Številka 01 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • Februar 2016 Postavitev in blagoslov jaslic na kolišču pod Krimom Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Intervju z Mitjo Petkovškom Spoštovalni bralci in bralke! Pred vami je prva letošnja številka Mostiščarja, katere izid smo načrtovali tik pred pustno soboto, ko bo po središču Iga spet potekal letos 'polnoletni' Podkrimski pustni karneval. Iz občinske hiše tokrat novice o več podražitvah, saj so bile občine zaradi skope dodelitve denarja na državni ravni primorane iskati nova sredstva oz. krčenje investicij. Občina objavlja tudi namero o prodaji svojih zemljišč. Iz vaških svetov nekaj lepih novic - le kateri dobri mož je decembra obiskal otroke v Mateni in kateri v Brestu? Pa tudi manj lepa - Strahomerča-ni so se zbrali na zboru vašča-nov in nam poslali protestno pismo, saj odgovorne institucije zadevi ne pridejo do dna. Med društvenimi novicami objavljamo utrinke izpod Krima, tam so že tradicionalno pripravili žegnanje konj na Štefanovo ter jaslice v naravni velikosti - letos so bile prav posebne, saj so stale na kolišču. V Društvu upokojencev Ig pa razmišljajo o medgene-racijskem sodelovanju. Pevski zbori, v rubriki Kultura ne spreglejte letošnjega razpisa za občinsko revijo pevskih zborov. O svojem bralnem projektu Mesto bere pišejo v iz Mestne knjižnice Ljubljana. Ne spreglejte še člankov o decembrskem in januarskem Go-vekarjevem večeru. Mladi so ponovno literarno navdahnjeni, napisali so nam celo vrsto pesmic - mogoče se med njimi skriva tudi nov slovenski poet. Kulturni praznik bomo tudi letos obeležili s proslavo, ki jo pripravljajo na OŠ Ig - o tem v naslednji številki. Zaključujemo prispevek o zgodovini opekarne v Dragi - tokrat o povojnem obdobju. Vas zanima, zakaj so nekatere cerkve na Ljubljanskem barju dobile novo nočno razsvetljavo ter katere lepe ptice so našo občino obiskale v januarju? Potem ne spreglejte rubrike Dobro je vedeti. Tam tudi o načrtih in novi ponudbi Gostilne Gerbec na Igu. Kmetovalci, za vas nekaj sporočil kmetijske svetovalne službe - o vračilu trošarin ter datumih, ko je prepovedano gnojenje. Ste letos že kaj storili za bolj zdravo življenje? Je bila to mogoče tudi ena vaših novoletnih zaobljub? - ideje najdete v naši rubriki Zdravo življenje. Zdrav duh v zdravem telesu gotovo poziva k večji telesni aktivnosti. O njej veliko ve naš športnik telovadec Mitja Pet-kovšek, ki je lani končal svojo aktivno športno pot - kaj počne zdaj in kako se je vživel v življenje na Igu, preberite v intervjuju z njim v rubriki Šport. Želimo vam prijetno branje! 0 Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je četrtek, 25. februar. Marca bo Mostiščar predvidoma izšel 11. v mesecu. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Koledar izdaj Mostiščarja v letu 2016 Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Marec 25. 2. 2016 11. 3. 2016 April 31. 3. 2016 15. 4. 2016 Maj 5. 5. 2016 20. 5. 2016 Junij 2. 6. 2016 17. 6. 2016 Julij, avgust Mostiščar ne izide. September 25. 8. 2016 9. 9. 2016 Oktober 29. 9. 2016 14. 10. 2016 November 3. 11. 2016 18. 11. 2016 December 1. 12. 2016 16. 12. 2016 Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesečne podatke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostiščarju. Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Tip oglasa Cena v € (brez DDV-ja) CELOSTRANSKI: Zadnja stran 300 Notranja stran 220 POLSTRANSKI: Zadnja stran 165 Notranja stran 120 1/4 STRANI Zadnja stran 100 Notranja stran 70 1/8 STRANI 37 ZAHVALA 13 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ig. Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. 4. februar 2016 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. Zadnja seja občinskega sveta v 2015 Rdeča nit 8. redne seje so bile spremembe cen, ki nas čakajo v letu 2016 - nove cene oz. vrednosti točk so bile potrjene za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), komunalne takse, vrtec, pomoč na domu, najem grobnih mest ter oglase v Mostiščarju. Za delovanje občine v letošnjem letu pa je bila najpomembnejša točka dnevnega reda sprejem proračuna za 2016. Napovedanih je bilo 14 točk dnevnega reda, a so se na začetku svetniki strinjali, da eno točko, pri kateri se še čaka na odobritev ministrstva, umaknejo z dnevnega reda; nato so potrdili zapisnik prejšnje seje. Predlog proračuna je bil v javni obravnavi, v okviru katere ni prišlo do nobenih pripomb, zato so svetniki na predlog posameznih odborov proračun za leto 2016 brez razprave soglasno potrdili. V celoti je objavljen na občinski spletni strani. Sledile so potrditve točk za NUSZ - ta je po novem 0,002654 €, ter za komunalno takso, kjer je vrednost točke 0,45 €. Ob naslednji točki dnevnega reda, novi ekonomski ceni vrtca, je sledila obširna razprava. Izračun nove cene so pripravili v vrtcu. Bolj kot povišanje cene pa je svetnike razburil predlog ukinitve zdravstvenih rezervacij, medtem ko bi poletne ostale. Polona Skledar iz občinske uprave je pojasnila, da se v primeru daljše od-stotnosti zaradi zdravstvenih razlogov lahko otroka izpiše in nato ponovno vpiše v vrtec. Zlatko Usenik (SMC) ni mogel razumeti, zakaj ene rezervacije ostajajo, druge pa se ukinjajo (sprva je bil predlog, da se ukinejo poletne rezervacije, vendar naj bi v tem primeru v vrtcu imeli težave z načrtovanjem koriščenja letnega dopusta v poletnih mesecih). Župan je mdr. pojasnil, da ponekod sploh ne poznajo sistema rezervacij ... Statistike o tem, koliko so starši koristili ene ali druge rezervacije, pa svetniki niso imeli. Anton Modic (SLS) tudi ne zagovarja sistema rezervacij, opozoril je, da je v tem primeru nastale stroške (razen hrane) krila občina. Župan je povedal, da je bil strošek občine za rezervacije ok. 40 tisoč evrov. Večina svetnikov, ki so se še vključili v razpravo, je podpirala obdr-žanje zdravstvenih rezervacij. Na koncu so sklenili, da nove cene podprejo, glede rezervacij pa odločanje odložijo do priprave analize koriščenja posameznih rezervacij. Ekonomske cene programov v Vrtcu Ig so po novem: 1. starostna skupina: 438,99 €, 2. starostna skupina: 340,82 € ter 364,50 € za kombinirani oddelek. Svetniki so nato potrdili odlok, ki ureja organizacijo in izvajanje pomoči na domu (socialna oskrba). Pri naslednji točki pa potrdili še ceno pomoči na domu (po novem jo občina finacira le 60-odstotno, preostanek krije uporabnik) ter znesek enkratne denarne pomoči (75 €). V nadaljevanju je občinski svet obravnaval in potrdil še spremembe pravilnika o povračilu stroškov šolskih prevozov za otroke s posebnimi potrebami, nove cene za najem grobnih mest (zadnja podražitev je bila 2012) ter cenik oglasnega prostora v Mostiščarju, ki je prilagojen novi barvni shemi časopisa. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja je podal predlog za manjkajočega člana Nadzornega odbora, to je na predlog SMC-ja postala Irena Kumše. Potrdili so še manjkajoča člana občinskih odborov. Ob koncu je župan vsem prisotnim voščil lepe praznike. f Maja Zupančič Višje cene programov v Vrtcu Ig S1. januarjem 2016 veljajo nove ekonomske cene programov v Vrtcu Ig. Cene programov vrtca so se dvignile za 7,09 % glede na ceno, ki je veljala od 1. 6. 2014. Takrat so se cene znižale za 5 % glede na cene, ki so veljale od leta 2008. Razlogi za dvig cene 11. novembra 2015 je bil sklenjen aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS, ki prinaša z letom 2016 spremembe na področju stroškov plač (povišanje osnovnih plač, višji strošek regresa). Cene programov vrtca so oblikovane na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih (UL. RS št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15). Pravilnik je bil spremenjen v decembru 2015 (nadomeščanje delavcev vkal- kulirano v strošek oskrbnine). Cena prehrane na posameznega otroka ni bila spremenjena že od leta 2008. S 1. 1. 2016 se je povečala s 40,42 EUR na 46,20 EUR na mesec na otroka. Cena prehrane je vključena v ceno programa. Plačilo staršev za programe v vrtcih Plačilo staršev za programe v vrtcih je določeno z Zakonom o vrtcih in Pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa pravico do znižanega plačila za programe v vrtcu. Starši uveljavljajo znižanje plačila vrtca pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Centri za socialno delo določajo plačilo staršev na podlagi lestvice, ki starše razvršča v dohodkovne razrede glede na materialni položaj, in sicer v devet dohodkovnih razredov. V prvem dohodkovnem razredu je plačilo staršev 0 % od cene programa, v devetem dohodkovnem razredu pa 77 % od cene programa. V povprečju starši v Občini Ig plačujejo 35 % cene programa, nekateri več, nekateri manj. Razliko med ekonomsko ceno programa in plačili staršev krije občina. Občina Ig ima za doplačila do ekonomske cene programov v Vrtcu Ig za leto 2016 predvidenih 1.270.014,00 EUR, za doplačila v vrtcih zunaj Občine Ig pa 118.400,00 EUR, skupaj na letni ravni torej nekaj manj kot 1,4 mio EUR. Rezervacije Starši otrok, za katere Občina Ig krije del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno v obdobju od 1. junija do 30. septembra, za daljše časovno obdobje pa samo v primeru odsotnosti otroka zaradi bolezni. Rezervacijo za čas poletnih mesecev lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka od najmanj 10 delovnih dni do 1 meseca. Starši so dolžni vrtcu otrokovo odsotnost pisno napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Rezervacija znaša 70 % cene, ki jo starši plačujejo na podlagi odločbe o višini plačila za program vrtca. V primeru bolezni lahko starši uveljavljajo zdravstveno rezervacijo celo leto, če bolezen traja 4 tedne ali več. Rezervacija se uveljavlja na podlagi zdravniškega potrdila specialista pred boleznijo, med potekom bolezni ali najpozneje en teden po ponovnem prihodu v vrtec. Rezervacija je 40 % cene, ki jo starši plačujejo na podlagi odločbe o višini plačila za program vrtca. Starši za drugega in nadaljnje otroke v vrtcu ne morejo uveljavljati rezervacije. $ Polona Skledar Prva starostna skupina Druga starostna skupina Kombiniran oddelek 438,99 EUR 340,82 EUR 364,50 EUR Letno obvestilo o načinih in rokih obveščanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo (2016) Skladno z določbami Pravilnika o pitni vodi (UL RS; št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Navodila za obveščanje uporabnikov, ZIRS, NIJZ in NLZOH je potrebno uporabnike javne službe oskrbe s pitno vodo obvestiti o načinih in rokih obveščanja uporabnikov v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika o pitni vodi. Sistem Golo Zapotok (Golo, Zapotok, Škrilje, del Visokega, Podgozd, Dobravica, Sarsko, Klada) - Sarsko - oglasna deska - Golo 5 - trgovina - Golo - oglasna deska pri gasilskem domu - Golo - avtobusna postaja - Golo 46 - oglasna deska - Golo 37 - podružnična šola Golo - Golo pri št. 164 - oglasna deska - Zapotok - avtobusna postaja - Zapotok - oglasna deska - Zapotok - odcep za Zaurbanco - oglasna deska - Zapotok 10 - oglasna deska - Zapotok 23a - oglasna deska - Škrilje - avtobusna postaja - Škrilje - avtobusna postaja pri Tlakah - Škrilje - Tlake - oglasna deska - Škrilje - Mali Vrhek -smreka - Podgozd 40 - oglasna deska - Dobravica - avtobusna postaja - Dobravica - v vasi na kozolček - Krajček - oglasna deska - Odcep za Visoko -avtobusna postaja Sistem Visoko Rogatec (Visoko, Rogatec nad Želimljami) - Rogatec - v vasi pri kozolčku - Rogatec - na drevesu pri naselju Raj nad mestom - Visoko - pri Lenarčiču - Visoko - na kozolčku - Visoko - na oglasni tabli -Visoko pri 101 - Visoko - na oglasni tabli -Visoko blizu 23 - Visoko - na oglasni tabli pri elektro omari - Visoko - na oglasni tabli pri trgovini na Golem Sistem Iška vas (Iška vas, Iška) - Iška vas - na oglasni deski pri gasilskem domu - Iška vas - oglasna deska na končni postaji mestnega avtobusa 19i - Iška vas - na drevesu pri št. 61 - Iška vas - na oglasni deski v POŠ Iška vas - Iška vas - na oglasni deski na začetku Iške vasi - Iška - na kozolčku pri