STRAN 22 Na svetovnem prvenstvu v Perthu odličen prvi dan za dvojico JK Čupa mm vÜ^k \ It 1 i u ALI ALI Christian Briscich /22 Visoko priznanje Planinske zveze Slovenije za Viktorja Stoparja (ŠZ Sloga) VSI SMO BILI ŠPORTNIKI Igor Komel /22 3 /21 VPRAŠANJA Dimitri Batti /12 12 Torek, 6. decembra 2011 GOSPODARSTVO, TRST UMRL SOCRATES SSAO PAULO - V bolnišnici v Sao Paulu je za posledicami septičnega šoka zaradi infekcije umrl nekdanji kapetan brazilske nogometne reprezentance Socrates (57 let). Socrates je bil kapetan brazilske izbrane vrste na svetovnih prvenstvih 1982 in 1986. V 60 nastopih je dosegel tudi 22 golov. V času aktivnega igranja je med drugim končal tudi medicinsko fakulteto, vendar pa je tudi precej kadil in pil. Pisal je tudi kolumne o športu, politiki in gospodarstvu. Igral je tudi za Fiorentino, sicer pa vedno v Braziliji. FINALISTI ZA ZLATO ZOGO PARIZ - Znani so trije finalisti, ki bodo kandidirali za nagrado najboljšega nogometaša na svetu. Za zlato žogo se bodo potegovali Ar-gentinec Lionel Messi, Španec Xa-vi Hernandez (oba Barcelona) in Portugalec Cristiano Ronaldo (Real Madrid). Dobitnik nagrade za najboljšega nogometaša bo znan 9. januarja prihodnje leto na gala prireditvi v Zürichu. Lani je prestižno nogometno lovoriko osvojil Messi (na sliki), favorit pa je tudi tokrat. TRETJIČ V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH SEVILLA - Španska teniška reprezentanca je v finalu Davisovega pokala premagala Argentino s 3:1. Rafael Nadal je premagal Juana Martina del Potra z 1:6, 6:4, 6:1 in 7:6 (0), tako da petega dvoboja med Fer- rerjem in Mona-com niso odigrali. Španija je Davisov pokal pred 22.000 gledalci na peščenem igrišču v pokriti dvorani Korida Arena osvojila petič in tretjič v zadnjih štirih letih. nogomet - V 14. krogu A-lige brez presenečenj Udinese med smetano KAM LAHKO MERI UDINESE? -Zmaga proti Interju na San Siru je za Udinese dvojnega pomena. Furlani, ki so bili doslej v gosteh dokaj neučinkoviti, so se utrdili na drugem mestu, a so tudi že skoraj izločili iz boja za prva tri mesta nevarnega tekmeca. Prvič letos bodo Italijo zastopale v ligi prvakov izključno tri ekipe (četrta ne bo več igrala dodatnih tekem, a se bo morala zadovoljiti z Ligo Evropa), tako da mora Udinese preseči lanski rezultat, če se želi znova kosati z najboljšimi evropskimi klubi. V igri za prva tri mesta naj bi zdaj ostalo le še pet ekip: Juventus, Milan, Udinese, Lazio in Napoli. Gui-dolin se zaveda, da je boj za naslov najbrž domena bolj popolnih ekip (zgolj Juventus in Milan ali tudi Napoli in morda Lazio?), vendar tretje mesto bi lahko bilo le dosegljivo. Čez teden dni pa bi se Udine-se lahko celo znova znašel na vrhu lestvice, saj črnobeli igrajo na Friuliju proti Chie-vu, medtem ko morata Juventus in Milan v Rim (proti Romi) oziroma v Bologno. JUVENTUS VZTRAJA - Juventus je potreboval več kot sedemdeset minut, da je strl odpor trdožive in organizirane Ce-sene. Niti odsotnost Andree Pirla ni zaustavila tek črnobelih, ki so zabeležili že trinajsti zaporedni nastop brez poraza. Juventus je neporažen od maja, nova pomembna preizkušnja pa čaka Contejeve varovance v ponedeljek, ko bodo igrali v Rimu proti zelo jezni Romi. Slednja bo zdesetkana po kar treh izključitvah na nedeljski tekmi proti Fiorentini. Roma je tekmo zaključila s tremi igralci manj in s tremi goli na grbi. Morda bo za španskega trenerja Luisa Enriqueja dvoboj odločilen, saj predsednik DiBenedetto je stadion Franchi zapustil vidno raZočaran. Danes naj bi prišlo v Rominem taboru do razjasnitve, saj ima trener Luis Enrique na programu pogovor s celotno ekipo. Bo kot Monti tudi on zahteval zaupnico? In kakšen bo izid glasovanja? REVOLUCIJA PRI INTERJU - Pri Interju pa si ližejo globoke rane, ki se niso niti še zacelile in so se že ponovno odprle po sobotnem porazu proti Udine-seju. Moratti zahteva od svojih vsaj končno tretje mesto, ki pa je oddaljeno že trinajst točk. V vsakem primeru bo med Samir Handanovič je imel v soboto v Milanu pravzaprav malo dela ansa januarjem in poletjem v Interjevem taboru prišlo o nujne prevetritve. COSMI SE VRAČA - Gladek poraz proti Napoliju pa je stal mesta trenerja Lecceja Eusebia Di Francesca. Moštvo iz Apulije, ki sameva na dnu razpredelnice, ima zelo strmo pot do obstanka, po tej strmi poti pa ga bo vodil Serse Cosmi. V škripcih je tudi Alberto Malesani, čeprav predsednik Genoe Preziosi je trenerju potrdil zaupanje tudi po petkovem porazu proti Milanu. IZIDI 13. KROGA A-LIGE: Genoa - Milan 0:2, Inter - Udinese 0:1, Napoli - Lecce 4:2, Catania - Cagliari 0:1, Bologna - Siena 1:0, Chievo - Atalanta 0:0, Fiorentina - Roma 3:0, Juventus -Cesena 2:0, Parma - Palermo 0:0, sinoči Lazio - Novara 3:0. VRSTNI RED: Juventus 29, Udinese in Milan 27, Lazio 25, Napoli in Palermo 20, Cagliari, Roma in Catania 17, Fiorentina, Parma in Chievo 16, Genoa* in Atalanta (-6) 15, Siena, Inter* in Bologna 14, Novara 10, Cesena 9, Lecce 8. (* s tekmo manj) (O -Q O "O (O & [B|) '0>[SÍpB9J>I9J Bp9A9S '0>[(0q -pO Z bíjba>[n nUIOQ Tjd pBJ 9S bd SaUBp 9S '9861 B}a| OJ9TJB>[ ouat}>[b |tua|>[s ut nijodBjd nuiasB|\¿ >[ |ido}sajd o}bu iq Bp 'qb§i| ijtuzbj a uioq bz jbjSt a( ¿961 B}9] po 'PIJO£) A BUIOp B§9>[SBÍTQ 39U9ÍO§ }0>[ £961 B}a| pBÍ.TBA^n pjBZ 3Í 9S Oja}B>[ S '0>[Í0qp0 bu uBUBZ9Au UiaSApajd 9Í bd BJ9TJB>[ bu}Jods BAoSsíj^ 'OÍ -pB9J>[9J bz í|Oq 'TABjd uibs }0>[ '}auio§ou tpn} 9Í |BjSj 'qbdtíoap a }0>[ t>[tiiz9ui -Bsod p9UI 0>[B} |bao§buiz oipouisjd 9Í uia^STJOQ BU UiaSApajJ 'uia^SBZjp BU npp uiaujbutj a Tpri} ut uia^stjoq bu tuits(|OqÍBU paui |iq ut (g¿61 UI IZ.6I '6961) mbqpsazt ipu bu siua; tuztuibu jbjSt ousadsn aaAouiop }o>[ a( qBjSi ipu} -jods qt>[su9ao]S bjnj '>[tu}Jods T>[subj}sasa ipn} qT}9] qipB|ui a pq 9í joSj 'B>[TUA9Up BŽ9SBU 39AB|9pOS Tpn} UllSnjp p9UI 9Í UT }Spi|q -nd }0>[ OUp9A 9S 9Í U9ABÍ9P OpZ 'BA}Snjp >[TUpaspajd ipn} ¿002 °P £002 P° |Tq 9Í UT '}S9AZ fepss 9S 9Í nui T>[ 'uioq ZS UBp |B}sod a( (¿96l) SI TJd 3Z 'IQSSZ sjiupaspajd jupzap ^861 °P 1861 B}a| po unSrup paui nfoojpod uiau -}Jods bu pq a( ja} ipBZTUBSjo qiuin}jrD[ ut ipu;>t}t|od-ouaqznjp qiu|TAa}s UBp (OUp9A 9S 9Í UT) 9Í |ig 'ODTUjapasapiJ} OÍOAS aínUZBjd SO}9] ABjd T>[ 'piIO£) A BUI -op b§9ujn}|n>i íp^buabj a( ¿861 b3jbui po •ui35[sijo£) bu ouqasod 'psoudn>[s 9sbu psouqaso ipuBuzod íjoqfeu pauizi bu9 a( (zs61 ^T11!8!) puio^j joSj DIDUIZBUJOJ_ U!UB|/\( U| jo^Bd jjeqoy '(0>|jb|/\| lejq nbojBU A) |9lUO>j Jo6| :ed9D 'nossos piABQ 'DIUJ93 ubípni 'ju03 ipny :9A9| po 9ÍOJS .'BLUOp B69>|SBÍ!0 njsuBj bu !pB>|íoqpo ¡AOLUOQ '896 L ¡diuoyjobl "7wuuods uiq oius /s/\ 33Aad zzef ¡)|su3iue = NIIDViJ * nusog ud íbj>| = yyo * (^JBD) )ueiu3zajd3j ;u)3luo6ou ¡>|sa|6ue jfuep)|3u = ÍJ3X3NH - X3?UVA01S íunu oaiv »NOSDOg MSNV)dl93 1VIU31VW IN131INVS IVSMHSX vnvmi »53»SflZII3d VN3J ONVUd) ISINIdlV IXSN3A015 DIAS A V10N3 VNAVldn 3ZVW vnavjnws VXSN3A01S VflDVZIN -»Daovss -HVJINS3a ONrvaxsn nNJoa md 3331S3W A31I10W niSNVJSUl 3103 9N ID 33A3d 'HV naiuivz XVNZ ixsnw3ii »3J3HZI msNnnnA WDN3DV n0S3A'WV UoiNnr. NIA1V) 33A3d ZZVf IHSIU3W» irilSNVA VX3H DNIAUI 3I1S31 irDNVUJA im (09VHQ) xiNaasaiHd A093HS irNV0H3N 1V1NV1VZ XVNZ 'W3H ftmonin '31VSId 'A01S 33NVJ3W 0U93USVZ XVNZ msriwan HV9H1S 0XNIA (31A10ddlH) JOZOHJ'UJ $V13W090N '19NV*a)l3N (01U381V) 'lN3Z3Ud3H msa»)iav5 ■on msvzai IZIWVN WOldOdS VWV9U3AZI «m)l90N 3X1180 3N1VA0 l»J5ld V1SVNI19 INO'IA— niNiia -airad vxsNvmvii 3WI 0XSN3Z 3ff1i ÍÍNV8ID 0N?ia0IU3d VKFIO 30»N3>W NHOr 0iA3Dinr 1IVHIW) HINS3d ixsnu Noaioa 1311V msavaiNiai (1919) „!l39WOfl,, IN13W090N 'II irNV(M3N V3IN1VHA0 'WINZ3A -OWVS vwomi 010J 0WI 1IAV1S3S AoaaaodSAiNi oiava invüis vn i>niA3is irNaaisvN AAanjaa V»NV?m>l VNAOXI1S VNlUOdS CA-d) ¿au '>]iu;jods as Bpuaui fe§ 'nuij -oía njiuBQ n(jB>](oqpo 'mjiujajog ¿nÍjBjpesoj] jads au ijsouzoui od 'ijujsod ajsoq oíiiuiotj ]]d ijb pjuíjig •Bjqop UTBdfJ ¿BqB]S ijb Bjqop :3Íiu3aojs jsouaopog •8DijBd auqo.TBD Buiiu a?qiJS[ 'BqBjg ¿uqujs ijb Bjqop :3Í]]bji jsouaopog •outa ¿oxita ijb ajajb§]3 •piupBAop; I>]SpAO;UO>I IJBUI A BUIOJIZO UDSIjSl uia>]spAo;uo>¡ bu ABjd jbjSi jtAjd oí ui pAo;uo>j riAistup ud pjBZ uias o>jjbso>i § 'pAo;uo>j uiajaqzj •oípBuiojdip a ouiajS n; '>p;nuajx ¿>pSOJJ ijb pAOJUO)| -qtu fójox ¿tSnjp au uapa au uiijoa -oSpo o>]qB7 ¿pBjqzt Bqaj; ABjd af ¿uaajsSuuds aanjg ijb ubjáq qog •aíjoui aíuaíjAtz opa jb>j ¿ojazaí ijb 3íjoi\t •zbj09 ¿zb]0§ IJB bjbuoqjb^ 'l[I[ROpi od Bd au 'níuBfeSop uiaujBaj od uibuabj as Bp '>]b; uias uíbdbuz oj istjbay ¿jsijb9j IJB jsijuapj •nqDpstjg nuBpspq^ nípitpba nuia>]sjb>¡jbso>i a>pj a bjs -ud pajsodBu bSoz oí qpjzojpaid qiu -sadsnau ÍB>pu oj 'ofepod jijauisn -ajd iq uiB>¡ 'tjBSBjdA o;bz ouis bd -uiajy\ -joAoSod >p;Bj>¡ bz bsbd ps -bu iu Bd i>] 'njpx ní.ioSj oSoz jbjs -od uapa; ifusfejd Dauiajy\ (ajpuy iw 5S* 00 55" nv nv / ••• Bd ;bj>]b; 'uiafóuis as fepz 'pBdoD tuiiupBAOja; tuiiuAjaza.T z uias Bd Bjtdo;sas 'qifaazíoS qtjpBdzBj a uias Bjads -oq 'daa ip^iu ui )R.i>¡iro Bjtq uias iu[ja bu ¿abjSux •tqn>j bu BjaAtzajd uias aatu; -pod asdajfejs[ 'ife»] pjsjoui pajod 'BtpBg R)[Y luitzod :jajzi /íbj>] luaíjqníjuj sbj>j sbu bu A BJIU.TA 0UA0U0d BpBJ as tq b 'tubzag a uiiaiz :pAiz pBJ iq uajB>] A 'BABZjp B§njQ bpd bdod ¡BD -BÍ]d Bsqní]ÍB(ij BZZld 'auou po ppíu :paí Bsqní] i(|uiaz i(oas bu p b>pjv :bab;spajd ;(••• áuio;bub aabjg 'asnoj-[ 'jq 'is^) a>|ubaa(]bpbu ureun bpbj / auQ Zfl au!d -n>|s uiasad />|suaz qBqpoSz qpjsuazaqn(] ui qraAopp o a(npaAod -ud p| 'Bpsui>j apodos aapoiAB a§i(ii>] uiajaq ¡BABjspajd 'uijtj 'masad 'bStíidj bsqn(](b>j )jo) aíirej -po>pp oÍBABUABjqo p| 'i§o|q razBj 'aqrunoÁ >poqaaBj :ubjjs bujajd^ ssog a>pr j 'Bpsij;s 'opjoij 'auaj a^ / opady oipms '£§! 'PPX / inqipdouis -03 'BUjapOJAJ BUUOQ / B3i|qqnda^[ 'opaaij j^ZINSPo^ B § H c S 3 ^ S mi pomeni šport? Šport je moje življenje, zrasla sem v športni družini:). • Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila gimnastičarka oziroma bi zdaj rada nadaljevala z učenjem smučanja. # Navijam za ... ko nastopam s svojo navijaško skupino, navijam za ekipo, ki nas povabi. Ko le morem pa grem na košarkarske tekme Brega in Jadrana. # Temna stran športa interesi, denar, doping. • Po Tv ali v živo me je najbolj navdušila: po TV me je navduševal smučar Tomba, v živo pa nastop reprezentance Tajske in ZDA na svetovnem prvenstvu cheerleadinga 2009. # O zamejskem športu mislim, da ... razvijamo veliko športnih panog in smo v večini teh tudi zelo uspešni, vendar opažam, da se s športom ukvarja vse manj otrok. Najbrž na to vplivajo stroški, delovne obveznosti staršev, pa tudi dejstvo, so mladi postali zelo leni. # Predlog za ZSŠDI: predlagam, da bi pred začetkom šolskega leta izdali bilten, v katerem bi predstavili celotno športno ponudbo pri nas (tudi z urniki), in bi ga razdelili na vse osnovne/nižje in višje šole v zamejstvu. Reklama je bistvenega pomena! '>]iuAaup pisjouiijj :BÍBppo-Al '>nu -Aaup-Al 'aiiA -aj 'pjiuAauQ aasijBpajS afej fepz ¿oupi h a n tt> a 3- - o > <53 ca cu £ '2™ 2 O QJ 6 B S 2 iT 5 6' ca o< S "o ^ t n • Ü •S 'o p s ^ . 'S «i C ® S ¿ N x 5 ca o _ H" o; S, S tS .S-s ca ti C C >n s gi v s -P "S _2 § O S .5 e- a .g E -d 00 a c p m > N 3 g >0 - O O a.-d esP a § 2 ¡ Á H B T* '2 ' ♦rt C/5 3 J -d o- a "§ 's 2 9 Ba 5. 2 _ ča . « >S S ¿2 os 3 s .2. 9 í¡ 8 -t g I a a 2 Si - -Q C 2 Q s ^^ , O _Q " C O C 3 cn P o< 3 c«< C o> P 73 P O c«< p rt O- FT < O- 2 p" C Sí p. 3 » i» C 3 & 5 o"; S. 3 ~ < r? ] ->T3 M p !=r p g. 2.05 ™ ST 3 3 c/5 v_| O Pl. & n o Sfl ££ P •I O [![ -0>j3U 3S UI3S SOI3j '()>[SU0p01 yejy[-f iprtj bjbjiu -3JI UI3S TUBj op :p -lupBAopj/nasijSi B^ uiniuo[[jiAi 3DUBpj33n^ :oAjsrup aiuBpas uiriTu -O[[IJAÍ 3Duepi33iQ :oA}snjp ouapBj\[ B>jjBAOUI>pi BUATPjB TU13J Op UT BDTUJOqpO Smpi33ji33ip :bSoub<í bu^jodg 2=.; = p| i / 4BÍBASO uipsnd a§ ¿jbí U -B / - -baso sijsnd as ijb sbíba -so 0 r>i]stn.i)[r :wao.ij ¿B>psio§a ijb b>jjsiiujjv 0 t[o>j -tu UIBApod au 'BUABjaQ ¿uuaj IJB BXIABpQ £ oupaA Bd UIBÍU -BS 'KU)OJ>]UO>| ¿BXIjaj>piO>] IJB BDTDBÍXIBS 0 >[R]! Bd BUqBZHjp 'BAlíjZ -aurejs uias iabjbu oj ¿BAiíjzauiujs ijb BuqsznjQ 0 BAtípsndod ipil) jbp o / -uaA 'bSoj;§ ¿BAiípsndod ijb bSojjs 0 BujBpnajj ¿Burepnajd ijb uiMzjnduij •oípbziubSjo bz iqT>js ja(>¡ 'najs -njp ud buap>jb ojaz uia; qo a( aqa.ix zt bdidb(iabjs[ 'ijBupdo bu nuiías uiaAazABpitjAj bu bjiab;s -pajd ouabí aiAjd a( a>iiapzi aíoAS :>¡aDi(uo>i oujnípjzi o; a( o(;sbjs[ bz »'aíuBÍJBAisn 0UApBT0>¡ap bz a>¡ -Douiodijd ui o§Bjq Bfepojd p] 'qBupdQ bu auiAoSj; n>¡stqo od BjtsnpABu as uias uia; pBjsj« 'auiAaDnqopi zt Bjap budoj pn; aínjapzt hsbd uiajsojd a ijb;jo; qo p¡ 'b(;sbjs[ BUBÍauisBu oupaA bíjab^oSh 'Bjja;nu ai >¡a;Bpop isqn(jfejs[ »'oíisojdBZ aui p] 'asA bz uiajad qi( Bd fepz 'a(ja;BÍijd aízo ui as.TB;s bz pBÍjABjdpd qi( uias BjajBZ TOpoqaDBj ui ryajds od BpTpuaum>pp as Bd jaDis 'ofep -po o>is(iztAaja; uias BjBÍjuiajds uiafuBÍjABjdijd pBu BjtsnpABu oroníp] -bu as uias tup uio;aj pajj« :jap qtuaoj ui ^to; ojjBÍJBAjsn prt( ui 'OAJSBÍIABU Bjpsndo (OUSBDBZ) a( ABldaD 'BD -tu;jod§ s: a 5- S S s p fD o £ o o >>5 S p ? 3 N< p &.