odcepu za Gornji Ig Iz vodarne Brezova noga (Kremenica, Draga) - Kremenica - pri kapelici na Kremenici - Kremenica - drevo pri hiši Kremenica 14 - Draga - drevo pri mostu v Dragi - Draga - obvestilo CUDV Draga Iz vodarne Brest (Ig, Kot, Staje, Brest, Matena, Iška Loka, Vrbljene, Strahomer, Tomišelj, Podkraj) - Staje - na oglasni tabli pri bifeju - Kot - na oglasni tabli na začetku naselja - Iška Loka - na oglasni deski pri gasilskem domu - Iška Loka - na kozolčku pri Iška Loka 1f - Matena - na oglasni tabli pri gasilskem domu - Matena - na lipi pri cerkvi - Brest - na kozolčku pri gasilskem domu - Vrbljene - na oglasni deski na gasilskem domu - Strahomer - na oglasni deski nasproti Strahomer 20 - Strahomer - na oglasni deski pri mostu - Tomišelj - na oglasni deski na gasilskem domu - Podkraj - na oglasni deski pri bus postaji - Ig - na oglasni tabli pri občini - Ig - na oglasni tabli pri Centru Ig - Ig - na oglasni tabli pri pokopališču Sistem Gornji Ig (Gornji Ig) - oglasna tabla na začetku naselja Gornji Ig Režijski obrat Člen pravilnika Vzrok za obveščanje Čas obveščanja Način obveščanja 9. Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno - pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru večstanovanjskega objekta 21. Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešča se vsak dan do preklica) 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina-ig.si 3. Informacijske točke Na začetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od začetka oz. preklica ukrepa 4. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) 22. Obveščanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina-ig.si 3. Informacijske točke 31. Obveščanje v primeru odstopanja Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina-ig.si 3. Informacijske točke 34. Letno poročilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najpozneje do 31. marca) 1. Občinsko glasilo Mostiščar 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina-ig.si 3. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Obvestili Najava predloga Načrta razpolaganja z zemljišči za leto 2016 - R Skladno z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/2011-ZKZ UPB 2 in 58/2012 ZKZ-D), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010 in 75/2012, 42/13 -ZDV-1G, 50/14 in 90/14) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011 in 42/2012), Občina Ig objavlja najavo načrta odprodaje kmetijskih zemljišč. Najava načrta razpolaganja z zemljišči za leto 2016 Skladno z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010 in 75/2012, 42/13 - ZDV-1G, 50/14 in 90/14), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011 in 42/2012) ter sprejetega Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ig za leto 2016 z dne 23. 12. 2015 Občina Ig objavlja najavo (javna dražba) odprodaje nepozidanih stavbnih zemljišč. $Občinska uprava Pomoč na domu Pomoč na domu za občane je bila do zdaj brezplačna, vso storitev e krila Občina Ig. S 1. 1. 2016 e zaradi zaostrenih finančnih razmer za občine (znižana povprečnina) tudi Občina Ig kot ena zadnjih občin v Sloveniji uvedla delno plačljivo storitev za uporabnika. Cena efektivne ure je 18,62 EUR, uporabnik od tega plača 6,06 EUR, občina pa 60 % storitve oz. 12,56 EUR na uro. Strošek občine je tudi strošek prevoza negovalk. Polona Skledar Načrt odprodaje kmetijskih zemljišč: Zaporedna številka Samoupravna lokalna skupnost Katastrska občina Parcelna številka Kvadratura Tržna oz. orientacijska vrednost nepremičnine 1 ig k. o. 1702 Tomišelj 2404 (1/15) G 4867 m2 324,00 2 ig k. o. 1702 Tomišelj 2421 G 3746 m2 3.746,00 3 ig k. o. 1702 Tomišelj 2576 G 2097 m2 2.097,00 4 ig k. o. 1702 Tomišelj 2577 G 4830 m2 4.830,00 5 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2578 G 10657 m2 10.657,00 6 Ig k. o. 1700 Ig 1206 4104 m2 4.104,00 7 Ig k. o. 1700 Ig 2138 6042 m2 6.042,00 8 Ig k. o. 1700 Ig 415/68 15049 m2 15.049,00 9 Ig k. o. 1701 Iška Loka 1262/1 3113 m2 3.113,00 10 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1015 1712 m2 1.712,00 11 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1032 2870 m2 2.870,00 12 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1064/6 3683 m2 3.683,00 13 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1091 2618 m2 2.618,00 14 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1111 (1/7) 5355 m2 765,00 15 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1112 (1/7) 5183 m2 740,00 16 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1119 5208 m2 5.208,00 17 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1120 5554 m2 5.554,00 18 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1223 3482 m2 3.482,00 19 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1224 3960 m2 3.960,00 20 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1225 8567 m2 8.567,00 21 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1301 15257 m2 15.257,00 22 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1333 6204 m2 6.204,00 23 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1348 1949 m2 1.949,00 24 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1397/3 1208 m2 1.208,00 25 Ig k. o. 1702 Tomišelj 918 4392 m2 4.392,00 26 Ig k. o. 1702 Tomišelj 938/5 3785 m2 3.785,00 27 Ig k. o. 1701 Iška Loka 77 482 m2 742,00 28 Ig k. o. 1702 Tomišelj 939 5632 m2 5.632,00 29 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1465 (1/12) 705 m2 59,00 30 Ig k. o. 1702 Tomišelj 940 6251 m2 6.251,00 31 Ig k. o. 1702 Tomišelj 966/2 539 m2 539,00 32 Ig k. o. 1702 Tomišelj 967/2 11606 m2 11.606,00 33 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1552/2 4173 m2 4.173,00 34 Ig k. o. 1702 Tomišelj 1590 3477 m2 3.477,00 35 Ig k. o. 1706 Vrbljene 1169 G 10876 m2 10.876,00 36 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2326/2 G 2135 m2 2.135,00 37 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2327 G 30313 m2 30.313,00 38 Ig k. o. 1702 Tomišelj 18/1 2378 m2 2.378,00 39 Ig k. o. 1702 Tomišelj 18/2 521 m2 521,00 40 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2161/1 1685 m2 1.685,00 41 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2174 575 m2 575,00 42 Ig k. o. 1702 Tomišelj 448 3830 m2 3.830,00 43 Ig k. o. 1702 Tomišelj 582/2 873 m2 873,00 44 Ig k. o. 1702 Tomišelj 582/3 5578 m2 5.578,00 45 Ig k. o. 1702 Tomišelj 586/1 1092 m2 1.092,00 46 Ig k. o. 1702 Tomišelj 586/2 1186 m2 1.186,00 47 Ig k. o. 1702 Tomišelj 586/3 2245 m2 2.245,00 48 Ig k. o. 1702 Tomišelj 598/1 1915 m2 1.915,00 49 Ig k. o. 1702 Tomišelj 624/1 3007 m2 3.007,00 50 Ig k. o. 1702 Tomišelj 624/2 744 m2 744,00 51 Ig k. o. 1702 Tomišelj 663/1 371 m2 371,00 52 Ig k. o. 1702 Tomišelj 700 437 m2 437,00 53 Ig k. o. 1702 Tomišelj 701 556 m2 556,00 54 Ig k. o. 1702 Tomišelj 836 1093 m2 1.093,00 55 Ig k. o. 1702 Tomišelj 872 (1/7) 442 m2 63,00 56 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2579 G 7841 m2 7.841,00 57 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2667/1 G (1/7) 2115 m2 302,00 58 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2667/2 G (1/7) 1683 m2 240,00 59 Ig k. o. 1702 Tomišelj 2670 G (1/7) 4658 m2 665,00 60 Ig k. o. 1712 Zapotok 732/12 352 m2 352,00 SKUPAJ: 35.268,00 Najava odprodaje nepozidanih stavbnih zemljišč: Zaporedna številka Samoupravna lokalna skupnost Katastrska občina Parcelna številka Kvadratura Izklicna oz. orientacijska vrednost nepremičnine 1 Ig k. o. 1700 Ig 2432/25 576 m2 25.920,00 2 Ig k. o. 1700 Ig 2432/30 593 m2 26.685,00 3 Ig k. o. 1700 Ig 1857/20 2172 m2 217.000,00 4 Ig k. o. 1707 Iška vas 618/4 1369 m2 95.830,00 Občina Ig / številka 1, Februar 2016 Uradne objave Na podlagi 7. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) ter na podlagi 40. člena Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Ig (Uradni list RS, št. 113/2002, 93/05) je Občinski svet na svoji 8. redni seji, dne, 23. 12. 2015 sprejel SKLEP o določitvi cen najema grobnih mest in mrliških vežic v Občini Ig 2. člen Cena najema mrliških vežic na pokopališčih Ig, Tomišelj in Golo znaša 85,00 EUR brez DDV-ja. 3. člen Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občinskega glasila Mostiščar, uporablja pa se od 1. 1. 2016 in velja do spremembe. Datum: 23. 12. 2015 Župan Občine Ig Cene so v EUR z DDV-jem. Številka: 3546/034 /2015 Janez Cimperman l.r. 1. člen Cena najema grobov na pokopališčih, ki jih ureja Občina Ig znašajo: Vrsta grobnega mesta Pokopališča Golo, Ig, Tomišelj Pokopališče Kurešček Enojni 23,00 20,00 Dvojni 46,00 40,00 Trojni 69,00 60,00 Zarni 15,50 12,50 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ig (UL RS 129/06 s spremembami), 18. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (UL RS, št. 107/99), je Občinski svet Občine Ig na 8. redni seji dne, 23. 12. 2015 sprejel SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ig za leto 2016 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Ig za leto 2016 znaša za zazidano stavbno zemljišče 0,002654 eur/m2. 2. člen Sklep začne veljati z dnem objave v UO Občine Ig, uporablja pa se od 1. januarja 2016 dalje. Številka: 422/059/2015 Župan Občine Ig Datum: 24. 12. 2015 Janez Cimperman l.r. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.: 33/07, 70/08, 108/09, 106/10, 57/2012) in na podlagi 30. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) je župan občine Ig sprejel SKLEP o začetku priprave OPPN za del območja SA-4/SS 1. Ocena stanja in razlogi za pripravo podrobnega prostorskega akta Za območje urejanja SA-4/SS Sarsko je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt v skladu s 44. in 65. členom PRO (Uradni list RS, št. 35/2012, 77/2012, 8/2015) v nadaljevanju OPPN. OPPN bo podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V OPPN se bo zagotovilo pogoje za komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo, izvedbo gospodarske javne infrastrukture in primerno parcelacijo zemljišč za gradnjo. 2. Območje OPPN Območje izdelave OPPN obsega del območja SA-4/SS Sarsko, ki predstavlja jugozahodni del naselja Sarsko, kjer je predvidena širitev naselja. Na jugovzhodni strani je zamejen z že izvedeno lokalno cesto ter že zgrajenimi objekti, na drugi strani pa z gozdnimi površinami. Območje OPPN obsega del parcele 1545/3, k.o. Dobravica (1699) in obsega ok. 1000 m2. Lega predmetnega območja je takšna, da se ga lahko obravnava kot zaključeno celoto, za katero se okvirno predvidi javna gospodarska infrastruktura in priključke nanjo, glede na predvideno parcelacijo. Programska izhodišča izhajajo iz splošnih pogojev Prostorskega reda občine Ig. 3. Seznam potrebnih strokovnih podlag in njihov način pridobitev strokovnih podlag V sklopu priprave OPPN se izdela zazidalni prikaz ureditve celotnega - 1 - območja SA-4/SS, kjer se opredeli tudi dostop za celotno območje in načrt parcelacije. Podlaga za izdelavo OPPN je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu ter Prikaz stanja prostora. Izdelajo se strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora in jih bodo le-ti zahtevali. S strokovnimi podlagami se opredeli okvirna parcelacija v skladu s PRO ter način priključevanja parcel na gospodarsko javno infrastrukturo. Gospodarsko javno infrastrukturo in priključke je treba združevati na način, ki omogoča najracionalnejše priključevanje vseh predvidenih parcel nanjo. Strokovne rešitve izdela načrtovalec, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega načrtovalca po naročilu investitorja. 