>T3 OIO O M/3S OOM BU3p -3SBZ OUD3JS :UB}¡§ V SI Oipetf-IVH nAis lupojn UI3>JSU3AOJS A BDTU fe; ui3s fepz 'stoz b§íz zjlia BU UI3S BjBJTJmBUI :BC[zn¡s 'íipms BUBZ3S :BÍUBAiq íbj>x 086t "6 'L '}sil :ba»síoj raihbp ui íbj>i ?!i!ja[ :>iauiiijd ui auij »||efjeA)sn DIIIIAJ efiseN TNIdOlS 09£ l>H13A Id O d S L LO I ejqw939p '9 '>|9J0i zz ALPE-JADRAN / o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Na lestvici o kakovosti življenja izgubili 22 mest Na dnu po številu podjetij, Življenjski standard ostaja visok - V razmerju s številom prebivalcev veliko goljufij in tatvin Na Goriškem se še vedno dobro živi, kakovostna raven življenja pa se je v enem letu občutno poslabšala. Na to opozarjajo podatki, ki jih je včeraj objavil dnevnik II Sole 24 Ore v posebnem fasciklu, posvečenem življenjskim razmeram v italijanskih pokrajinah. Gorica se je letos uvrstila na 29. mesto (na 107), v primerjavi z lanskim letom pa je nazadovala za celih 22 mest. Uvrstitev goriške pokrajine je najslabša v deželi, saj so se pokrajine Trst, Videm in Pordenon uvrstile na 4., 18. in 26. mesto. Pri pripravi lestvice so uporabili 36 indikatorjev, ki zadevajo življenjski standard, delo in zaposlitveno raven, okoljske in zdravstvene storitve, demografska gibanja, javno varnosti in prosti čas. Področje, na katerem se je Goriška uvrstila najvišje (na 4. mesto), je življenjski standard, kjer je izboljšala lanski rezultat. Po BTP na prebivalca je goriška pokrajina na 50. mestu (26.735 evrov), po depozitih na prebivalca pa na 8. mestu. Srednja mesečna pokojnina je v letu 2010 znašala 767,26 evrov (34. mesto), po nakupih avtomobilov, elektronskih naprav, hišne opreme in računalnikov pa so Goričani na 55. mestu. Drugo področje, ki ga je dnevnik Il Sole 24 Ore preučil, sta delo in zaposlitvena raven, kjer je Goriška pristala na 53. mestu. Najslabša je slika goriškega podjetništva: do septembra 2011 so našteli le 7,78 podjetij na 100.000 prebivalcev, zato je Gorica zdrknila na predzadnje mesto na lestvici (zadnji je Trst s 7,151). Po investicijah je goriška pokrajina na 65. mestu, po številu zaposlenih žensk (37,9 %) pa na 52. mestu. Precej slabo se je Gorica odrezala tudi na področju brezposelnosti mladih, kjer je pristala na 57. mestu: kar 29,25 % mladih med 25. in 34. letom namreč nima službe. Na področju storitev, okolja in zdravstva se je Goriška uvrstila na 13. mesto. Njene infrastrukture so dosegle 9. mesto, goriški »urbani ekosistem« pa je 20. na lestvici. Med lestvicami je zanimiva tudi primerjava med najtoplejšim in najhladnejšim mesecem; Gorica se je s toplotno razliko 21,5 stopinj uvrstila na 69. mesto. Po številu jasli je Goriška na 20. mestu, po odstotku bolnikov, ki se zdravijo izven pokrajine, pa je na 46. mestu (6,37 %). Na Goriškem je veliko ločitev zakonskih zvez (s 65,42 ločitvami na 10.000 družin se je pokrajina dokopala le do 88. mesta), univerzitetnih diplom pa je bilo lani 60,75 na tisoč mladih. 88. mesto je Goriška zasedla tudi zaradi nizkega števila rojstev (7,74 na tisoč prebivalcev), po odstotku tujcev pa je na 49. mestu (7,63 % celotnega prebivalstva). Presenetljivi so podatki o varnosti in javnem redu, saj je Gorica zasedla šele 25. mesto (v deželi FJK se je slabše uvrstil le Trst). Po številu ropov in žepnih tatvin je na 50. mestu, po številu tatvin v stanovanjih na 100.000 prebivalcev pa na 48. mestu. Slabše kot Porde-non, Trst in Videm se je Goriška odrezala tudi po številu goljufij na 100.000 prebivalcev (164,06), številu kraj avtomobilov na 100.000 prebivalcev in po primerih izsiljevanja. Goričani očitno veliko berejo (uvrstili so se na 10. mesto), po številu restavracij in lokalov na 100.000 prebivalcev pa se je Goriška uvrstila na 27. mesto. gorica - Na Andrejevem sejmu Krize ne poznajo Kramarji se pritožujejo nad muhastim vremenom - Zlasti v nedeljo veliko obiskovalcev iz Slovenije Andrejev sejem je v nedeljo privabil običajno gnečo bumbaca Na Andrejevem sejmu ne poznajo krize zlasti vrtiljaki, medtem ko se kramarji pritožujejo, da jim jo je zagodlo vreme. Predvsem v soboto je bilo med stojnicami zelo malo sprehajalcev, tudi včeraj pa se je marsikdo prestrašil oblakov in raje ostal doma, čeprav je v celem dnevu padlo le nekaj kapljic dežja. »V nedeljo je bilo družin z otroki res veliko, verjetno več kot v prejšnjih letih, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da je v soboto deževalo. V današnjih težkih časih se očitno starši raje odrečejo čemu drugemu, kot da bi svojih otrok ne pripeljali na vrtiljake,« je včeraj ugotavljal eden izmed upraviteljev zabavišč v Ulici Cadorna, kjer je bil nastanjen tudi dvosedi vrtiljak Ejection Seat, ki je med glavnimi novostmi letošnjega sejma. Če so lastniki vrtiljakov v glavnem zadovoljni, tega ni mogoče trditi za kramarje. V soboto je bila prodaja skoraj nična, v nedeljo je bila dobra, včeraj pa komaj zadovoljiva. Nad vremenom so se pritoževali tudi upravitelji kioskov s hrano in pijačo, ki jih največ prihaja iz Emilie-Romagne. Po »piadinah« s klobaso in rdečem »lam-bruscu« so posegali tudi številni obiskovalci iz Slovenije, ki jih je bilo veliko zlasti v nedeljo. Sejem sv. Andreja tako potrjuje svojo čezmejno privlačnost, ki že presega krajevni okvir, saj je bilo po parkiriščih med slovenskimi registrskimi tablicami tudi veliko ljubljanskih. Kramarji so sinoči zapustili Gorico, medtem ko bodo upravitelji vrtiljakov vztrajali do nedelje, 11. decembra. Med otroke goriških in novogoriških šol bodo razdelili kar 28.000 brezplačnih vstopnic, ki jih bo mogoče izkoristili v petek, 9. decembra. Do nedelje, 11. decembra, bodo veljale tudi prometne omejitve na območju, ki ga zasedajo vrtiljaki. Še naprej bodo zaprti Trg Battisti, ulice Cadorna, Petrarca in Rismondo ter Korzo Verdi med križiščema z ulicama Crispi in Garibaldi. nova gorica - Mirko Brulc nad izvolitvijo prijetno presenečen »Čaka nas trdo delo« Pripravljen se je ponovno angažirati v Komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu rezultat S skoraj 3.600 glasovi, zbranimi na podeželju, se je med parlamentarce znova uvrstil tudi socialni demokrat Mirko Brulc. Za drugi zaporedni mandat so mu po nedeljskih volitvah med drugimi že čestitali goriški župan Ettore Romoli, predsednik SKGZ za Goriško Livio Semolič in senatorka Tamara Blažina. K pogovoru smo Brulca povabili včeraj, dan po volitvah. P BCC ^^ ZADRUŽNA BANKA Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadružna banka Doberdob in Sovodnje prireja srečanje s člani na temo "Zadružna banka danes". Vabljeni danes, 6. decembra 2011 ob 20. uri v sejno dvorano Banke v Sovodnjah. Ste takšen osebni pričakovali? Zelo prijetno sem presenečen, saj nisem pričakoval, da bom zbral toliko glasov na podeželju, ki je zelo razvejano. Mnogi me še dobro poznajo s časa županovanja. Nekateri so dobro ocenili moje delo v parlamentu, češ da sem umirjen in da ustrezno razpravljam. Kaj čaka novo vlado? Situacija ni dobra, kdorkoli je v volilni kampanji napovedoval kaj boljšega, je imel figo v žepu. Čakajo nas resno in trdo delo predvsem pa je nujno, da sprejmemo tiste programe in zakone, ki jih je SD s koalicijo že pripravila: pokojninska reformo, malo delo, siva ekonomija, zakon o delovnih razmerjih ... to so zahtevne naloge, mimo katerih država ne more iti. Lahko s popravki, ampak generalno bo to veljalo.« V prejšnjem mandatu ste bili tudi podpredsednik državnozborske Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nameravate nadaljevati z delom v tej komisiji? Delo v tej komisiji je bilo zame koristno. Poznam razmere v zamejstvu, tudi na avstrijskem Koroškem, zato sem lahko kar nekaj prispeval v svojih razpravah k umirjanju strasti. Želim ostati v tej komisiji in dobiti kakšno pomembno funkcijo. Je po vaši oceni realna možnost, da bo Borut Pahor med ministri? Njegova znanja in izkušnje ter poznavanje evropskega političnega paketa so lahko koristna za Slovenijo in, če bo mandatar dovolj trezen, mu bo ponudil kaj takega. Morda zunanje ministrstvo? Zunanje ministrstvo. Parlament je tudi že zelo uspešno vodil, tako da je oseba, ki je zelo uporabna. Kako ste proslavili na Goriškem? V naši navadi je, da ne delamo cirkusa iz zmag, tudi v nedeljo smo v stranki zelo umirjeno praznovali ta uspeh. Brez velike evforije. Skratka, časi so težki, veliko ljudi je zaskrbljenih zaradi nezaposlenosti in drugih problemov. Tako da bomo začeli kar delati in to verjetno čim prej.« Katja Munih 23 Četrtek, 8. decembra 2011 APrimorski ~ dnevnik slovenija - Volitve Goriška izvolila Brulca in Pahorja Na nedeljskih volitvah v Sloveniji je Goriška znova dobila dva poslanca, in sicer Socialna demokrata (SD) Boruta Pahorja in Mirka Brulca. Če bosta oba tudi sedela v poslanskih klopeh, pa je odvisno še od sestave nove koalicije v Državnem zboru. Če bi, denimo, SD postala del vladajoče koalicije in bi Pahor postal minister, bi njegovo poslansko mesto zasedel poslanec iz vrst SD, ki se je po številu prejetih glasov pri tej stranki uvrstil na tretje mesto v postojnski volilni enoti. Po dosedanjih podatkih (vsi rezultati nedeljskih volitev so sicer še neuradni), bi to bila Ljubica Jelušič, dosedanja obrambna ministrica. V novem parlamentu bodo torej sedeli predstavniki Liste Zorana Jankoviča, SDS, SD, Državljanske liste Gregorja Viranta, DeSUS, SLS in NSi ter predstavnika italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Če je zmaga Liste Zorana Jankoviča (LZJ) Pozitivna Slovenija presenečenje, pa je bila pričakovana visoka podpora Socialnim demokratom na Primorskem. SD je tam dosegel najvišji rezultat v Sloveniji. Za Boruta Pahorja je v 10. volilnem okraju Nova Gorica II (Nova Gorica - center) glasovalo skoraj 29 odstotkov volivcev, kar je tudi najvišji rezultat med ostalimi devetnajstimi kandidati v tem volilnem okraju. Pahorju v tej volilni enoti sledi Mirjam Bon Klanjšček iz Liste Zorana Jankoviča s skoraj 27 odstotki glasov, na tretje mesto se je uvrstil Tomaž Slokar iz SDS z dobrimi 18 odstotki. Bojana Kompare in Državljanska lista Gregorja Vi-ranta (DLGV) sta v 10. volilnem okraju dosegla 7 odstotkov, Lucija Mozetič iz DeSUS-a dobre 4 odstotke, Oton Fili-pič iz NSi slabe 4 odstotke, Milan Jur-gec iz SLS pa 2,40 odstotka glasov. V volilnem okraju Nova Gorica I (Nova Gorica - okolica) oz. 9. volilnem okraju pa je največ glasov volivcev prejela Pa-tricija Šulin iz SDS -26 odstotkov, sledi Mirko Brulc iz SD z 22 odstotki ter Samo Miklavc iz Liste Zorana Jankoviča z 20 odstotki. Sledi Bojana Kompare iz DLGV z 8 odstotki, Anton Harej iz NSi s 6,5 odstotki, Ivan Zadnek iz DeSUS-a s skoraj 6 odstotki ter Olga Franca iz SLS s slabimi 4 odstotki. Ker pa v Sloveniji volimo po proporcionalnem sistemu, prvo mesto v posameznem volilnem okraju še ne pomeni tudi sedeža v parlamentu. Med sedmimi strankami, ki so presegla štiri odstotke volilnega praga za vstop v parlament, iz postojnske volilne enote ne bosta zastopani SLS in NSi, medtem ko ima LZJ 4 sedeže, SDS 3, SD 2, DLGV in DeSUS pa vsaka po enega. Poglejmo torej vsa imena, ki so se iz postojnske volilne enote uvrstila v parlament: stranka SDS: Eva Irgl (volilni okraj Ajdovščina), Danijel Krivec (Tolmin), Zvonko Černač (Postojna), SD: Borut Pahor (Nova Gorica I), Mirko Brulc (Nova Gorica II), Lista Zorana Jankoviča Pozitivna Slovenija: Jerko Čehovin (Postojna), Tina Komel (Koper II), Lejla Hercegovac (Izola) in Gašpar Gašpar- Mišič (Piran), DLGV: Kristina Valenčič (Ilirska Bistrica) in DeSUS: Ivan Simčič (Ilirska Bistrica). Kaj pa volilna udeležba v 9. in 10. volilnem okraju? Oba sta med 88 okraji v Sloveniji nekje v zlati sredini. V 10. okraju je glasovalo 64,42 odstotkov oz. 15.909 upravičencev, kar pomeni 43. mesto po volilni udeležbi, takoj za tem sledi še 9. volilni okraj s 64,39 odstotki udeležbe (16.577 upravičencev). Na ravni države je glasovalo 64,69 odstotkov volivcev. Katja Munih Borut Pahor Mirko Brulc 24 Četrtek, 8. decembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Jezuit Bartolomeo Sorge prvi Slovikov gost Trg naj sobiva s pravico do dela Skovanka »glokalno« spominja na Bratinovo vizijo Prvo srečanje iz letošnjega niza »Ekonomija in politika« v organizaciji izobraževalnega konzorcija Slovik je potekalo v četrtek v dvorani Fundacije Goriške hranilnice. Pičlih petindvajset poslušalcev - pomislimo, da je predavatelj odmeven italijanski mislec, jezuitski pater Bartolomeo Sorge - je sledilo predavanju z naslovom »Ekonomska demokracija in prispevek cerkvenega socialnega nauka«. V imenu gostitelja je pozdravila članica upravnega sveta fundacije, v imenu prireditelja pa znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgič. Če odmislimo nekaj prazgodovinskih pojavov, ki so v temeljih spremenili razvojni tok človeške vrste, kot so prižiganje ognja, oblikovanje kamnitega kolesa ali udomačitev nekaterih živali, je človeštvo v zgodovinskem obdobju doživelo tri pretrese: konec Rimskega cesarstva s hkratnim širjenjem krščanstva in odpravo suženjstva, odkritje Novega sveta s prehodom iz kmetijske v trgovinsko civilizacijo, Francosko in posledično industrijsko revolucijo, ko je demokracija zamenjala absolutizme, stroji so zamenjali človeka oziroma živalsko vleko. Dodajamo, da je verjetno tudi uporaba smodnika v vojaške namene povzročila bistveno spremembo v razmišljanju o človeštvu najljubši igri - vojni. Vsakič ni šlo zgolj za prilagoditev spremenjenim pogojem, temveč za zamenjavo dotedanjih temeljnih civilizacijskih nosilcev. Šlo je za strukturalne pretrese, ne pa za konjunkturne, katerim se je razmeroma lahko prilagoditi. Mislec, publicist in urednik odmevnih časopisov Bartolomeo Sorge je postavil tezo, da se sedaj nahajamo sredi četrtega obdobja strukturalnih sprememb: čim prej se s tem sprijaznimo, tem manj se bomo čudili dogajanjem, še bolj pa tistim, ki so pred nami. V sedanjem pretresu, ki se je začel leta 2007 v ZDA in je finančno ekonomskega značaja, ne gre zgolj za gospodarstvo. Spreminjajo se v temeljih značilnosti družin, spreminjajo se delovna razmerja - izgubiti službo pri štiridesetem letu starosti pomeni najti praznino pred sabo, medtem ko je v preteklosti bilo mogoče s kratko prekvalifikacijo najti delo pri drugem gospodarju. Nov, strašljiv izraz, ki se širi po Evropi in ZDA, se glasi tehnološki višek. Tudi politični pretresi niso konjunk-turni, temveč strukturalni. Ideologije ne pomagajo več. Podobno je s šolstvom: ni je vlade, ki bi uspela izpeljati do konca šolsko reformo. Nekoč je bilo dovolj zamenjati predmet ali dva, pa je spet steklo; sedaj ni več tako. Potrebno si bo domisliti nekaj povsem novega. Dosedanji modeli so preživeti, novih pa še ni. Novi ministrski predsednik Mario Monti je izraz tega iskanja. Cerkev nima tehničnih rešitev, saj jih morajo najti ekonomisti. Cerkev stoji trdno za tremi izhodišči: a) sedanji pretres je strukturalne narave; b) njegove korenine so etične in kulturne narave; c) potrebno se je obnoviti z novim humanizmom in se prepričati, da ne gremo v kaos, temveč v spremenjen razvoj. Po propadu komunističnih državnih sistemov, ki niso znali proizvajati P. Bartolomeo Sorge bumbaca bogastva, je vse kazalo, da je zaradi te sposobnosti zmagal kapitalizem. Janez Pavel II. je to zanikal, ker so ostajale velike razlike med ljudmi in narodi. Liberalizem proizvaja bogastvo, a ga ne zna (noče) porazdeljevati. Prekomerna proizvodnja in posledično potrošništvo dajejo nekaj časa videz blagostanja, a ne upoštevata človeka. Ko prevladuje načelo kopičenja bogastva v maloštevilnih krogih, se pripeti, da nabrana sredstva ne uporabljajo več za ustvarjanje novih delovnih mest, temveč jih nalagajo v finančni sistem, v katerem se denar množi brez velikega