4. Roki za pripravo OPPN Priprava dopolnjenega osnutka je predvidena dva meseca po pridobitvi smernic nosilcev urejanja prostora. Sprejem predloga OPPN je predviden eno leto po začetku priprave OPPN. Upoštevani so minimalni okvirni roki. 5. Nosilci urejanja prostora Nosilci urejanja prostora, ki morajo podati svoje smernice in pogoje - Elektro Ljubljana - PE Ljubljana okolica - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje - varstvo narave, Vojkova 1b, Ljubljana Predmet javnega razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje programov turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v občini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. Upravičenci Pravico do sofinanciranja imajo tisti, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: - da imajo sedež na območju občine Ig, - da so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, - društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot določa Zakon o društvih, - da so registrirani najmanj pol leta, - da imajo potrjen program s strani Upravnega organa društva, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma, - da izvajajo redno turistično dejavnost, - da redno, dostavljajo občini poročilo o realizaciji programov in načrt aktivnosti za tekoče leto. Izvajalci prireditev lahko prijavijo največ do pet različnih prireditev. Izjemoma lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje turistične dejavnosti na tem razpisu tudi Javni zavodi s sedežem na območju občine Ig. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebinami: - izvajanja promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena - spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma - akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanju in varstvu okolja - organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena - aktivnosti za zagotavljanje ozaveščenosti mladine za delovanje na področju turizma - izobraževanje članov za namene pospeševanja turizma Višina sredstev Višina razpisanih sredstev za leto 2016 znaša 9.000 €. Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2016 za programe/projekte za katere so bila dodeljena. - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje - varstvo voda, Vojkova 1b, Ljubljana - Režijski obrat občine Ig - področje komunale in vodovoda - Režijski obrat občine Ig - področje prometa - Telekom Slovenije, Ljubljana - Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, Ljubljana (v vednost: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, Tržaška 4, Ljubljana) - Zavod za Gozdove, območna enota Škofljica V kolikor se v postopku izkaže, da je potrebno vključiti še dodatne soglasodajalce se le-te vključi. 6. Obveznosti financiranja priprave Stroške izdelave OPPN krije investitor oziroma lastnik zemljišča, ki v ta namen sklene pogodbo z načrtovalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. 7. Objava sklepa priprave Ta sklep se objavi v Uradnem delu Mostiščarja in na spletni strani Občine Ig, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem delu Mostiščarja. Številka: 3505/001/2016 Župan Občine Ig Datum: 21. 1. 2016 Janez Cimperman l.r. Merila in kriteriji Prejete vloge obravnava tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev navedenih v Pravilniku o sofinanciranju programov turistične dejavnosti v občini Ig (UO 2/2013). Za vsako proračunsko leto lahko komisija določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor prireditev, ki se sofinancirajo. Podrobnejša merila so opredeljena v razpisni dokumentaciji. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih točk in od vrednosti točke. Rok za prijave in način predložitve Rok za prijavo na razpis je do vključno petka, 18. marca 2016. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis-turizem - društva«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. V kolikor bo komisija ugotovila, da vloga ni popolna bo pozvala prijavitelja, da jo v roku 5 dni ustrezno dopolni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v navedenem roku, se s sklepom zavržejo. Prijavitelji morajo oddati prijavo izključno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko od objave do izteka prijavnega roka dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur, objavljen pa je tudi na spletni strani www.obcina-ig.si. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem obrazcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. Obvestilo o izidu razpisa Prijavitelji bodo najkasneje v 30 dneh po odpiranju prijav pisno obveščeni o izidu razpisa. Občina Ig bo z izbranimi sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu in s podrobnejšimi pogoji koriščenja sredstev. Dodatne informacije na telefon: 01/2802-318 ali e-mail: marica.zu-pan@obcina-ig.si Datum: 26. 2. 2016 Župan Občine Ig Številka: 322/002/2016 Janez Cimperman l.r. Skladno z Odlokom o proračunu Občine Ig (Uradni list RS št. 105/2015), Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) in Pravilnikom o sofinanciranju programov turistične dejavnosti v Občini Ig (UO št. 2/2013), Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov turistične dejavnosti v Občini Ig za leto 2016 Skladno z Odlokom o poračunu Občine Ig (Uradni list RS št. 105/2015), Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v občini Ig, Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev v občini Ig v letu 2016 Predmet razpisa Občina Ig s tem razpisom sofinancira programe nepridobitnih organizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na območju Občine Ig, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Občini Ig. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izvedejo prireditev ali projekt na območju Občine Ig, za občane občine Ig in so v interesu Občine Ig, ali izjemoma izven Občine Ig, če izvedba prireditve bistveno pripomore k promociji Občine Ig. Izvajalec lahko prijavi največ dva programa oz. projekta. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. točki razpisa, ki: - so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v občini Ig oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Ig - so registrirani po zakonu o društvih in imajo sedež enote delovanja društva v občini Ig - imajo urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto - imajo urejeno evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine - imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov - pristojnim občinskim organom redno dostavljajo poročila o realizaciji programov - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. Višina sredstev Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje prireditev po tem razpisu je a) na proračunski postavki 1104010 - razpisi prireditve: 7.000 € Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2016. Merila in kriteriji Strokovna komisija bo ovrednotila programe glede na preglednost in kakovost, pomen prireditve za prepoznavnost občine, sodelovanje na občinskih prireditvah, članstvo, delež lastnih sredstev. Podrobnejša merila so opredeljena v razpisni dokumentaciji. Za vsako proračunsko leto lahko komisija določi še podrobnejša merila in kriterije za izbor programov in projektov. Vsebina prijave Vlagatelji morajo oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so navedene v razpisnem obrazcu. Razpisno dokumentacijo lahko vlagatelji od objave razpisa dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, v času uradnih ur in na spletni strani www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu in v razpisnem roku oz. ne bodo izpolnjene po navodilih, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom kot brezpredmetne zavržene. Rok oddaje in obveščanje Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig v zaprti ovojnici s pripisom »Javni razpis - prireditve 2016«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov pošiljatelja. Rok za prijavo na razpis je vključno do petka, 18. marca 2016. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Izbor programov in izvajalcev bo opravila strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom obveščeni o izidu razpisa. Z izvajalci, ki bodo upravičeni do sofinanciranja prireditev bodo podpisane pogodbe. Dodatne informacije v zvezi z objavljenim razpisom na tel.: 01/28023-18, e-pošta marica.zupan@obcina-ig.si. Datum: 26. 2. 2016 Župan Občine Ig Številka: 21501/001/2016 Janez Cimperman l.r. ^ novice iz občinske hise /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Pobuda za spremembo namembnosti zemljišča V Uradnih objavah Mostiščarja (št. 6, december 2015) je bil objavljen Sklep o začetku priprave Sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskem redu občine Ig OPN- 3. Občina Ig na podlagi objavljenega sklepa zbira pobude za spremembo namembnosti zemljišča, ki jih lahko oddate prek spletne strani www.geoprostor.net. Povezavo najdete na spletni strani Občine Ig. Aplikacija vas sama vodi, kako izpolnite obrazec za nameravano pobudo. Izpolnjen obrazec se natisne in podpiše. Za vlogo se plača upravna taksa v višini 4,54 EUR in odda na Občini Ig, Govekarjeva c. 6, Ig. Vlogo je možno izpolniti in oddati tudi osebno na sedežu Občine v času uradnih ur: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure in sreda od 13. do 17. ure. ^ Občinska uprava Poziv k oddaji predlogov za občinska priznanja Občina Ig je na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Ig (Mostiščar, UO št. 5/2010) v decembrski številki Mostiščarja objavila Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2016. Pisne predloge sprejemamo najpozneje do 12. februarja 2016 osebno ali po pošti na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2016, in sicer na objavljenem obrazcu. Prav tako pa morajo biti oddani tudi po elektronski pošti na naslov info@obcina-ig.si ali marica.zupan@obcina-ig.si. Obrazec je od dneva objave v glasilu Mostiščar dosegljiv na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si, zainteresi- rani pa ga lahko prevzamejo vsak delovni dan v prostorih Občine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na tel. 01/280-23-18. ^ Marica Zupan, občinska uprava ^ iz življenja vaških svetov ///////////////////////////////////////////////////////////////// Protestno pismo Strahomerčanov Podpisani vaščani Stra-homerja smo razočarani in ogorčeni nad neukre-pi ustanov in služb v zvezi z zaščito našega okolja pred poplavami in onasnaževanjem ter dejavnostmi v zvezi s tem, prav tako pa nad neukrepi proti dejavnosti sovaščana Marjana Gečka, Strahomer 31, 1292 Ig, glede katerih ste že večkrat prejeli prijavo. Za tovrstno protestno pismo smo se odločili na zboru vaščanov 11. decembra 2015. Naj poudarimo, da pismo ni uperjeno proti osebnosti Marjana Gečka, temveč proti njegovim dejanjem. Poslovni subjekt Marjan Geček s.p., prevoz stvari, storitve gradbenih strojev, žaganje hlodovine, Strahomer 31, 1292 Ig, namreč dovaža na ta naslov ne le odpadni gradbeni material (tudi salonit), odpadno stavbeno pohištvo in drugo, ampak tudi odpadke iz Kliničnega centra Ljubljana in verjetno še od kod. Svoje dvorišče, ki meji ob vzhodni strani na potok Iška, je podaljšal ob strugi na ok. 200 m. Tam te odpadke shranjuje in kuri smeti ter zasipa strugo Iške. Z zasipanjem struge je povzročil poplavno ogroženost (in jo še povečuje), saj je na tem področju vodotok ozek in je Iška že pred tem poplavljala. Kot Vaška skupnost smo se pritožili nad dovoljenjem za popoplavno sanacijo struge, saj je ta reševala le področje med Iško vasjo in Strahomerjem do mostu, to je do naslova Strahomer 31 (naslov zgoraj omenjene poslovne osebe). Zahtevali smo, da se sanira struga vzdolž proti severu do naselja Vrbljene. S tem bi zajeli tudi strugo Iške ob parceli Marjana Gečka. Pri tem žal nismo bili uspešni. Z zasipanjem smeti resno ogroža podtalnico, saj smo na vodo-varstvenem območju vodarne Brest. Prav tako omenjeni poslovni subjekt s kurjenjem povzroča neznosen smrad, ki je zelo verjetno tudi strupen in je večkrat mavričnih barv, vonja pa se tudi v sosednji vasi Vrbljene. Dostop do kurišča je le po njegovem dvorišču, kar s pridom izkorišča in ga zapre, ko ga obiščejo inšpektorji ali policija ali oboji. Ti so verjetno povzročili, da zadnje leto kuri tik pred nočjo, ob sobotah popoldne ter nedeljah in praznikih, ko inšpekcijske službe ne delajo. Posamezne službe in organi obljubljajo, da bodo ukrepali, a rezultatov ni. Opazno je le to (kot smo omenili), da kuri v času, ko inšpekcija ne dela, po vasi pa še hitreje vozi s svojimi tovornjaki in zabojniki, pri tem pa mu večkrat izpadejo smeti na cesto ali poleg nje. Vse pogosteje vozi smeti v kombiju ali ponoči. Zahtevamo, da Marjanu