napora. Nekaj časa traja, nato pa se na papirju osnovano gospodarstvu začne sesuvati, ker nima oprijemljivih temeljev, saj je skoraj vse osnovano na vir-tualnem dogovoru. Globalizacija pomeni na primer izdelovati Fiat Punto v Južni Ameriki po tamkajšnjih plačilnih standardih in ga prodajati v Frankfurtu za ceno prilagojeno nemškemu standardu. Dobički so ogromni, toda italijanske delavce je zato potrebno odpuščati. Tega bi si globaliziran kapitalizem ne smel dovoliti. Upoštevati bi moral, da je Fiat Punto sad napora italijanskih načrtovalcev in delavcev, ki ga ne smemo kar tako zavreči. V tej točki je bil predavatelj nekoliko neprepričljiv, ker se je nanašal zgolj na sistem pozivanja k etičnemu ravnanju, kar pa je diametralno nasprotno od miselnosti turbo-kapitalizma. Sedanji finančni pretres - tako je nadaljeval - ni rešljiv z doslej poznanimi pristopi, ker ne gre za konjunkturo. Pretresa niso povzročile posamezne banke ali finančni lutkarji, vgrajen je v sam sistem. Potrebno je porazdeliti oblast, ki je v rokah maloštevilnih. Cerkvena »ekonomska demokracija« predvideva svetovni nadzorni sistem. Vprašanje se postavlja, ali bo sedanji kapitalizem privolil v spremembe in zanikal samega sebe? Marksistična teorija predvideva, da bo izničil sam sebe, da je v samem sistemu vgrajen mehanizem uničenja. O tem bo sodila prihodnost, Cerkev pa vabi, po preteklih ideoloških ločitvah, naj živimo vzajemno v različnosti. Potreben je svetovni dogovor, po katerem naj bo delo nad kapitalom. Ker kapitalizem ni povezan z ideologijo za razliko od komunizma, ga je mogoče reformirati, je zatrdil predavatelj. Iz sedanje krize se izkopljemo, če vsakdo opravi svojo dolžnost. Potrebno je preurediti podjetja, ki naj postanejo delovne skupnosti delničarjev, delavcev, dobaviteljev in naravo-varstvenikov. Če se kapital odloči za deloci-ranje proizvodnje, naj to opravi z »občutljivostjo«, sicer pa naj poseže država. Poiskati je potrebno ravnotežje med svobodo trga in pravico do dela. Pomembna so združenja prostovoljcev, kajti vsega ni mogoče reševati s proizvodnjo izdelkov; marsikaj lahko postorijo občani na svojo roko v duhu aktivnega državljanstva. Pred zaključkom je p. Sorge poudaril še pomembnost izobraževanja, razkorak med svetovnim Severom in Jugom ter miselno kategorijo, ki jo je opredelil s prislovom/skovanko »glokalno«. Pozoren poslušalec je med izvajanjem tu pa tam mogel zaznati poznane prvine samoupravnega socializma, politike neuvrščenosti, osnovane, kar se gospodarstva tiče, na uravnovešanju Severa in Juga in duševne kategorije, ki jo je pred dvajsetimi leti javno oznanjal sicer Darko Bratina, zrasla pa je v manjšinskih kulturno raziskovalnih krogih: misliti globalno, delati lokalno. Aldo Rupel ZDRUZENJE ANFFAS Družine v hudi stiski Gospodarska kriza in krčenje prispevkov sta močno udarila po goriških družinah, še posebno hude pa so posledice za tiste, ki skrbijo tudi za prizadete člane. Na to je opozoril Mario Brancati, predsednik goriškega združenja ANFFAS, ki že veliko let nudi pomoč osebam z motnjami v umskem razvoju in/ali v medosebnih odnosih ter njihovim družinam. Bran-cati je spomnil, da je državno združenje ANFFAS že pred časom razglasilo krizno stanje zaradi vladnih politik na področju sociale, na istih stališčih pa so tudi goriški predstavniki združenja. Brancati je med drugim povedal, da kar 130 družin iz občin zgornjega Posočja še čaka na denar iz sklada FAP (»Fondo per lAutonomia Possibile«), ki zagotavlja prizadetim osebam domačo oskrbo in torej možnost, da živijo na domu, kar je nedopustno. Člani združenja ANFFAS iz Gorice so na včerajšnjem zborovanju sklenili, da bodo priredili nekaj pobud za zbiranje prostovoljnih prispevkov, s katerimi nameravajo kupiti nov kombi, z informativnimi pobudami pa bodo skušali pridobiti mlajše prostovoljce in nove člane. nova gorica - Spomenik in posvet Poklon pogumu in srčnosti aleksandrink Predavatelji na posvetu (zgoraj); aleksandrinkam so posvetili spomenik (desno) foto vip Nova Gorica je dobila spomenik, posvečen aleksandrinkam, primorskim ženam in dekletom, ki so jih težke gospodarske in družbene razmere na začetku prejšnjega stoletja prisilile v iskanje zaposlitve v Egiptu. Na pobudo društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine je za postavitev spomenika poskrbel Rotary club iz Nove Gorice. Spomenik sestoji iz velikega kamna, na nanj pritrjeni pleksiglas plošči pa je napis »V spomin aleksandrinkam«, ki ga obkrožajo besede ljubezen, srčnost, pogum, požrtvovalnost. Njegova avtorica je umetnica Ni-ka Šimac, sam spominski kamen pa je postavljen na trati v gozdičku za novogoriško knjižnico in gledališčem. Po kratki svečanosti ob odkritju spomenika je bil v petek v veliki dvorani mestne občine še posvet. Društvo aleksandrink iz Prvačine, organizator pobude, je izhodiščne misli posveta zaupalo izključno moškim. O tem svojevrstnem emigracijskem pojavu so spregovorili zgodovinar Branko Marušič, novinarja Ervin Hladnik Milharčič in Jurij Paljk ter Gilbert Civardi, sin aleksandrinke. Večer je vodil Andrej Malnič, direktor Goriškega muzeja. Z različnih zornih kotov so se predavatelji dotaknili zgodovinskega poglavja, ki je bilo v minulih desetletjih zamolčana, če že ne prepovedana tema. Izpostavljeni so bili znani in manj znani vidiki pojava, ki je že za časa avstroogrske vladavine, še več pa v obdobju fašizma, povzročil odhod čez morje tisočih žena in deklet. V Egiptu niso po- stale le sobarice in hišne pomočnice, mnogim je bila zaupana vloga otroških varušk in spremljevalk egiptovskih dam. Slovenke so bile v kozmopolitski Aleksandriji in v prestolnici Kairo zelo iskane in čislane. Z razliko služinčadi iz drugih dežel so se naše ženske izkazale kot poštene in delavne, vse so bile pismene in kar je najvažnejše, zelo hitro so se učile tujih jezikov. Med lepimi Vidami jih je bilo kar nekaj takih, ki so se pri bogatih družinah zaposlile kot dojilje. Pri tem so doma pustile dojenčke in v Egiptu prevzele skrb za tuje otroke in jih počasi vzljubile kot svoje. Novinar Hladnik Milharčič je v svoje pričevanje vključil srečanje s Caudio Roden, pisateljico židovskega rodu, ki je v svoje kuharske knjige vključila tudi recepte iz Vipavske doline. Hišna pomočnica pri Ro-denovih v Aleksandriji je namreč bila Marija Koron iz Batuj. Jurij Paljk je predvsem naglasil, da tega pojava ne smemo jemati s slovensko tragiko. Res je, da je izseljeništvo odraz bednih razmer, res pa je tudi, da so naše ženske ob vrnitvi prinesle marsikaj novega, svežega in koristnega, je še povedal goriški novinar. Zanimivo je bilo pričevanje Gil-berta Civardija iz Trsta, ki je kot sin alek-sandrinke, skoraj dvajset let preživel v Egiptu. Zgodovinski okvir pojava je z zanimivimi podatki podal zgodovinar Branko Ma-rušič. Ob zaključku je predsednica društva iz Prvačine Dejana Baša poročala o nedavni odpravi treh članic društva v Egipt, kjer so v raznih arhivih našle veliko novih podatkov o slovenskih lepih Vidah. (vip) šlovrenc - Rop v krajevnem marketu Grozil in odnesel blagajno Neznanec s pokritim obrazom prestrašil prodajalko z nožem - Ukradel dnevni izkupiček in pobegnil Tako se mu je mudilo, da ni odnesel s seboj le denarja, temveč tudi blagajno. Ob koncu minulega tedna je v marketu Ins v Šlovrencu prišlo do oboroženega ropa, ki je nemalo vznemiril krajevno prebivalstvo. Neznanec, ki je imel s seboj nož, ni nikogar ranil, z grožnjami pa je hudo prestrašil prodajalko, ki si je po njegovem odhodu nekoliko opomogla in poklicala na pomoč. Rop se je zgodil v soboto zvečer okrog 19.30, ko ni bilo v marketu nobene stranke. Odgovorna prodajalka je ravnokar nameravala zapreti trgovino, preden je zaklenila vrata pa je v prodajne prostore vstopil neznanec. Moški, ki je imel sončna očala in v šal ovit obraz, je iz žepa povlekel nož, nato pa je ženski začel groziti. Zavpil ji je, naj mu izroči ves denar, nakar se je približal registrski blagajni. Z nožem je prerezal kable, nato pa je dvignil blagajno in pobegnil skozi glavna vrata. Prodajalka, ki je bila zaradi groženj šokirana, je poklicala karabinjerje, ko so le-ti prišli na kraj pa je bilo že prepozno, saj je moški zbežal po bližnjih njivah in izginil. Preiskavo vodijo karabinjerji goriškega pokrajinskega poveljstva. (Ale) GORICA Prevod nespodoben! Kljub temu da goriška občina premore slovenski urad s slovenskim osebjem pa še kar lepo število zaposlenih z bolj ali manj dobrim znanjem slovenščine, ki bi jih lahko vprašala za nasvet, ni bila sposobna skovati ducata smiselnih besed v pravilni slovenščini. Da to včasih zmore, je že dokazala. Kje je tokrat staknila nespodobni prevod obvestila o brezplačnem parkiranju med potekom Andrejevega sejma, ki ga je prilepila na domala vse parkomate v mestu? Morda se ima za nezmotljivo, morda se ji zdi spletni prevajalec zanesljiv, morda se ji zdi vseeno ... Zavrnjena! / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 8. decembra 2011 25 gorica - Občina se je pripravila na zimo Zapora na avtocesti Za čiščenje cest imajo načrt in tri snežne pluge V nakup nove opreme vložili dvajset tisoč evrov - Proti kritikam GSP naprave Potem ko je lanskega decembra sneg povzročil velike težave v središču Gorice, so se na goriški občini odločili za nakup dveh novih snežnih plugov. »Namestili smo ju na tovornjak občinske cestne službe in na terensko vozilo mestne ekipe civilne zaščite. Zdaj imamo za pluženje snega na razpolago tri vozila, saj je treba omenjenima dvema dodati še večji tovornjak znamke Mercedes s snežnim plugom, ki smo ga nabavili lani, letos pa bomo še dodatno opremili. Ob kesona za sol in gramoz bomo namreč namestili še dva rezervoarja za solno raztopino, ki je za taljenje snega boljša od soli,« pojasnjuje občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki je včeraj z goriškim županom Et-torejem Romolijem na parkirišču pri Rdeči hiši predstavil novosti občinske cestne službe za letošnjo zimo. Pri pripra- ronke - Olje w Človekoljubni Oio bisiac bo šel za Karitas V zadnjih letih se oljkarstvo vse bolj širi tudi v občinah trži-škega mestnega okrožja, kjer olj-karji že tretje leto zapored vodijo človekoljubno pobudo, pri kateri letos sodeluje 182 navdušencev oljk in oljčnega olja. Skupaj so obrali 246 dreves in iz 2.216 kilogramov oljk stisnili 254 litrov oljčnega olja, ki so ga poimenovali Oio bisiac (bezjaško olje). Na vsako pollitrsko stekleničko so nalepili umetniško izdelano etiketo, zdaj pa jih bodo prodajali med raznimi božičnimi prireditvami. Izkupiček od prodaje olja bo šel za tržiško Karitas. Prvo stekleničko so simbolno poklonili goriškemu nadškofu Dinu De Antoniju. Da je njihovo olje zelo dobro, so potrdili pokuševalci iz društva OIEA. Oljčno olje iz Laškega so ocenili s 83/100 točkami, kar potrjuje, da gre za zelo kakovosten proizvod. Pri stiskanju oljk in pri vsem procesu pridelave je s tržiškimi oljkarji sodelovalo osebje iz kmetijskih šol iz Gradišča in Čedada ter iz že omenjenega društva OIEA. Dobrodelno oljčno olje je mogoče kupiti tudi na sedežu zveze društev prostovoljnega dela ACLI v Ulici San Lorenzo v Ronkah. vi načrta proti posledicam sneženja so na goriški občini vzeli v poštev izkušnje, ki jih imajo v Innichenu - San Candidu, v Bocnu in Trentu. Po njihovem zgledu bodo ob začetku sneženja snežinke razpi-hali s pihalniki, potem pa bodo taljenje snega na cestah spodbudili s solno raztopino, ki se zelo dobro oprime cestišča. Za posipavanje imajo na na voljo tudi 120 ton treh vrst soli: kameno sol bodo uporabljali, ko je temperatura tik pod lediš-čem; v primeru nižjih temperatur - tja do deset stopinj pod ničlo - bodo ceste po-sipavali z natrijevim in magnezijevim kloridom. »Med lansko zimo so nas kritizirali, da ulic nismo primerno čistili, čeprav je v resnici tovornjak s cestnim plugom prevozil preko tisoč kilometrov. Letos tovrstnih polemik ne bo mogoče podpiho- gorica Cingolani: »Železnice nas zapostavljajo« »Italijanske železnice zapostavljajo Gorico, zato pa se številni potniki sprašujejo, kako se bodo še naprej odpravljali na delo v Trst in Videm.« Levosredinski kandidat za goriškega župana Giuseppe Cingolani opozarja, da bo v nedeljo, 11. decembra, stopil v veljavo nov urnik, v katerem pa iz nejasnih razlogov ni vlakov, ki Gorico povezujejo s Trstom in Vidmom. »Omenjena opustitev je nedopustna in je ni mogoče opravičiti le kot tehnično napako, saj do današnjega dne poleg novih urnikov ni vedeti niti, v kolikšni meri bo krčenje stroškov prizadelo Gorico,« poudarja Cingo-lani in pojasnjuje, da italijanske železnice prejemajo kar nekaj prispevkov za zagotavljanje javnih storitev, v resnici pa se obnašajo kot zasebni koncesionar z ukinitvijo 800 delovnih mest na nočnih vlakih. »Ker železnice prejemajo javni denar, davkoplačevalci v bistvu plačujemo vozovnico, čeprav se z vlakom ne peljemo. Dežela bi morala zadevi pobliže slediti, vendar tega ne dela, kar velja tudi za goriškega župana Ettoreja Romolija, ki vprašanju ne namenja nikakršne pozornosti,« pravi Cingolani in poudarja, da goriška leva sredina odločno zahteva pojasnila in splh ohranitev železniških povezav z Gorico. Goriška občina je kupila dva snežna pluga, s katerima je opremila tovornjak cestne službe in terensko vozilo mestne ekipe civilne zaščite bumbaca vati: na razpolago bomo imeli tri vozila, in torej ne več samo enega, poleg tega pa jih bomo opremili z GPS napravo, ki bo med pluženjem cest zbirala vse podatke o prevoženih kilometrih in počiščenih območjih,« poudarja Del Sordi in pojasnjuje, da je nakup dveh novih snežnih plugov, GPS naprav in druge opreme stal okrog 20.000 evrov. Za čiščenjem pločnikov in stranskih ulic razpolagajo na občini še z manjšim tovornim vozilom ter z vozičkoma in frezama za posipavanje soli, seveda pa morajo svoj doprinos zagotoviti tudi občani sami. Na podlagi zakonskih predpisov morajo stanovalci očistiti pločnik pred svojimi domovi, za delavce cestnih služb pa je zlasti pomembno, da se Goričani med sneženjem ne odpravljajo z avtomobilom po mestu, saj na ta način ovirajo vozila za pluženje snega. (dr) tržič - Občina Več soli in denarja Pločnike morajo čistiti stanovalci Na zaostritev vremenskih razmer se pripravljajo tudi v Tržiču. »Predvideti, koliko snega bo zapadlo med letošnjo zimo, je nemogoče, saj je vreme vse bolj nepredvidljivo, zaradi česar je tudi težavno odločiti, koliko sredstev zagotoviti v ta namen. Spričo te premise smo se odločili, da letos namenimo nekaj več denarja za občinski načrt proti sneženju, ki ga naši funkcionarji že smelo pripravljajo,« pojasnjuje tržiški občinski odbornik Paolo Frittitta. Po njegovih bodo v trži-ški občinski plan proti posledicam sneženja vključili tudi možnost, da bi se v najbolj kritičnih točkah za pluženje cest posluževali zunanje pomoči. Poleg tega bodo na tržiški občini poskrbeli, da bodo imeli na voljo zadostno količino soli za posipavanje cest, pomoč pa seveda pričakujejo tudi od domačinov, ki so tudi zakonsko obvezani k čiščenju pločnikov pred svojimi domovi. Kot znano je sneg lanskega decembra povzročil velike težave tudi v Tržiču in okolici, kjer so bile nekatere ceste več časa neprevozne zaradi debele snežne plasti. Zlasti sta bili zasneženi pokrajinska cesta, ki iz Selc vodi preko Doberdoba do Devetakov, in državna cesta št. 55, ki gre skozi Jamlje in Dol. Od Štivana pa vse do Gabrij je zapadlo toliko snega, da so v noči med 16. in 17. decembrom lanskega leta državno cesto krat-komalo zaprli, k čemer je prispevalo tudi nezadostno pluženje cestnega podjetja ANAS. Zaradi gradbenih del bo danes med 10. in 16. uro veljala popolna zapora prometa na odseku med avtocestno postajo pri Vile-šu in priključkom na avtocesto. Avtomo-bilisti, ki bodo vozili iz Gorice proti avtocesti, bodo morali izstopiti pred Vilešem in nato ponovno zapeljati na avtocesto pri cestninskih postajah pri Redipulji oz. Pal- Zadnji poklon Križmančiču V Tumovi dvorani KB Centra v Gorici bo danes ob 18. uri žalna seja v spomin na dolgoletnega ravnatelja goriške Glasbene matice, glasbenika in kulturnega delavca Silvana Križmančiča. PM10 v Tržiču in Gorici V Tržiču in Gorici so že tri dni zapored izmerili previsoko stopnjo prašnih delcev PM10 v zraku. Če bo stopnja onesnaženosti tudi danes presegla najvišjo dovoljeno vrednost, bodo v Tržiču med 15. in 18. uro uvedli popolno zapora prometa v območju med ulicami Serenissima, Volta, Parini ter drevoredoma San Marco in Verdi, v Gorici pa bo stopila v veljavo prepoved uporabe pihalnikov za čiščenje cest. Vlomilca na delu V nedeljo je v Vrtojbi neznanec vstopil v hišo skozi odklenjena vrata v pritličju; v otroški sobi je našel zlatnino in ročno uro, nekaj gotovine pa v spalnici. Neznanec je vlomil tudi v Batujah. Vstopil je tako, da je razbil steklo na balkonskih vratih; ukradel je nekaj denarja in zlata. (km) Na cesti ranjena ženska V nedeljo je na Dolgi njivi na cesti Solkan-Plave 71-letna voznica osebnega avtomobila v desnem ovinku zapeljala preveč desno, tako da je najprej trčila v skalnato brežino, nato jo je odbilo še na levo stran vozišča v odbojno ograjo. V nesreči se je lažje poškodovala, zato so jo reševalci odpeljali na zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. (km) David Bandelj o poeziji V Točki Zveze kulturnih društev Nova Gorica bo danes ob 18. uri David Bandelj predaval o sodobni slovenski poeziji med letoma 1991 in 2011. (km) Medeja nocoj v Krminu V gledališču v Krminu bodo drevi ob 21. uri uprizorili Evripidovo Medejo; v glavnih vlogah bosta nastopila Pamela Villo-resi in David Sebasti. gorica - Po zavrnitvi dogovora o parkirišču Občina bo pri nadškofiji vztrajala, v Ulici Manzoni kmalu začetek del Vhod v zasebno parkirišče ob nadškofiji Od odobritve variante št. 28 k regulacijskemu načrtu je minilo več kot dve leti in pol, parkirišče za goriško nadškofijo, ki bi ublažilo parkirno stisko v okolici Travnika in s tem tudi pomagalo trgovcem, pa še vedno ni odprto javnosti. »Uprava nadškofije ni pristala na podpis sporazuma, ki bi nam dovoljeval, da uredimo javno parkirišče v Nadškofijski ulici. Ker pa bi bilo parkirišče za mesto zelo koristno, ne bomo vrgli puške v koruzo. Skušali bomo doseči dogovor,« je povedal župan Ettore Romoli, ki pojasnjuje, da bi za nadškofijo pridobili nekaj manj kot sto parkirnih mest. Dvor sv. Hilarija ob župnijskem središču Pastor Angelicus Nadškofija pa je preko župnije Sv. Hilarija in Tacijana predlagala izgradnjo podzemnega parkirišča pod župnijskim središčem Pastor Angelicus pri stolnici. Pobuda za podzemno parkirišče je bila vključena v širši predlog prekvalifikacije območja okrog stolne cerkve, ki ga je nadškofija predstavila občini za sodelovanje pri projektu LetsGo! Gorizia, s katerim se je Gorica prijavila na razpis za pridobitev sredstev iz sklada Pisus. »Nadškofija nam je predstavila zelo širok projekt: del tega je bil vključen v Pisus, del pa ne,« je povedal občinski odbornik Guido Germano Pettarin in dodal, da podzemnega par- kirišča niso vključili med dela, ki bi bila financirana z denarjem iz sklada Pisus. V prihodnjih mesecih naj bi se končno začela gradbena dela v Ulici Manzoni, kjer bo zraslo večnadstropno parkirišče s približno 400 parkirnimi mesti. Avgusta je občina podpisala pogodbo s podjetjem Friuli Garage, ki bo zgradilo in upravljalo objekt za 30-letno obdobje, postopki za pridobitev dovoljenj pa naj bi bili zdaj v zaključni fazi. »Po zadnjih informacijah, ki smo jih prejeli, naj bi se gradnja začela v prvih mesecih prihodnjega leta. Upam, da bo tako,« je povedal župan. (Ale) 26 Četrtek, 8. decembra 2011_GORIŠKI PROSTOR / podgora - Albin Hvala praznoval jubilej z družino in prijatelji Dočakal častitljivih sto let Bil je begunec v Novem Mestu, italijanski vojak v Abesiniji in na francoski fronti, terenec v domačem kraju, mehanik v podgorski predilnici V Podgori so včeraj praznovali visok življenjski jubilej. V sklopu družine, pa tudi prijateljev in znancev je svoj stoti rojstni dan praznoval Albin Hvala. Slavljenec je luč sveta zagledal v znani podgorski družini 5. decembra leta 1911, ko so naši kraji bili še pod avstro-ogrskim cesarstvom. Albin ni bil niti štiri leta star, ko je v naše kraje z vso svojo silovitostjo udarila prva svetovna vojna. Kot vse civilno prebivalstvo so bili tudi Hvalovi prisiljeni vzeti pot pod noge in se umakniti na varnejši kraj. Svoja begunska leta je ta podgorska družina preživela v Novem Mestu, kjer je mali Albin tudi obiskoval prva dva razreda osnovne šole. Hvalovi so se domov vrnili marca leta 1920 in našli povsem izropano domačijo. Hiša je sicer še stala pokonci, iz nje pa je izginilo vse, kar je bilo lesenega in drugače uporabnega. Deske in tramove so namreč odstranili vojaki in z njimi utrjevali strelske jarke in zaklonišča na Kalva-riji. Po obveznem šolanju se je Albin izučil za mehanika pri stricu, vendar že leta 1935 so ga fašistične oblasti mobilizirale in poslale v vojno proti Abesiniji v današ- Zdravica za stoletnika Albina Hvalo (levo); včeraj sta slavljencu voščila tudi občinska odbornica Silvana Romano in predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj (desno) bumbaca njo Etjopijo. Albin pa se ni udeležil bojev v tej afriški deželi, temveč je imel nalogo, da iz Somalije, ki je takrat bila italijanska, s tovornjakom prevaža vsakovrstni material do meje z Abesinijo. Domov se je vrnil po dveh letih in se ponovno zaposlil kot mehanik. Ni trajalo dolgo, saj je že tri leta kasneje Italija vstopila v drugo svetovno vojno. Albin je moral ponovno obleči vojaško suknjo in poslan je bil na francosko fronto. Sedem mesecev je bil med četami, ki so bile nastanjene v južni Franciji, nato pa so ga premeščali iz kraja v kraj. Razpad Italije je doživel v Pescari. Kot je sam povedal, je vojaško pištolo zamenjal za civilno obleko in se z nekaterimi prijatelji po skrivnih poteh prebil do doma. V Podgo-ri je postal terenec in v tej vlogi pomagal partizanskemu gibanju. Po vojni, leta 1945, se je oženil z Marijo Prinčič, ki mu je leto kasneje povila hčerko Stano. Še naprej je delal kot mehanik, tudi v podgorski predilnici, in se leta 1971 upokojil. Če bi gospod Albin ne pokazal osebne izkaznice, bi skoraj ne verjeli, da ima že častitljivih sto let. Malo je sicer na- glušen, drugih večjih težav pa nima. Kot so povedali njegovi domači, je še do pred kakim mesecem okopaval vrt in se ukvarjal z drugimi domačimi opravili. Ko smo se včeraj pomudili pri njem in mu voščili vse najboljše, ga je obiskala delegacija goriške občine z odbornico Silvano Romano in predsednikom podgorskega krajevnega sveta Walterjem Band-ljem. Iskrena voščila mu je izreklo tudi zastopstvo Društva slovenskih upokojencev za Goriško, ki mu je zapelo zdra-vico »Tol'ko kapljic, tol'ko let«. (vip) NOVOGORIŠKA ZIMSKA PLAŽA V pravljični deželi sejem in koncerti S prižigom lučk na Bevkovem trgu, nastopom Romane Kranjčan in prihodom Miklavža se danes ob 17. uri v Novi Gorici začenja Goriška zimska plaža. Rdeča nit dogajanja, ki se bo izpelo 31. decembra, bo božični sejem, spremljevalni program pa bo ponudil glasbene nastope za vse generacije, animacije za otroke, degustacije, likovne delavnice. Sejemske hišice bodo preurejene v božična darila, med katerimi bodo razporejeni božični motivi, glasbeni program se bo odvijal na dveh odrih. Organizatorji - študentski servis Točka in ekipa zimske goriške plaže - so v goste povabili glasbene skupine za vse generacije. V prihodnjih dneh bodo tako nastopili LeeLooJamais, Trio kramp in lopata, Nikka, Kingston, Moni- ka & the Goritians, New York, Primorski fantje, Jan Plestenjak, Anika Horvat, ElbandaA, Balkan Boys, Nina Pušlar, Čuki, Ka-lamari, Manca Špik, DJ Sylvain in Lara Love & Lovro. V Bevkovem parku bo otroke pričakala pravljična dežela: drevesa bodo osvetljena z lučkami, na zelenicah pa decembrski motivi. Ob božiču bodo na ogled postavili jaslice, na podestu ob parku pa večji ogrevani šotor, kjer bo vsak dan med 13. in 16. uro poskrbljeno za varstvo otrok. Za otroke so v prazničnih dneh pripravili tudi otroške predstave, športni dan, na božič jih bo razveselil ribič Pepe, sledil bo nastop učencev Iva Špacapana z rock in jazz koncertom ter koncert Jazz Quinteta Nova. Najmlajše bo obdaril tudi dedek Mraz, zadnji dan v letu pa bo popoldan silvestrovanje za otroke. V velik del programa je vključena tudi novo-goriška umetniška gimnazija: dijaki bodo nastopili z impro ligo, plesnimi predstavami, koncertom in likovnimi delavnicami. (km) " Oglaševalska agencijaTMEDIA obvešča CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA i ir sprejema OŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 16. decembra 2011 Telefon št. 800.912.775 Faks št. 0481 32844 E-mail: oglasi@tmedia.it Delavniki 10.00- 15.00 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandre-žu komedija »Charleyeva teta« (Thomas Brandom) v režiji Jožeta Kranjca, nastopa Gledališče pod Kozolcem - Šmartno ob Paki; več na tel. 048120678 (Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 6. decembra in v sredo, 7. decembra, ob 20.45 predstava »Se devi dire una bugia dilla ancora piu gros-sa!« (Ray Cooney). ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v četrtek, 8. decembra, ob 16.30 »L'ultimo al-bero«; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049). 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja po ugodni ceni kmetija Tomšič v Sovod-njah ob Soči; tel. 0481-882064 ali 3471216398. PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »II giorno in piu«. Dvorana 2: 17.50 - 21.00 »Midnight in Paris« (digital). Dvorana 3: »Kinemax d'autore« 17.40 - 20.30 »Detective Dee e il mistero della fiamma fantasma«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn -prvi del«; 22.10 »Scialla!«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Real steel« (digitalna projekcija); 22.10 »Anche se e amore non si vede«. Dvorana 3: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Midnight in Paris« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Il giorno in piu«. Dvorana 5: »Kinemax d'autore« 17.40 - 19.50 - 22.00 »Jane Eyre«. il Razstave V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri odprtje samostojne razstave likovnega umetnika Vanje Franka z naslovom »Čas, prostor, energija«. Predstavil ga bo kritik Vito Cutto; ob delavnikih 10.00-12.30, 16.30-19.00, ob praznikih 10.00-12.30. S Izleti SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom v Vrhniko, gramozno jamo in božičnih tržnic Ljubljane v soboto, 17. decembra; informacije in prijave na tel. 0481-82273 (Roberta) ali 0481-482015 (Karlo). SPDG vabi na udeležbo na 33. spominski pohod »Po poti Cankarjevega bataljona« s Pasje ravni v Dražgoše, v noči med 7. in 8. januarjem 2012. Prijave do četrtka 22. decembra; informacije in prijave po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na andrej@spdg.eu. 4 Koncerti «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 30. decembra, ob 20.45 koncert z naslovom »Balkan festival orchestra« maestra Roberta Gutterja; nastopata violinist Stefan Tarara in sopranistka Silvia Martinelli; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE ADRIA prireja v sredo, 7. decembra, ob 18. uri predstavitev svoje zgoščenke z naslovom »Stabat Mater di G.B. Pegolesi« in razstavo »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori« z glasbeno spremljavo orkestra in dekliške vokalne skupine Bodeča Neža z Vrha. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je urnik za sprejemanje in pomoč pri izpolnitvi prošenj za zavodne lestvice neučnega osebja - tretji pas -triletje 2011-2014 sledeči: v ponedeljek, 12. decembra, od 14. do 15. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše petošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred nižje srednje šole, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 12. decembra, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva v Ul. dei Grabizio 38; več na icgorizia.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na informativno srečanje, ki bo v torek, 13. decembra, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva v Ul. dei Grabizio 38; več na icgorizia.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na informativno sre- čanje, ki bo v sredo, 14. decembra, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva v Ul. dei Grabizio 38; več na icgorizia.net. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da zapade 15. decembra rok za vložitev prošenj za začasno zaposlitev za neučno osebje; prošnje je treba oddati na tajništvih posameznih ravnateljstev; informacije na sedežu sindikata ob četrtkih med 16. in 17. uro po tel. 0481-82613. H Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno silvestrovanje v Hotelu Ai Pi-ni v Pineti pri Gradežu v sredo, 28. decembra, z začetkom ob 15. uri. Vpisujejo po tel. 