Gečku preprečite izvajanje te dejavnosti in ustrezno ukrepate. Posameznikom je že prekipelo in se bojimo, da bo kdo vzel situacijo v svoje roke. To pa, razumljivo, ne bi bilo za nikogar dobro. ^ SVS Strahomer in 81 podpisov prebivalcev Strahomerja (podpise hrani Občina Ig) December 2015 v Mateni Božično-novoletni prazniki brez jaslic, novoletne jelke in obiska vsaj enega od treh dobrih mož? To niso prazniki! Zato so se gasilci PGD Matena s pomočjo nekaterih vaščanov Matene odločili, da popestrijo decembrsko dogajanje v našem kraju in pripravijo vse za tradicionalno praznovanje. Vabilu matenskih gasilcev se je odzval dobri stric Božiček v rdečem plašču, kapi ter z dolgo sivo brado in pri novoletni jelki v križišču pred gasilskim domom v Mateni simbolično obdaril pridne matenske otroke. Pred cerkvijo pod lipo so po enoletnem premoru spet postavili naše unikatne matenske jaslice. Blagoslovil jih je župnik Jože Pozderec. Sledilo je druženje, kjer smo se pogreli s toplimi napitki in posladkali s sladkimi božičnimi dobrotami. Tako smo se Matenčani družili in pripravili na skok v leto 2016. Novo leto, novi načrti ... $ Renata Prašnički ßl Monika Črne ^ iz življenja vaških svetov lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Obisk svetega Miklavža in Božička December je čas peke slastnih božičnih piškotov, druženja, izpolnjevanja želja in seveda čas obdarovanj. Tako je Miklavž letos priromal tudi v podkrimsko vasico, kjer je obiskal otroke in vaščane. Nepričakovano nas je obiskal sveti Miklavž s svojimi angelčki in parkeljni. Miklavž je vse lepo pozdravljal, povprašal otroke, kako so se kaj obnašali med letom, ter jim naročil, naj bodo tudi naprej tako pridni kot lani, če bodo neubogljivi, pa se bodo z njimi malce poigrali poredni parkeljni. Da je mera polna, pa so naši najmlajši gasilci in ostali otroci dobili vabilo še od Božička, da jih bo obiskal 22. decembra v GD Brest. Od veselja in polni pričakovanj so mu pripravili igrico z naslovom Babica zima in zapeli nekaj pesmic. Potem so otroci poklicali Božička, ki je prišel v dvorano s polnim košem daril. Otroci so bili ob prihodu Božička zelo veseli. Božiček je vse navzoče nagovoril in pozdravil. Vsem zbranim otrokom je povedal, da morajo biti še naprej tako pridni, kot so bili to leto, nato jim je razdelil darila in se z njimi tudi poveselil. Starši in vaščani pa smo zbrani ob vročem čaju in prijetnem klepetu v hladnem večeru obujali spomine na otroške dni. Jožica Drobnič Otroci so pripravili kulturni program. Sveti Miklavž s spremstvom ^ iz življenja strank lllHHHHHHHHHHllllllllllllllllllllHHHHHHHHHHllllllllllllllll Drage občanke in občani! SDS V decembru smo Slovenke in Slovenci na referendumu odločali o t. i. družinskem zakoniku. 394.482 ali 63,51 % volivk in volivcev je glasovalo proti uveljavitvi novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tudi v SDS smo nasprotovali uveljavitvi novele zakona, zato smo s koalicijo Za otroke gre organizirali pogovor o noveli zakona, kjer je kot gostja nastopila podpredsednica SDS in poslanka Jelka Godec. Ogledali smo si tudi dva filma. Film Kaj se je zgodilo v Massachus-settsu po uzakonitvi istospol-nih porok, ki je dostopen na 24kul.si/razkritje-kaj-se-je--zgodilo-v-massachussettsu--po-uzakonitvi-istospolnih--porok. Ogledali smo si tudi film Ko je svet znorel, ki je dostopen na www.youtube. com/watch?v=4bocPn5D5h8 in govori o uvajanju teorije spola po evropskih državah, o katerem so sicer zagovorniki novele trdili, da se pri nas kaj takega ne bi zgodilo. Če se je v vseh državah, kjer so naredili tako drastične spremembe, bi se zagotovo tudi pri nas. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili referenduma in glasovali proti. Ne drži namreč trditev zagovornikov, da smo odločali o pravicah istospol-nih partnerjev, ki naj bi jim bile kršene. Zakonska zveza ni človekova pravica, o čemer se je že večkrat izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice. Istospolno zvezo namreč partnerja lahko skleneta že od leta 2005, ko je bil sprejet zakon, ki to ureja. Ne moreta pa posvojiti otroka, kar se nam zdi prav, zato smo tudi nasprotovali noveli zakona, ki bi to omogočil. Tudi v naši občini je 1.365 volivcev glasovalo proti, kar pomeni podoben odstotek kot na državni ravni, torej 63,48, za pa je glasovalo 785 volivk in volivcev. Obžalujemo, da so bile s strani medijev informacije o tem, kaj uveljavitev pomeni, slabe oz. jih praktično ni bilo. Če se želiš o nečem odločiti, je prav, da si informiran, in zato bi morali skrbeti mediji. Pravica do obveščenosti pa je ustavna pravica, ki bi morala biti zagotovljena vsem državljanom. Tone Krnc, predsednik OO SDS Ig ХјвјЗЕ Ženski odbor SDS Ig vabi na predavanje prof. mag. Jurija Pavla Emeršiča o novejši slovenski zgodovini z naslovom Sprava po zlu stoletja, ki bo v ponedeljek, 15. februarja 2016, ob 19. uri v dvorani Centra Ig. Mag. Jurij Pavel Emeršič se je rodil na Ptuju, diplomiral na teološki in filozofski fakulteti, njegova magistrska naloga z naslovom Slovenski izseljenski duhovniki v primežu represivnih posegov »ljudske oblasti« s poudarkom na ozemlju Zvezne republike Nemčije pa je bila leta 2010 nagrajena z nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter s Tomaževo nagrado teološke fakultete. Vabljeni! Tradicionalni novoletni koncert na Golem Partizanski pevski zbor z gosti Na Golem je v soboto, 19. decembra 2015, v zgodnjih večernih urah potekal tradicionalni novoletni koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti, ki ga je organiziralo društvo Odmev Mokrca. Koncerta se je udeležilo večje število poslušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili kulturno dvorano gasilskega doma. Ob poslušanju partizanskih in ponarodelih pesmi je uradni del večera hitro minil, nadaljevalo pa se je druženje v prijetnem vzdušju. Koncert Partizanskega pevskega zbora na Golem vsako leto privabi številne poslušalce. Dvorana se je tako začela polniti že pred napovedanim začetkom, saj si je vsakdo želel