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-532092 (Emil D.), 347-1042156 (Rozina F.); obvezno na račun 20 evrov. MIKLAVŽEVANJE NA VRHU: v sredo, 7. decembra, ob 18.30 v prostorih kulturnega in športnega centra Danica; informacije eno uro pred predstavo v prostorih domačega društva. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je rok prijave na mednorodno revijo »Primorska poje« 31. december 2011. Tudi letos bo edini možni način prijavljanja elektronski, na spletni strani www.zpzp.si; aktivna je povezava do spletne prijavnice. »SOLE IN RETE« informativno srečanje s ciljem spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije bo v sredo, 7. decembra v občinski knjižnici v Ul. N. Sauro 40 v Špetru ob Soči. Med 19.30 in 20.30 bo na voljo informativno okence; več na www.soleinrete.it, tel. 331-8307063, andrea.antoniali@ener-goclub.org. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 11. decembra, malo božično tržnico od 11. do 17. ure. DELAVNICO BOŽIČNIH IKEBAN prireja KD Danica v četrtek, 15. decembra, od 19. do 21. ure na sedežu društva. 15 Prireditve SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja pravljične urice za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole z naslovom »Prauce z varšta«; vsako drugo soboto v mesecu v prostorih društva od 15.30 do 17. ure, info. in vpisovanja po tel. 338-2127942 (Katja). SLOVENSKI ZGODOVINSKI ATLAS: predstavitev izdaje bo v sredo, 7. decembra, ob 18. uri v Goriški knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici. NA MOSTOVNI V SOLKANU bo 8. decembra, ob 20. uri »Literarni četrtek« z Majo Vidmar; s pesnico se bo pogovarjala Anja Mugerli. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja v četrtek, 8. decembra, ob 11. uri (po sv. maši) v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu predstavitev »Zbirke starih in novih ugank« domačinke Ivanke Jermol Za-vadlav. Avtorico in publikacijo bo predstavila Majda Zavadlav. Sodeluje Otroški župnijski zbor Štandrež. Pogrebi DANES V PODGORI: 11.30, Teresa Miotti (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTMAVRU: 9.30, Pietro Lu-ciani (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Liliana Vinzi vd. Bisiach (iz Vidma) v cerkvi Sv. Valerijana, sledila bo upepelitev. DANES V FOLJANU: 11.00, Rita Bos-si (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Adriana Miani vd. Dallan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev; 11.30, Ezio Gava (iz trži-ške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuseppe Mi-gnola iz bolnišnice v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 6. decembra 2011 27 manjšina - Pismo generalne konzulke Slovenije predsedniku FJK Valenčičeva Tonda poziva naj dežela vnaprej izplača manjkajoča sredstva Gre za 2,5 milijona evrov, ki bi jih morala manjšina dobiti iz zakona št. 38 TRST - Generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan je na predsednika Furlani-je-Julijske krajine naslovila uradno pismo, v katerem ga opozarja na zaskrbljujoč položaj slovenske manjšine v Italiji. Ob tem, da je uvodoma poudarila dobre odnose med Slovenijo in avtonomno deželo FJK na najrazličnejših področjih, pa je Tonda opozorila na težko finančno stisko, v kateri se je znašla manjšina. V zvezi s tem Pelikanova navaja, da sta krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza priznani z deželnim zakonom št. 26/2007. Slovenska manjšina je zaščitena tudi z italijansko ustavo, statutom AD FJK in z mednarodnimi pogodbami, sporazumi in konvencijami. Posebej pa je v pismu izpostavila 16. člen zaščitnega zakona št. 38/2001, ki finančno opredeljuje podporo italijanskih institucij do kulturnega, umetniškega, znanstvenega, informativnega delovanja institucij manjšine. »Žal, se navedeni člen v letošnjem letu ni dokončno udejanjil, kljub številnim aktivnostim manjšine in posegom slovenskih vladnih institucij,« piše slovenska generalna konzulka predsedniku FJK. »Slovenska manjšina se je zaradi finančnega krča znašla v težki situaciji, saj morajo njene institucije najemati drage bančne kredite,« poudarja Pelikanova in v pismu prosi predsednika Furlanije-Julijske krajine Tonda, da AD FJK Vlasta Valenčič Pelikan kroma s predhodni izplačilom manjkajočega prispevka (kot smo že večkrat poročali, gre za 2,5 milijona evrov, ki so se »izgubili« nekje v Rimu op. ur.) podpre delovanje manjšine. »AD FJK je dežela s posebnim statutom in to njeno specifičnost opredeljuje ravno obstoj manjšin, večjezičnost, Renzo Tondo večkulturnost, ki je tudi vrednota, ki jo označuje kot drugačno in posebno. Zato so tudi pričakovanja do dežele usklajena z navedenimi vrednotami in posebnostmi, ki jih odraža,« še piše Vlasta Valenčič Pelikan v pismu predsedniku FJK. fjk - Snega ni Začetek smučarske sezone 17. decembra VIDEM - Ljubitelji smučanja v Furlaniji-Julijski krajini bodo morali počakati do 17. decembra, da bodo na deželnih smučiščih pognali smučarske naprave. Za 8. december načrtovan začetek sezone so morali namreč zaradi pomanjkanja snega preložiti še za deset dni. Pa še takrat verjetno ne bodo odprte vse proge, temveč le tiste, ki jih bodo uspeli zasnežiti z umetnim snegom. »Od srede tega tedna bi morala pasti temperatura, tako da bomo lahko aktivirali snežne topove,« je povedal predsednik Promoturja Stefano Mazzolini, ki je kljub neugodnim vremenskim razmeram optimist, se pa zaveda, da brez pomoči narave, to se pravi snežnih padavin in mraza, tudi z najsodobnejšo tehnologijo ne morejo storiti vsega. »Na žalost še nimamo te sposobnosti, da bi lahko snežilo na naš ukaz,« je še povedal s kislim nasmeškom. sežana - V Kosovelovi knjižnici se je z njim pogovarjala Tatjana Rojc Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta gost zaključnega srečanja akcije Primorci beremo SEŽANA - V sežanski Kosovelovi knjižnici so obletnico Prešernovega rojstnega dne zaznamovali z zaključno prireditvijo Primorci beremo, kjer so v goste povabili letošnjega Prešernovega nagrajenca, pesnika in književnika Miroslava Košuto, s katerim se je pogovarjala Tatjana Rojc. Najnovejšo Košutovo pesniško zbirko Drevo življenja, ki je izšla ob pesnikovem 75. življenjskem jubileju pri založbi Mladika in ki je bila uvrščena v seznam 51. proznih in 12. pesniških zbirk slovenskih avtorjev v letošnji že peti akciji Primorci beremo, je prejelo 77 bralcev sežanske knjižnice s podružnicami v Komnu, Divači in na Kozini, ki so prebrali skupaj 728 knjig. Priznanja in knjižno darilo je slavnostni gost bralcem podelil ob pomoči ravnateljice sežanske knjižnice Nadje Mislej Božič in štirih bibliotekark Tanje Grmek Bratina, Magde Bezlaj, Patricije Dodič in Maje Živec. Med bralci, ki so letos prebrali največ del slovenskih avtorjev, gre izpostaviti Dušana Kukanja (s 34 prebranimi knjigami), Liljano Bole Trebec (22) in Rafaela Vončina (19) kot tudi Jolko Milič, ki sicer ni uradno sodelovala v akciji, je pa prebrala veliko knjig, še posebej poezije, ki jo tudi prevaja v italijanščino. Z Miroslavom Košuto je tekla beseda tudi o osebnem razvoju, odgovornosti do družbe, jezika, naroda in njegove kulture, kar je tudi eden od namenov projekta Primorci beremo. Košuta, ki se je iz svojega rodnega Križa, preselil v Ljubljano in po študijskih letih in urednikovanju na slovenskem državnem radiju zopet vrnil v Trst ter se poklicno posvetil umetniškemu vodenju in ravnateljstvu SSG, je spregovoril številnim obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili čitalnico sežanske knjižnice, o svojem kriško-kraškem središču sveta, ki ga ni na svetu lepšega, kot pravi sam, o morju in dimenzijah Krasa. Čeprav je zbirka Drevo življenja nastala na pobudo založnika, pa je pesnik sam pripravil izbor pesmi. Nekatere izmed njih je tudi interpretiral, med njimi tudi uvodno pesem Drevo življenja. »V naši tržaški vezenini, s katero se že vrsto desetletij ukvarja moja žena Marta, je osrednji motiv drevo življenja, ki se vije iz vogala rute. Tudi sam sem vzel ta motiv drevesa življenja, ki se širi v prostor ter z dobrim in manj dobrim napolnjuje naša življenja,« je poudaril Košuta, Primorec po temperamentu, po značaju Križan, predvsem pa eden od tistih pesnikov, ki mu je bila beseda od bogov podana v zibelko. Olga Knez Miroslav Košuta s Tatjano Rojc na srečanju z bralci o. knez Urnik: torek - sobota 7.40-13.30 16.30-19.30 ponedeljek 7.40-13.30 Ob nedeljah zaprto. marko.prunk@siol.net GSM 00386 41 635 645 Dobrodošli tudi v naši gostilni v Lokvi! MESNICA PRUNK Trst - Largo Barriera 1 Vrhunska kakovost izbranega slovenskega mesa Svinjina, žrebičje meso, telečje meso, jagnjetina, perutnina, razni mesni izdelki Slovenske slaščice in kruh od 1. 12. 2011 do 6. 1. 2012 VELIKA NAGRADNA IGRA 1. nagrada: skuter Piaggio 2. nagrada: bivanje v termah OLIMIA 3. nagrada: 2 vstopnici za Postojnsko jamo in Predjamski grad 28 Torek, 6. decembra 2011 KULTURA / festival wunderkammer - Koncertni projekt fizika in glasbenika Andree Lausija Glasba v »kraljestvu fizike« dokaz o tesni zvezi znanosti in umetnosti Danes ob 20.30 v dvorani Bartoli gledališča Rossetti koncert baročne glasbe Priznati svojo nestrokovnost z besedami, »saj nisem tehnik!«, je v kateremkoli pogovoru bolj sprejemljivo od veliko bolj redkega priznanja »nisem kultiviran človek«, kar je znak uveljavljenega prepričanja, da sta znanost in kultura strogo ločeni področji. S to ugotovitvijo je generalni direktor raziskovalnega središča Science Park na Pa-dričah Enzo Moi uvedel v poseben dogodek, ki je v sredo privabil staro glasbo v kongresno dvorano »kraljestva« fizike. Na tej neobičajni lokaciji je fizik, glasbenik in umetniški vodja festivala stare glasbe Wunderkammer Andrea Lausi priredil koncertni zagovor o mnogih stičnih točkah med znanostjo in umetnostjo, ki sta bili pred Galilejevo revolucijo tesno povezani. Eden od mnogih, emblematičnih primerov, je Keplerjeva teorija o harmoniji sfer oz. o pravi »glasbi planetov«, iz katere je izhajala celotna zamisel za ta koncertni projekt. Vsakemu od sedmih planetov je renesančni astronom dodelil namreč serijo not, po katerih je lutnjar Fabio Ac-curso napisal ravno toliko skladb, ki so na zelo sugestiven način pričarale značilno melodijo oz. harmonijo vsakega planeta. Ob sodelovanju čembalistke Paole Erdas je avtor podal te improvi-zacijske miniature, da bi z njimi, dodatno obarval sporočila tekstov, s katerimi je Giuseppe Paolo Cecere povezal glasbene točke programa. V teh inter-mezzih so besede znanstvenikov, glasbenikov, književnikov iz preteklih stoletij (med temi Kopernik, Galileji, Giordano Bruno in Monteverdi) poudarjale nekdanje, umetniško obravnavanje znanosti s fascinantnimi in domišljij -skimi literarnimi podobami. Osrednji del glasbenega programa so tvorile pevske točke članov priznane italijanske skupine De Labyrintho, ki je nastopila s skladbami avtorjev 16. in 17. stoletja. Med temi so bile polifonske in mono- V »kraljestvu fizike« na Padričah so bili poslušalci tokrat v skladu z okoljem, v katerem se je vse skupaj dogajalo, priča »glasbi planetov« kroma dične skladbe Flamca Josquina De-spreza, ki predstavlja pravo specializacijo tega vokalnega ansambla. Za izjemno delikatna ravnovesja izvedb a cappella je soočanje z akustiko prostora včasih daljši postopek in kongresna dvorana je na začetku evidentirala posamezne, značajsko izrazito zaznamovane barve med seboj premalo povezanih glasov. V nadaljevanju koncerta pa so pevci skupine pokazali svoje ekspre-sivne sposobnosti in obvladanje stilov na vedno bolj prepričljiv način. Med izbranimi skladbami je bilo več »hitov«, od Desprezove šansone Mille regretz v ekspresivnem legatu solista, do znane ljubezenske pesmi Tarquinia Merule Folle e ben chi crede in ne nazadnje Ge-sualdove dramatične mojstrovine Io tacero, ki je z natančnim in zelo smi- selnim oblikovanjem dinamike predstavljala višek glasbenega popoldneva. Od solistične točke, dueta do kvinteta, je skupina sledila posvetnim in nabožnim vsebinam programa s skladbami samih vodilnih mojstrov, kot so Palestri-na, Lasso, Caccini, Monteverdi, Landi in Merula. Med borbenim Marsom in veličastnim Jupitrom se je pojavila tudi tokata za lutnjo Michelagnola Galileja, mlajšega brata Galileja in sina teoretika glasbe Vincenza. Glasbene izvedbe so spremljale projekcije v ozadju, za katere je umetnostna zgodovinarka Pamela Volpi izbrala in utemeljila fotografije umetnin, ki so uokvirjale vokalne točke s smiselnimi povezavami (kraj, kjer je določen skladatelj deloval, portret kralja, ki je na poseben način občudoval določeno skladbo ali bolj preprosto časo- vno vzporedje). Koncerti festivala Wunderkammer so v večini primerov nosilci določenega spoznanja in koncepta in tokrat so organizatorji učinkovito sprožili konstruktivno razmišljanje publike o danes izgubljeni zavesti renesančnega človeka, ki jo je sugeriral naslov koncerta: Trojna točka. Izraz za termodinamično stanje, pri katerem sobivajo plinasta, kapljasta in trdna faza, je na tem koncertu označil, po vzoru preteklih stoletij, ravnovesje med konkretno likovno umetnostjo, abstraktno glasbo in znanostjo. Festival Wunderkammer se bo zaključil danes ob 20.30 v dvorani Bartoli gledališča Rossetti s koncertom baročne glasbe neapeljskih avtorjev v izvedbi čembalistke Paole Erdas in harfistke Mare Galassi. Rossana Paliaga zgodovina - Knjiga Piera Turinija o obdobju od 1. svetovne vojne do Osima Migracije in vsiljene spremembe identitete v narodnostno mešanem prostoru Julijske krajine Migracijska gibanja in vsiljene spremembe identitet ljudi v narodnostno mešanem prostoru Julijske krajine od prve svetovne vojne do podpisa Osimskih sporazumov. Obravnavi teh vsebin se posveča knjiga z naslovom Metamorfosi etniche. I cambiamenti di po-polazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 1914-1975, zgodovinarja Piera Purinija, ki je pred nedavnim izšla pri videmski založbi Kappa Vu in o kateri je pred dnevi tekla beseda na srečanju, ki sta ga v openskem Prosvetnem domu priredila Skd Tabor in Knjižnica P.To-mažič in tovariši. Po pozdravnem nagovoru Živ-ke Persič, ki je v imenu organizatorjev prisotne spomnila, da dogodek poteka ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v vasi, je zgodovinar Aleksij Kalc v glavnih obrisih predstavil raznoliko etnično, ekonomsko, agrarno in sociološko strukturo Julijske krajine, ki je med dvema vojnama segala vse do Rapalske meje in je vsebovala tudi Reko. Relativno majhen teritorij, poseljen s slovanskim, romanskim in germanskim prebivalstvom, je bil prizorišče, v prvi vrsti zaradi političnih, a tudi gospodarskih in družbenih razlogov, številnih migracijskih procesov. Avtor v delu postavlja pod drobnogled premike skupnosti v času, ki se začne s podpisom Londonskega pakta, s katerim italijanska kraljevina vstopi v vojno z Delo so predstavili ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim kroma obljubo, da bo nagrajena s priključitvijo novega ozemlja, in sklene leta 1975, ko se z vprašanjem meje povezana trenja in strasti na mednarodni ravni pomirijo. Glavna zasluga raziskave je, da v njej avtor analizira celoten spekter teh gibanj prebivalstva ob hkratnem upoštevanju sprememb identitete zaradi asimilacije, ki je bila rezultat pritiska, nasilja ali prilagajanja novim družbenim okoliščinam. V svojem posegu je Purini obrazložil vzgib, zaradi katerega je vzljubil preučevanje preteklosti. V otroških letih je doživljal neskladje med tistim, kar so mu o tržaški zgodovini pripovedovali doma (nono- ti so bili slovenske in nemške narodnosti) in onim, kar je iredenti-stična učiteljica govorila v šoli: zavedel se je, da je ogromno poglavij izginilo iz uradne italijanske zgodovine. V delu teče beseda o nemških skupnostih iz Trsta, Gorice in drugih središč Julijske krajine, ki se ob koncu 1. vojne izselijo, potem ko jim italijanske oblasti zaprejo šole, časopise, založbe, itd. Dalje knjiga obravnava, kako so oblasti še pred uradnim nastopom fašizma spodbujale izseljevanje Slovencev in Hrvatov, kar se je nadaljevalo tudi po letu 1927, ko je bila Julijska krajina izvzeta iz emigracijske bloka- de, ki je takrat veljala na Polotoku, kar je pospešilo odhod velikega števila naših prednikov, denimo, v Argentino. Purini, ki je spomnil, da se je del tržaškega slovanskega prebivalstva za časa fašizma asimiliral, ker je zasledoval dvig na družbeni lestvici, je menil, da pojava fojb ni mogoče enačiti z etnično čistko: število izginulih ni tolikšno; mnogi so bili deportirani; potrebna je primerjava s tem, kar se je ob osvoboditvi dogajalo po Evropi, v Italiji in na Slovenskem: na Primorskem se je po njegovem v tistem času »ravnalo v rokavicah.« Podobno, pravi avtor, bi veljalo temeljiteje preučiti različne faktorje in vzgibe, ki so vplivali na to, da so Istrani zapustili Istro: socialno emancipacijo, preseljevanje iz podeželja v mesto, itd. »Dejstvo, da so se ljudje še sredi '60 let odločali za Italijo, ni mogoče obravnavati kot politično vprašanje,« meni Purini in opozarja, da podatek o 350 tisočih Italijanih, ki naj bi se izselili, ni v skladu s 300 tisoč na istem območju živečimi, ki jih navaja ljudsko štetje iz leta 1936. V debati, ki se je razvila ob koncu, je avtor objasnil, da emigracije tržaškega prebivalstva v Avstralijo ni mogoče obravnavati le kot ekonomski, pač pa tudi kot političen pojav, saj se je teh približno 15 tisoč ljudi, od katerih naj bi tretjina bila Slovencev, tja izselilo tudi zaradi tega, ker niso bili zadovoljni s prihodom italijanskih oblasti v naše kraje. (Mch) trieste prima Trio Debussy razvnel publiko Trio Debussy je že več let dobrodošel gost Mednarodnih srečanj s sodobno glasbo Trieste prima; turinski sestav, ki se je združil pred dvaindvajsetimi leti, je l.1997 v našem mestu osvojil nagrado Tržaškega tria, medtem pa je se je odlično uveljavil na mednarodni sceni in se lahko ponaša z nastopi v najuglednejših dvoranah kot so dunajski Musikverein, rimska S. Cecilia in argentinski Coliseum. Pokojni tržaški skladatelj Giampaolo Coral je bil protagonist koncerta, ki ga je trio oblikoval v gledališču Miela, poslušali pa smo tudi skladbo ameriškega komponista Aarona Jaya Kernisa. Osservando Paul Klee je bil naslov prve skladbe na programu , ki jo je Coral spisal l.1983; v opusu tržaškega komponista ima likovna umetnost zelo pomembno vlogo, toda zaman bi iskali neposredne vezi med sliko in zvokom: če v Kleejevih slikah večkrat opazujemo spokojno ubranost, je Coralova glasba praviloma nemirna. Svobodne, navidezno neurejeno nametane so bile poteze violončela, med katere se je klavir zarezal zdaj z ostrino zdaj z globino; dokaj razredčena glasba, ki je ob vstopu violine postala bolj gostobesedna in se postopoma nasičila s skoraj retoričnim viškom. Sledila je skladba za violino solo z naslovom Raps IV, ki jo je Piergiorgio Rossi interpretiral zelo plastično, kot parodijo ali karikaturo violinskega virtuoza. Pianist Antonio Valentino je nato zaigral Homage Debussyju, kratko skladbo, ki je z rahlimi potezami izrazila Cora-lovo privrženost francoskemu mojstru. Zelo zanimiva je bila skladba Der neue Postmodernismus za klavir in recitatorja: tu je Coral ubese-dil in uglasbil svojo nostalgijo, od Schuberta do Preverta. Klavir je igral neke vrste reminiscence, v katerih sta se oglašala Schubertova samospeva Gretchen am Spinnrade in Erlkönig ter francoska melodija, re-citator-odlični Davide Livermoore, nekoč tenorist, danes pa pretežno režiser in igralec-pa je med ironijo in nostalgijo spletal žalosten Schu-bertov portret s Prevertovim šansonom Les feuilles mortes. Tudi Trittico delle delizie (Triptih naslad) zajema iz likovne umetnosti, iz znamenite slike Hie-ronymusa Boscha: skladbo je Coral spisal l.2006 ter jo posvetil Triu Debussy, ki je s svojo interpretacijo zelo lepo osvetlil strukturo skladbe. Čelistka Francesca Gosio je s svojima kolegoma tankočutno izpeljala miselni lok, ki se razvija v trdni ko-heziji treh instrumentov in pripelje do silnih dramatičnih viškov. Program je sklenila dokaj zabavna skladba, ki jo je ameriški komponist Aaron Jay Kernis spisal na tekst italijanskega futurista Fi-lippa Tommasa Marinettija. Davide Livermore je tu postal absolutni protagonist z interpretacijo, ki je ironično, ustvarjalno in razgibano podala naduto provokacijo futuri-stičnega pesnika: naslov skladbe Le quattro stagioni della cucina futurista (Štirje letni časi futuristične kuhinje) je odgovarjal humoristični vsebini z nemogočimi recepti, ki jih je Livermore vpletal v glasbeno podlago tria. Wagner, Beethoven, Debussy, pa tudi O' sole mio so se oglašali kot odkruški, kot resna protiutež neresnim namenom. Tudi glasbeniki so se tu pa tam oglasili z žvečenjem, razposajena skladba je požela dolge in navdušene aplavze, ki so iztržili ponovitev Poletja, oziroma ljubezenske večerje na otoku Capri s pršutom, ki se je namakal v mleku.... Katja Kralj / SVET Torek, 6. decembra 2011 29 hrvaška - Koalicija kukuriku (SDP, HNS, IDS in HSU) je dobila 80 poslancev v 151-članskem saboru Na nedeljskih parlamentarnih volitvah po pričakovanjih slavila leva sredina Bodoči premier Milanovič: Novo vlado čaka veliko dela - HDZ doživela najhujši volilni poraz doslej ZAGREB - Vodja zmagovite levo-sredinske koalicije na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem Zoran Milanovič je po objavi prvih neuradnih izidov volitev dejal, da novo vlado čaka veliko dela. Predsednik SDP in bodoči premier je obljubil, da ne bodo izneverili velikega zaupanja državljanov. Potem ko je državna volilna komisija v nedeljo malo pred polnočjo objavila neuradne izide, ki so potrdili zmago njegove koalicije kukuriku, je verjetni mandatar za sestavo nove vlade Mi-lanovič poudaril, da ima nova vlada veliko odgovornost. V kratkem nagovoru je čestital tudi zmagovalcem na volitvah v Sloveniji, Pozitivni Sloveniji Zorana Jankoviča, ter izpostavil, da bo njegova vlada gradila partnerske odnose z državami, ki so v EU, ter pomagala sosedom, ki še niso, da dobijo članstvo. Nekaj pred polnočjo je v nedeljo javnost nagovorila tudi predsednica HDZ Jadranka Kosor, ki je za odhod HDZ v opozicijo iskala odgovornost pri drugih. "Pomembno je, da HDZ niso ponižali in da je niso spravili na kolena. Niso uspeli, da bi HDZ počasi izginila s politične scene. Ze zdaj bomo začeli delati za zmago na prihodnjih volitvah", je dejala Kosorjeva, ki ni čestitala koaliciji kukuriku za zmago. Zmagovalcem je čestital predsednik države Ivo Josipovič, ki se je na novinarski konferenci zahvalil za sodelovanje tudi vladi premierke Kosor. Nedeljskih parlamentarnih volitev se je v desetih volilnih enotah na Hrvaškem udeležilo 2,3 milijona volivcev oz. nekaj manj kot 62 odstotkov upravičencev. V tujini je volilo dobrih pet odstotkov od več kot400.000 volilnih upravičencev, je objavila volilna komisija v ponedeljek popoldne, potem ko je preštela glasove z 95,95 odstotka volišč. Koalicija kukuriku (SDP, HNS, IDS in HSU) je dobila 80 poslancev v desetih volilnih enotah, imajo pa še dodatnega poslanca v posebni volilni enoti za manjšine. V 151-članskem saboru bodo imeli stabilno večino. HDZ je skupaj s svojimi partnerji prejela 44 poslanskih sedežev v desetih volilnih enotah ter tri v posebni enoti za diasporo. Gre za najhujši volilni poraz HDZ, saj bo imela celo manj poslancev kot leta 2000, ko je morala s 46 poslanci prvič priznati poraz na volitvah. Med 47 letošnjimi mandati so namreč tudi mandati koalicijskih partnerjev HDZ, medtem ko bo imela sama HDZ tokrat manj kot 46 poslancev. Zoran Milanovič ansa Hrvaški laburisti - stranka dela (HL) in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSBB) bosta imeli po šest poslancev, neodvisna lista upokojenega duhovnika Ivana Grubišiča dva poslanca, medtem ko bosta po enega poslanca imeli še Hrvaška kmečka stranka (HSS) in koalicija "pravaški dežnik", v kateri sta Hrvaška stranka prava Ante Starčevič in Hrvaška čista stranka prava (HČSP). Narodne manjšine imajo zagotovljenih osem poslanskih sedežev. Od tega ima srbska manjšina tri poslance, ki bodo tudi v sedmem sklicu sabora prihajali iz vrst Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS). Albansko, bošnjaško, črnogorsko, makedonsko in slovensko manjšino bo v saboru predstavljal Nedžad Hodžič, pripadnik bošnjaške manjšine, je potrdila volilna komisija. V poslanskih klopeh bo sicer veliko novih obrazov, saj bo več poslancev koalicije kukuriku iz prejšnjega sklica sabora prešlo v Milanovičevo vlado. Kot napovedujejo hrvaški mediji, naj bi imela njegova vlada tri podpredsednike ter 17 ministrstev. Zunanja ministrica bo Vesna Pusič (HNS), ki je predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU. Pusičeva je po zmagi levosredin-ske koalicije za STA dejala, da bi se morali Hrvaška in Slovenija oddaljiti od preteklosti in začeti skupno delovati v regiji. Ko gre za odnose s Slovenijo, je spomnila, da je pred državama skupna naloga imenovanja treh sodnikov arbitražnega sodišča. "Težko povem, ali se bomo uspeli dogovoriti glede treh članov arbitražnega sodišča. Po 9. decembru bomo imeli dva tedna za dogovor. Če ne bomo uspeli, bo tri sodnike imenoval predsednik Meddržavnega sodišča (ICJ). Niti v tem primeru ne vidim nobenih težav", je dejala. Ob tem je Pu-sičeva izrazila upanje, da bosta državi vprašanje meje "uredili na podlagi arbitražnega sporazuma, kakor sta ga ratificirala oba parlamenta". Novi sabor bo oblikovan največ 20 dni po objavi uradnih izidov volitev, te pa bo državna volilna komisija objavila v torek. Sicer je omenjeni rok odvisen tudi od tega, ali bodo morali na nekaterih voliščih ponoviti volitve, in pa od vložitve morebitnih pritožb na volilno komisijo in ustavno sodišče. Če ne bo zapletov, bo skrajnji rok za konstitutivno sejo sabora v tednu med božičem in novim letom. Ko bo nato Josipovič Milanoviča imenoval za mandatarja, bo moral predsednik SDP v roku 30 dni v saboru predstaviti člane svojega kabineta ter vladni program, poslanci pa bodo nato glasovali o zaupnici vladi. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so ocenili, da so nedeljske volitve potekale v ozračju pluralizma ter na profesionalen in pregleden način. Morajo pa na Hrvaškem sprejeti dodatne ukrepe, ki bi izboljšali postopke, ko gre za urejanje volilnih seznamov in volilnih enot. V Evropski komisiji pa so dejali, da se "veselijo tesnega sodelovanja z novim parlamentom in vlado". Izrazili so pričakovanje, da bo na Hrvaškem ohranjena enaka raven zavezanosti pristopu k EU kot doslej. Goran Ivanovič (STA) rusija - Mednarodni opazovalci ugotovili nepravilnosti na volitvah Putinova Enotna Rusija ohranila večino v parlamentu, a je doživela pekoč poraz MOSKVA - Enotna Rusija premiera Vladimirja Putina je na nedeljskih parlamentarnih volitvah po preštetju 96 odstotkov glasov dobila natanko 50 odstotkov glasov podpore ali 238 od 450 poslanskih mandatov, kar pomeni, da ima stranka večino v ruskem parlamentu, je včeraj sporočil vodja ruske volilne komisije Vladimir Čurov. V primerjavi z volitvami leta 2007 je stranka sicer prejela manj glasov in je izgubila dvotretjinsko večino v parlamentu. V prejšnjem sklicu parlamenta je imela namreč 315 mandatov, sedaj pa jih bo imela 77 manj. Kot je še sporočil Čurov, je vsem štirih strankam, ki so bile doslej v parlamentu, uspelo ponovno osvojiti poslanske mandate. Komunisti so tako prejeli 19,16 odstotka glasov ali 92 mandatov, Pravična Rusija 13,22 odstotka (64 mandatov) ter skrajno nacionalistična Libe-ralnodemokratska stranka Vladimirja Zi-rinovskega 11,66 odstotka (56 mandatov). Liberalna stranka Jabolko Grigorja Javlinskega je s 3,3 odstotka glasov pristala ansa na petem mestu in pred vrati dume, za vstop v katero je bilo treba doseči sedemodstotni prag. Končne izide volitev bi morali po napovedih objaviti že včeraj zjutraj, vendar štetje glasovnic traja dlje, kot je bilo pričakovati. Nekateri politiki iz vrst opozicije namigujejo, da volilna komisija manipulira pri štetju volilnih lističev, da bi Enotni Rusiji "zagotovila" več kot 50 odstotkov glasov. Nekdanji premier Mihail Kasjanov, ki je zdaj v opoziciji, je dejal, da Putin nujno potrebuje "to številko", da ne bi bil vi- deti šibek. "Enotna Rusija je večino v dumi osvojila zgolj zaradi posebnosti ruske volilne zakonodaje," piše ruski dnevnik Vedomosti, ki vladajočo stranko pikro označi za "stranko manjšine". "Oblasti izgubljajo zaupanje. To je zanje nekaj novega," pa je komentiral vodja muzeja Andreja Saharova Sergej Lukaševski. Dodal je, da "ideologija režima izčrpava samo sebe". Opozicijski voditelj Boris Nemcov je dejal, da so volitve prinesle "konec Putinovih medenih tednov z ljudstvom" ter napovedal, da se bo njegova vladavina kmalu "sesula kot hišica iz kart". "Moral bi imeti poštene predsedniške volitve in dovoliti kandidatom opozicije, da se registrirajo za predsedniško tekmo, če noče, da ga izžvižgajo od Kamčatke do Kalinin-grada," je menil Nemcov v pogovoru za radio Eho Moskve. Volitve so še pokazale, da se priljubljenost Enotne Rusije po državi močno razlikuje. V regiji okoli Vladivostoka na skrajnem vzhodu države je tako zanjo glasovalo dobrih 33 odstotkov volivcev, medtem ko je na Severnem Kavkazu vladajoča stranka zabeležila več kot 90-od-stotno podporo. Na volišča je sicer v nedeljo prišlo okoli 60 odstotkov od skupno 110 milijonov volilnih upravičencev. Pred štirimi leti je bila volilna udeležba nekoliko višja, 64-odstotna. Med nedeljskimi volitvami je sicer prišlo do številnih nepravilnosti, vključno s prevelikim številom glasovnic glede na število volilnih upravičencev, so včeraj sporočili mednarodni opazovalci volitev pod vodstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Opazovalci Ovseja in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki so opazovali dogajanje na 115 voliščih, ocenjujejo, da je volitve zaznamovala "odsotnost enakega igrišča za vse". "Volilna tekma se je nagibala v prid vladajoči stranki, volilne oblasti niso bile dovolj neodvisne, večina medijev je bila pristranska, državne oblasti pa so se neprimerno vmešavale v volitve na različnih ravneh," poudarjajo opazovalci. (STA) evropska unija - Nemčija in Francija uskladili načrt za novo pogodbo Merklova in Sarkozy za avtomatične sankcije proti državam s presežnim primanjkljajem PARIZ - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy se zavzemata za avtomatične sankcije za tiste članice območja evra, katerih jav-nofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke BDP. Kot sta dejala po včerajšnjem srečanju, si želita prenove pogodbe na ravni celotne EU, dopuščata pa tudi možnost posebne pogodbe za območje evra. Merklova in Sarkozy sta včeraj v Parizu dorekla podrobnosti predlogov institucionalnih sprememb za okrepitev stabilnosti območja evra. Pismo s predlogi Pariza in Berlina bosta v sredo poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu. Voditeljema se zdi logično, da bi njune predloge kodificirali skozi spremembe pogodbe EU na ravni sede-mindvajseterice. Če iz kakršnih koli razlogov to ne bi bilo hitro izvedljivo, pa sta absolutno odločna oblikovati posebno novo pogodbo, ki bi zavezovala zgolj 17 članic območja evra, a bila odprta tudi za prostovoljni pristop drugih članic EU. Merklova in Sarkozy sta tako dala jasen signal tistim članicam EU, ki niso v območju evra in bi želele postopek spreminjanja pogodbe pogojevati z zahtevami po spreminjanju drugih vidikov temeljnega pravnega dokumenta EU v lastno korist, da tega ne bosta tolerirala. Med temi državami se je v zadnjih tednih izpostavljala prav Velika Britanija, saj je britanski premier David Cameron večkrat poudaril, da bi želel trenutno dolžniško krizo v območju evra in poglabljanje integracije znotraj območja skupne valute izkoristiti za prenos nekaterih Angela Merkel in Nicolas Sarkozy ansa pristojnosti nazaj na nacionalno raven. Voditelja si želita, da bi članice evrskega območja dogovor o novih pravilih dosegle do marca in ga ratificirale do poletja, saj se zavedata, da je treba ukrepati hitro, zato da se obnovi zaupanje v evro in denarno unijo. Kot je zatrdila Merklova, želita pod časovnim pritiskom dogovor doseči že na vrhu EU konec tedna v Bruslju in ob tem pridobiti tudi razumevanje Evropskega parlamenta, zato da ne bi bilo potrebno dolgotrajno spreminjanje pogodbe. Po Sarkozyjevih besedah je njun cilj, da se s spremembami institucionalnih temeljev evrskega območja trenutna dolžniška kriza v območju skupne valute nikoli več ne ponovi. Predlogi po Sarkozyjevih besedah predvidevajo avtomatične sankcije za države, katerih primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor kot zgornjo mejo določa pakt o stabilnosti in rasti. Odločanje o kaznih bi se sprožilo avtomatično, odločitve pa bi bile sprejete s kvalificirano večino. Najbolj so se pogledi Pariza in Berlina razlikovali glede vloge Sodišča EU pri nadzoru nad nacionalnimi fiskalnimi politikami in kaznovanju kršiteljic. Francija se je namreč bala izgube fiskalne suverenosti. Merklova je zatrdila, da bo Sodišče EU lahko preverjalo skladnost z ustavno določenimi omejitvami zadolževanja in načeli izravnanega proračuna, ne pa nadziralo vsakega proračuna posebej. Prav tako sodišče ne bi moglo razveljaviti nacionalnih proračunov in tako posegati v suverenost držav. Cilj Nemčije in Francije je, da vse članice območja evra določila o zgornji meji dolga in izravnanem proračunu vključijo v ustave, tako da bi lahko nad spoštovanjem teh načel bdela tudi ustavna sodišča. Osrednja voditelja območja evra sta se strinjala, da skupne evrske obveznice nikakor niso rešitev za dolžniško krizo. Kot sta dejala, gre za komično zamisel, saj Nemčija in Francija ne moreta jamčiti za dolgove drugih, če ne moreta teh dolgov nadzirati. (STA) blokada v nato Makedonija dobila tožbo proti Grčiji HAAG - Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) v Haagu je včeraj razsodilo v tožbi Makedonije proti Grčiji zaradi grške blokade Makedonije pri vstopu v Nato. ICJ je razsodilo, da je Grčija ravnala napak, ko je leta 2008 zaradi dolgoletnega spora o imenu blokirala Makedonijo pri vstopu v severnoatlantsko zavezništvo. Po mnenju ICJ je Grčija kršila začasni sporazum iz leta 1995, v katerem so se Antene zavezale, da ne bodo blokirale članstva Makedonije v mednarodnih organizacijah, če bo Makedonija uporabljala ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Včerajšnja razsodba sodišča pa še ne prinaša rešitve za grško-makedonski spor o imenu. Makedonija je tožbo proti Grčiji na ICJ vložila 17. novembra 2008. Zanjo se je odločila, da bi zaščitila svoje interese, ki izhajajo iz začasnega sporazuma, sprejetega 13. septembra 1995. (STA) 30 Torek, 6. decembra 2011 MNENJA, RUBRIKE / celovec - Slovesna podelitev Einspielerjeva nagrada za človeka dialoga NSKS in KKZ letošnjo nagrado podelila Walfriedu Wutscherju CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) sta letošnjo Einspielerjevo nagrado namenila bivšemu predsedniku kmetijske zbornice za Koroško, ekonomskemu svetniku Walfriedu Wutscherju. Podelitev prestižne nagrade, poimenovani po koroškemu Slovencu, duhovniku, učitelju, politiku in publicistu Andreju Einspielerju, je bila konec tedna v Mohorjevi hiši v Celovcu. Slavnostni govornik je bil predsednik NSKS Valentin Inzko, za glasbeni okvir pa je poskrbel Kvintet bratov Smrtnik. Wutscher je nagrado dobil za svoj odprt in iskren odnos do koroških Slovencev v času svojega predsedovanja kmetijski zbornici na Koroškem. Inzko je v svojem slavnostnem nagovoru menil, da so Walfriedu Wutscherju starši že s samo izbiro imena Walfried položili miroljubnost v zibelko. Odprtost, medsebojno spoštovanje in dialog pa je Wutscher poosebljal že v času, ko beseda dialog še ni bila tako moderna, je poudaril Inzko in nagrajenca označil za »prijatelja koroških Slovencev«. Predsednica Krščanske kulturne zveze (KKZ) Sonja Kert-Wakounig pa je ob podelitvi priznanja nanizala vzporednice, ki povezujejo Wutsc-herja z imenodajalcem priznanja Andrejem Einspielerjem. Poleg krščanske vere da sta to predvsem strokovni pristop in družbenopolitična drža, ki naj na Koroškem upošteva oba tukaj živeča naroda, slovenskega in nemškega. Predsednik slovenske frakcije v kmetijski zbornici Štefan Domej pa je pristavil, da so Wutsc-herjeva prizadevanja za odprtost zbornice do neke mere pripomogla tudi k nedavnemu zgodovinskemu uspehu Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) na kmečko-zborskih volitvah. Polni pohvale za nagrajenca so bili tudi gostje iz Slovenije. Med drugim sta v Celovec prišla bivši direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ervin Kuhar in aktualni predsednik KGZS Ciril Smrkolj, ki je bil med leti 1997 in 2000 kmetijski minister Republike Slovenije. Slednji je dejal, da nagrajenca Wutscherja odlikuje predvsem njegova širina. NSKS in KKZ od leta 1988 podeljujeta Einspielerjevo nagrado in s Einspielerjev nagrajenec Walfried Wutscher (levo) s predsednico KKZ Sonjo Kert-Wakounig in predsednikom NSKS Valentinom Inzkom cenc tem počastita osebnosti iz večinskega naroda, ki so si pridobile zasluge tako za slovensko narodno skupnost na Koroškem kakor tudi za vsestransko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Prvo nagrado sta ob 100. obletnici Einspielerjeve smrti prejela pobudnika dialoga v koroški cerkvi, sopredsednika slovensko-nemškega koordinacijskega odbora pri krški škofiji Ernst Waldstein in Valentin Inzko, oče letošnjega slavnostnega govornika. Ivan Lukan JEZIK NA OBROBJU Ko je pred kakim letom predavala v Trstu univerzitetnim študentom slovenistka iz Ljubljane, ki raziskuje naše kalke iz italijanščine, je na koncu zavzdihnila rekoč: »In ta nesrečni poseg za italijanski in-tervento in intervenire, brez katerega ne znajo v Trstu in Gorici napisati niti enega stavka! Primerov je toliko, da človek sploh ne ve, kje naj začne.« Potem je umolknila, slabih zgledov ni navedla. Od takrat se ustavim ob vsakem posegu, ki ga najdem v naših medijih. In res jih je vsak dan kar več kot ducat. Tako se v Sloveniji zapisana gradbena dela tostran nekdanje meje spremenijo v gradbeni poseg, obnova vaškega trga pa poseg na trgu. Pomoč gasilcev pri gašenju požarov postane gasilski poseg, prihod reševalcev v nesrečah pa rešilni ali reševalni poseg. Če se zgodi smrtna nesreča, poseže uradni zdravnik in ugotovi smrt ponesrečenca, pa tudi sicer se vsaka hitra zdravniška pomoč spremeni v hiter poseg zdravnika. Obnova goriškega županstva je šest milijonov vreden poseg. Kadar se kdo udeleži razprave, beremo, da je posegel v razpravo. V osrednji Sloveniji posredujejo v sporu, pri nas pa posežejo v spor, saj malokdo ve, da je in-tervento v slovenščini posredovanje, intervenire pa posredovati. Tudi policija mora večkrat posredovati, pomagati, ukrepati ali priskočiti na pomoč, kar pa naši poročevalci vedno spremenijo v poseg policije, še rajši pa v poseg agentov, ki s takim »publicističnim posegom« nehote in nič krivi pristanejo v tajni policijski službi. Če bi naši pisci vsaj enkrat pogledali v SP, bi posege gotovo omejili, saj bi takoj odkrili, da sta ob geslu poseg samo dva zgleda, in sicer vojaški poseg in posegi v naravo. Te zadnje najdemo tudi v Šlenčevem Slovensko-italijanskem slovarju, kjer so še: intervento chi-rurgico - zdravniški poseg (slov. največkrat operacija), poseg v tuje pravice - attentato ai diritti di qcn., poseg v korist nekoga - i buo-ni uffici a favore di qcn. V pravu je intervenire, oz. intervento - nastop stranke v procesu, v postopku). Italijanski risalire in-dietro prevedemo s seči nazaj v preteklost, namesto poseči po skrajnih sredstvih (ital. ricorrere ai mezzi estremi) pa je bolje uporabiti skrajna sredstva. Podobno bi lahko spremenili še nekaj Šlen-čevih zgledov. Pravilno pa postavi Šlenc pri besedah poseg, poseči, posegajoč in poseganje na prvo mesto sten-dere la mano, allungare la mano, mettere mano a...in šele na drugo intervento, ingerenza, intromissio-ne in glagole intervenire; interferire, intromettersi, immischiarsi, violare, za katere pa so v slovenskem jeziku (bolj kot poseg) v rabi izrazi: 1) posredovanje, ukrep, nastop, pomoč: 2) vmešavanje, v politiki poseganje kake države v notranje ali zunanje zadeve druge države ali z ukrepom odločilno vplivati na to; v ekonomiji pa odločilno vplivati na kaj, npr. na ponudbo ali povpraševanje. Vse te izraze najdemo tudi v Velikem slovarju tujk (CZ 2002). Dovolj možnosti je torej, da vsaj včasih pozabimo na naše posege, ob katerih v Ljubljani celo »zavzdihnejo«. Lelja Rehar Sancin gledališče - V četrtek v Slovenskem mladinskem gledališču Razredni sovražnik tokrat v režiji Boruta Šeparovica V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v četrtek premiera predstave Razredni sovražnik v režiji Boruta Šeparovica. Postavitev se opira na dramo Nigela Williamsa in posnetek antologij-ske istoimenske predstave, ki jo je leta 1982 režiral Vito Taufer. Kot je dejal Še-parovic, je bila Tauferjeva predstava zanj srečanje z resničnim v gledališču. Razredni sovražnik, kultna generacijska predstava iz 80. let prejšnjega stoletja, je kot adaptacija Williamsovega besedila v Tauferjevi režiji spodnjo dvorano SMG decembra leta 1982 spremenila v bojišče in je še dolgo odzvanjala v glavah gledalcev, je zapisal dramaturg Tomaž Toporišič. Kot je dejal na včerajšnji novinarski konferenci, se je vpisala v zavest slovenskega in jugoslovanskega gledališča. Hrvaški režiser Šeparovic, ustanovitelj in umetniški vodja zagrebške gledališke skupine Montažstroj, bo tokrat prvič režiral v Sloveniji. Kot je dejal, je Tau- PISMA UREDNIŠTVU So to sploh še poštne storitve ? Marsikaj bi bilo treba urediti glede delovanja poštne službe. Mene zanima predvsem redna in hitra dostava, ker je sicer nesmiselno kupovati Vplačevati) poštne znamke za storitve, ki to več niso. Nerazumljivo in sramotno dolgo potujejo pisma iz Slovenije v Italijo. Pismo oddano na pošti na Dobro-vem 8. novembra letos, kar je razvidno iz poštnega žiga, sem prejel 29. novembra. Pismo iz Tolmina, oddano 21. oktobra je bilo v Gorico dostavljeno slab mesec zatem, še daljšo pot pa je ubralo pismo, odposlano iz Bovca 7. oktobra. m Ker je takih primerov veliko, se bom v prihodnjih dneh obrnil do združenja za zaščito pravic potrošnikov, tiste pa, ki so nameravali ob bližnjih božičnih in novoletnih praznikih poslati tradicionalne voščilnice vabim, naj to naredijo nemudoma, ker je sicer zelo verjetno, da jih bodo naslovniki prejeli šele proti veliki noči. Vlado Klemše ferjevo predstavo videl kot mladenič: utripala je z neverjetno energijo, ki še vedno vodi njegovo ustvarjanje. Po njegovih besedah je tokrat osnovo za ustvarjanje predstavljal premislek o nevidnem zaporu družbenih razredov in videoposnetek Tauferjeve antologijske predstave. S Toporišičem ter igralcema Markom Mlačnikom in Željkom Hrsom, ki sta pred skoraj 30 leti sodelovala pri Taufer-jevi postavitvi, so raziskovali pomenski in simbolni potencial Williamsove drame. Kot je dejal Toporišič, je v predstavi pred skoraj tremi desetletji razrednega sovražnika predstavljal represivni sistem socialističnega samoupravljanja; pri Wil-liamsu pa je bil to neoliberalni sistem, kot ga je uvedla Margaret Thatcher. V Sloveniji je po Toporišičevih besedah represivno delovala tudi kriza, ekonomska in politična. To je bil čas redukcije elektrike, bencina in drugega, kar se je odražalo v počutju mladih in brezperspektivnosti. Danes so problemi mladih podobni, hkrati pa se je Slovenija precej približala stanju Velike Britanije iz 80. let nekdanjega stoletja, ocenjuje Toporišič. Kot je še dejal, danes tudi v Sloveniji govorimo o neoliberalizmu, o tem, da postaja prehodnost med družbenimi razredi vedno manjša. Vlogo Buta igra Boris Kos. "Za politiko velja, da tudi če se ljudje ne zanimajo zanjo, se ta za njih. A propos apatije, ki vlada v svetu, bi sporočil politiki, da tudi, če se ne zanima za kulturo, se kulturniki še kako zanimamo za politiko," je dejal. Hrs, ki ponovno igra v vlogi Mujota, je dejal, da ga, podobno kot pred skoraj tremi desetletji, še vedno preveva bes, Blaž Šef, ki igra Faco, pa je povedal, da ga k besu napeljuje dejstvo, da svetovna politika največ denarja namenja svoji podobi. V predstavi bosta nastopila še Uroš Kaurin v vlogi Plunka ter Uroš Maček v vlogi Dripca. Pod kostumografijo in scenografijo se podpisuje Protunapad, za luč bo poskrbel Albert Bolha, za masko pa Barbara Pavlin. Crvena jabuka jutri v Cvetličarni Cvetličarna bo jutri gostila legendarni sarajevsko-zagrebški bend Crvena jabuka. V 25 letih je pop-rock zasedba izdala 12 albumov z več kot 100 skladbami, katerih rdeča nit je ljubezen. Trenutno skupino sestavljajo pevec Dražen Že-ric - Žera, bobnar Darko Jelčic, bas kitarist Krešimir Kaštelan, kitarist Damir Gonz in klaviaturist Marko Beloševic. Prvi album zasedbe je izšel leta 1985. Takrat so jo poleg Žere in Jelčica sestavljali pevec in kitarist Dražen Ričl, kitarist Zlatko Arslanagic ter basist Aljo-ša Buha. Kljub temu, da so fantje prve skladbe že posneli, še niso imeli imena skupine, vse dokler ni nekdo v studio slučajno prinesel rdeče jabolko. Po njem so poimenovali tudi prvi album. Album je bil deležen velikega zanimanja, sledila je velika turneja skupine. Prvi koncert Crvene jabuke pa je zasenčila tragedija, v kateri sta umrla Ričl in Buha. Preostali trije člani so leta 1987 posneli drugi album "Za sve ove godine", ki so ga posvetili pokojnima članoma zasedbe. Vse do leta 1988 se člani skupine niso medijsko izpostavljali, nato pa so izdali album "Sanjati". Žera je postal pevec skupine, njen stalni član pa priznani glasbenik in producent Nikša Bratoš. Z uspešno prodajo in spremljajočo turnejo je tretji album iz Crvene jabuke ustvaril eno vodilnih pop-rock skupin na Hrvaškem. Sledilo je še devet uspešnih albumov. Nekatere pesmi Crvene jabuke so postale velike uspešnice. Med njimi velja omeniti "Nekako s proljeca", "Zovu nas ulice", "To mi radi", "Ima nešto od srca do srca" in "Svida mi se ova stvar". (STA) manjšina Solidarnost SSO s Slovenci v Benečiji Svet slovenskih organizacij odločno obsoja nedopustno šovinistično in protislovensko ravnanje, ki ga je uprizorila desničarska skupina med potekom sobotnega mednarodnega posveta, v organizaciji Inštituta za slovensko kulturo. Obenem izreka prirediteljem strokovnega posveta in še posebno Bruni Dorbolo, predsednici Inštituta za slovensko kulturo, največjo solidarnost in bližino, piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je v zvezi s sobotnimi dogodki v Špetru. izdala krovna organizacija SSO. »Svet slovenskih organizacij smatra za nedopustno, da se v današnjih časih še dogajajo dejanja, ki spadajo v temno zgodovino medvojnega in povojnega časa. Še posebno je to dejanje nerazumljivo, saj smo v času, ko se na obeh straneh meje veliko dela za skupni splošni razvoj. V to prizadevanje in delo sta vključeni obe državi članici Evropske Unije. Nobenega napredka in razvoja pa ne more biti, če pri tem ni spoštovanja in vzajemnega priznanja. SSO v dogovoru s svojim pokrajinskim vodstvom za Vi-demsko resno upošteva možnost, da bo o nedopustnosti dogodka posegel pri pristojnih državnih organih. Ne more biti dopustno, da se bo zaradi takih ustrahovalnih dogodkov zaustavilo plodno vsestransko delovanje, ki je obrodilo narodni in kutlurni preporod Slovencev v videmski pokrajini, še piše v tiskovnem sporočilu SSO. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 8. decembra 2011 31 ^ Rai Tre bis 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro- vatin: Miška in miška 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Film: Attacco al potere (akc., ZDA, '98, r. E. Zwick, i. B. Willis) 1.30 Nočni dnevnik SLOVENSKI PROGRAM o-^ Na kanalu 103 ^ Canale S 6.10 Dok.: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Tutti paz-zi per amore 3 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resnič. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resnič. show: Uomini e donne 16.15 Resnič. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la no-tizia 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Oddaja za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.40 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.40 Šport: 90° Minuto Champions 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Dnevnik - Parlament 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra O Italia 1 6.00 Dnevnik in Rubrike 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Nan.: Boris 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: GAP - Gene-razioni alla prova 1.35 Opera: Prima della Prima u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentie-ri 16.50 Film: Un Napoletano nel Far West (western, ZDA, '55, r. R. Rowland) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.10 La 7 tualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.40 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resnič. show: SOS Tata 12.25 Aktualno: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: I complessi (kom., It., '65, r. D. Risi, i. F. Rossi) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: The District 19.20 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 3.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resn. show: SOS Tata 23.10 Reportaža: Gli intocacbili - Inchieste, segreti, affari 0.10 Dnevnik 0.20 Aktualno: (ah)iPiroso 1.15 Aktualno: Prossima fer-mata 1.35 Variete: G'Day |r Slovenija 1 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke 10.45 Studio Kriškraš (pon.) 11.35 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.20 Umetni raj (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Volitve 2011 (pon.) 14.30 Babilon.Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.40 Knjiga mene briga (pon.) 16.00 Sveto in svet (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.40 0.45 O živalih in ljudeh 17.55 Nad.: Vlomilci delajo poleti 18.30 Minute za jezik 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 Dok. odd.: Naša hiša 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 21.10 Film: Il delitto di via Poma (dram., It., '11, r. R. Faenza, i. S. Orlando, Astrid Meloni) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: No Ordinary Family 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine+ 21.10 Film: Cambia la tua vita con un click (kom., ZDA, '06, r. F. Coraci, i. Adam Sandler) 23.20 Glasb.: Coldplay: ITunes Festival 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... E se domani (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Variete: Gli incontri al caffe de La Versilia-na 12.35 Variete: 80 nostalgia 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Nel baule dei tempi 15.05 Šport: Sportiva... mente 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Colori di montagna 20.25 Dnevnik in deželni dnevnik 21.00 Film: The incredible Mrs. Ritchie (dram., r. P. Johansson, i. G. Rowlands, K. Zegers) 22.45 Aktualno: Energia e ambiente 23.02 Dnevnik 23.40 Nan.: F.B.I. 23.35 Dok. odd.: Obrazi islama 1.00 Dnevnik (pon.) 1.30 Slovenska kronika (pon.) 1.40 Vremenska napoved in športne vesti 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 13.00 Aritmija (pon.) 13.45 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 14.20 Izvir(n)i (pon.) 14.45 Na vrtu - odd. Tv Maribor (pon.) 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.05 Dok. serija: Kulturni vrhovi (pon.) 16.35 Dobrodelni Miklavžev koncert (pon.) 18.05 Glasnik 18.30 Slovenski vodni krog 18.55 1.35 Videozid 19.50 Žrebanje Astra 19.55 Košarka (M), evropski pokal: Krka - BC Azovmash, prenos iz Novega Mesta 21.50 Hum. nan.: Pri Pearsono-vih 22.10 Dok. film: ZDA proti Johnu Len-nonu 23.45 Brane Rončel izza odra 2.25 Zabavni infokanal |r Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 8.00 9.30, 10.30 Poročila Tvsl 11.15 Na tretjem... 13.10 20.00 Aktualno 13.30 Prvi dnevnik Tvsl 15.30 16.00, 17.30 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione Magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika pop Pop TV 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Ak- 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Ko se zaljubim (nad.) 8.00 Beverly Hills 90210 (nan.) 9.10 Design neskončnih možnosti (resn. serija) 10.35 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 12.00 17.50 Larina izbira (nad.) 13.00 24UR ob enih 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Preverjeno 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Mali otroci (ZDA) 1.10 Nan.: Beg iz zapora 2.05 Šest modelov (nan.) 2.35 24UR (pon.) 3.35 Nočna panorama Kanal A 8.00 Svet (pon.) 8.55 Tom in Jerry (ris.) 9.15 Požeruh (ris. serija) 9.45 Super heroji (ris. nan.) 10.15 Iz Jimmiyjeve glave (ris.) 10.45 13.30 Nan.: Vsi županovi možje 11.15 17.05 Na kraju zločina: New York (nan.) 12.05 16.10 Faktor strahu VB (resnič. serije) 13.00 Tv prodaja 13.55 Film: Usodni sprožilec (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.0019.45 Svet 18.55 Čistilec (nan.) 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, Chelsea - Valencia (prenos) 23.00 Liga prvakov: Vrhunci dneva 23.30 Will in Grace (hum. nan.) 0.00 Film: Ubila bom Billa 1 (ZDA) 2.00 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.30 Chic - Tjaša Dornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Radiovlak (Alenka Hrovatin); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Vian - Pena dni, 4. nad.; 18.00 Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopredstavitev stranke TRS; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euro-regione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.45 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 6. decembra 2011 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA _ „ 980 990 , /" • - c r STOCKHOL -1/5 J> \ JE v HAVN K0 BI^N HAVN 3/5 " BERLIN 5/9 O VARŠAVA O 4/9 MOSKVA 4/4 ° O KIJEV 6/9 O PARIZ 5/1B OBRUSELJ 4/9 éuufeuu ŽENEVA DUNAJ 0/3 O LJUBLJANA A M O GRADEC -2/5 TOLMEČ O -2/6 TRBIŽ O -3/5 O -4/3 KRANJSKA G. ČEDAD o "" 0/12 „ V VIDEM O -1/13 O PORDENON 0/12 4/13 CELOVEC O -4/4 O TRŽIČ C 0/4 O KRANJ o-4/3 S. GRADEC M CELJE -1/5 O MARIBOR O-1/6 PTUJ O M. SOBOTA O-2/6 O N. GORICA 4/9 O LJUBLJANA 1/6 N. MESTO -2/5 ZAGREB 0/6 O O-1/5 KOČEVJE \° . o- ČRNOMELJ REKA 3/8 iN NAPOVED ZA DANES 1 LIZBONA O 11/16 V višjih plasteh ozračja bodo v naslednjih dneh dotekali severozahodni tokovi. V prizemlju pa bo zacel dotekati hladnejši zrak od severovzhoda. Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme, nekaj več oblačnosti bo občasno v nižinskem pasu in ob morju v glavnem zaradi visokih oblakov. Ponoči in zjutraj bo ob morju še pihala zmerna do občasno okrepljena burja. Tudi po nižinah bo sprva pihal zmeren severovzhodnik. Popoldne in zvečer bo burja ponehala in bodo prevladovali šibki vetrovi. Ponoči in zjutraj bo pretežno oblačno, predvsem v notranjosti Slovenije se bodo še pojavljale padavine. Meja sneženja se bo ponoči spustila do nadmorske višine okoli 500 m. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 8 do 15 stopinj C. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.51 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.46 in zatone ob 4.24 A Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Skandinavijo. Hladna fronta, ki je dosegla naše kraje, se ponoči pomaknila proti jugovzhodu, nad osrednji Balkan. Za njo bo od severovzhoda dotekal nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak. i BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na torek. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.17 najnižje -15 cm, ob 7.30 najvišje 46 cm, ob 14.28 najnižje -55 cm, ob 20.47 najvišje 24 cm. Jutri: ob 1.53 najnižje -14 cm, ob 8.57 najvišje 46 cm, ob 14.56 najnižje -59 cm, ob 21.20 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............8 2000 m............0 1000 m............6 2500 m...........-3 1500 m............2 2864 m...........-5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. SuiJ TOLMEČ O -6/7 O GRADEC -4/6 TRBIŽ O -7/6 o -6/1 KRANJSKA G. CELOVEC O -4/4 O TRŽIČ -3/5 VIDEM O -2/11 _ O PORDENON -1/10 ČEDAD O -1/10 O KRANJ o-4/3 S. GRADEC CELJE -3/6 O MARIBOR O-2/5 PTUJ O M. SOBOTA O-3/6 K o LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA -3/7 2/11 0 1/8 POSTOJNA 2/11 W -1/8 O-3/6 KOČEVJE TRSTOl^,? jvJ^^ O 7/12 £">S , O ' PORTOROŽ O y^^^yp v J™OMEI:J UMAG OPATIJA REKA 0/9 N. MESTO -4/7 O ___ ZAGREB -3/7 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo spremenljivo vreme. Prisotna bo bodisi visoka koprenasta oblačnost kot tudi nizka predvsem v osrednjem in vzhodnem delu nižine ter v predgorskem pasu. V zgornji Karniji bo več oblačnosti in možno bo tudi občasno rahlo sneženje na meji z Avstrijo. V nižinskem pasu bo lahko ponoči in zjutraj zmrzovalo, zvečer pa bo lahko nastala megla. Jutri in v četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. V petek bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije bo rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. PREMIUM aw -: i ■ HJJI.UI ioii L Posladkam se z užitkom Posladkam se z izdelki Mercator Premium. Mislimo lokalno. PREMIUM L ' í i PREMIUM Itiaai*' i(l CW / ir U 1? 9 l*r ""p-,/L T - J ■ ' ' ■ JV PREMIUM W tf'7 ^ Mercator PREMIUM