zagotoviti najboljše mesto. Nekdanjo pojočo četo je na oder priklicala partizanska pesem Hej brigade, ki jo je na harmoniko zaigral Val Wostner. Partizanski pevski zbor je ob spremljavi Branka Sladiča na harmoniki in pod vodstvom Antona Zaletela poleg pozdravne pesmi v prvem delu večera zapel tudi pesem Nismo se uklonili, ki je že nekaj let neuradna himna društva Odmev Mokrca. Pesmi v prvem delu koncerta so bile posvečene še Ljubljanski brigadi, ki je bila ustanovljena na Golem, ter komandantu Francu Rozmanu - Stanetu. Krajši oddih so Partizanskemu pevskemu zboru omogočili domači gosti - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig pod vodstvom Klemena Jerinca, ki so v drugem delu vrhunsko zapeli štiri pesmi. V svojem nastopu so nas spomnili na ljubezen do domačega kraja, čisto romantično ljubezen, dotaknili pa so se tudi partizanstva in smrti. Zaključili so nekoliko hudomušno s pesmijo Čas je, da končamo. Za njimi je ponovno nastopil Val Wostner, ki je drugi del večera zaokrožil s pesmijo Slavka Avsenika Slovenija. V tretjem delu večera je šta-fetno palico ponovno prevzel osvežen Partizanski pevski zbor, ki je s pesmijo spominjal in opominjal na borbo na svobodo ter žrtve, boje in energijo, ki so nam omogočili svobodo. Petje je s svojim nastopom do- Partizanski pevski zbor spet navdušil obiskovalce na Golem. polnil član zbora dr. Iztok Jan, ki je deklamiral nekaj pesmi iz svoje zbirke. Eno izmed njih je napisal in posvetil vasi Golo. Tik pred koncem koncerta sta spregovorila tudi predsednik društva Odmev Mokrca Jurij Kogej ter predsednik Partizanskega pevskega zbora Daro Majcen. Jurij Kogej se je zahvalil vsem prisotnim in jim v imenu društva Odmev Mokrca izrekel voščilo ob prihajajočem novem letu. Daro Majcen pa se je v imenu zbora zahvalil nekaterim posameznikom, ki so pripomogli k uspešnemu delu zbora v preteklem letu. Ob koncu je občinstvo zbor spodbudilo z aplavzom, da so kljub uradnemu zaključku nadaljevali petje in končali z vsem poznano pesmijo Hej, brigade. Prijetno vzdušje, ki sta ga s svojim petjem pomagala vzpostaviti oba zbora, je ostalo v dvorani in spodbudilo k druženju ob prigrizku, ki so ga s skupnimi močmi pripravili člani društva Odmev Mokrca. Posebna zahvala ob tej priložnosti gre Minki Nagode, ki je kot vsako leto za pogostitev pripravila številne sladke dobrote. Partizanski pevski zbor je koncert izvedel kljub neugodni situaciji ob odsotnosti dirigenta profesorja Franca Gornika zaradi bolezni, in sicer pod vodstvom Antona Zaletela, ki je svojo nalogo odlično opravil. Prof. Francu Gorniku, ki je zbor odlično pripravil na letni koncert, pa želimo čimprejšnje okrevanje in si želimo, da bi se na Golem ponovno srečali v letu 2016, Val Wostner na harmoniki kajti decembra si brez novoletnega koncerta Partizanskega pevskega zbora na Golem člani društva Odmev Mokrca ne znamo več predstavljati. ODMEV^MOKRCA t ES Mojca Poredoš za Društvo Odmev Mokrca Društvo Fran Govekar Ig vabi na 15. REDNI LETNI ZBOR ČLANOV v sredo, 10. februarja 2016, ob 18.00 v gostilno Gerbec (Zabrv 22, Ig). Dnevni red: 1. Imenovanje delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, overovatelja zapisnika) in verifikacij- 3. ske komisije 2. Poročila: 4. • predsednice 5. • nadzornega odbora • disciplinske komisije • blagajnika • vodij skupin Določitev višine članarine za leto 2016 Načrt dela v letu 2016 Razno Zbor članov bomo začeli s kratkim kulturnim programom. Na občni zbor lahko povabite svoje prijatelje, ki bi želeli sodelovati v kateri od skupin društva. Prisrčno vabljeni! Alenka Jeraj, predsednica te DRUŠTVO Ш/ FRAN GOVEKAR IG Medgeneracijsko sodelovanje -parola ali način življenja? Medgeneracijsko sodelovanje je v zadnjih letih postal zelo popularen pojem, ki ga slišimo skoraj na vsakem koraku. Pogosto ga v propagandne namene uporabljajo različni programi, društva in organizacije tako zasebnega kot javnega sektorja. Ob najrazličnejših naslovih, ki vsebujejo besedno zvezo 'medgeneracijsko sodelovanje', se bohotijo slike starejših v družbi otrok in mladih. Takšno sodelovanje je seveda dobrodošlo in pomembno, vendar kompleksnega koncepta medgeneracijskega sodelovanja ne opiše v celoti. Kompleksnost medgeneracijskega sodelovanja je lepše opisana na spletnih straneh Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), kjer je zapisano, da je medgeneracijsko sodelovanje »povezovanje med generacijami, predvsem medčloveški odnos in uresničevanje med-generacijske solidarnosti, med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi sožitje različnih generacij starih med seboj«. Društvo upokojencev Ig skladno z omenjeno definicijo pogosto deluje v smeri medge-neracijskega sodelovanja, saj si srednje stari in različne ge- neracije starih pogosto medsebojno ponujajo pomoč, oporo in si olajšajo vsakodnevno delovanje. Naj pri tem omenimo, da so del generacije ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore. Še zdaleč niso vsi starejši del iste generacije, kot bi nam to želeli včasih predstaviti različni mediji. Povsem logično in običajno se nam zdi, da različnim generacijam pripadajo najstniki med 15. in 20. letom ter mladi med 25. in 30. letom, ki se med seboj močno razlikujejo. Hitro pa pozabimo, da se tudi ljudje med 65. in 70. letom močno razlikujejo od tistih, ki so stari med 75. in 80. let. Mlajše generacije pogosto vse starejše vržejo v isti koš starejših ali starih ljudi. Ko jih opredelijo kot stare, jim pripišejo tudi vse lastnosti, ki so značilne za to skupino ljudi, npr.: slab vid, naglušnost, onemoglost, počasnost, pozabljivost, osamljenost itd. Številni mlajši posamezniki se ne zavedajo, da še posebno med starejšimi generacijami in tudi med ljudmi znotraj generacij obstajajo velike razlike. Tako vse starejše gospe še zdaleč niso onemogle, ampak so za svoje družine še za božič- Gospa Podlogar s svojo potico no-novoletne praznike spekle okusne potice in številne druge dobrote. Ste že kdaj zame-sili testo za potico? No, potem veste, da takšno delo še zdaleč ni mačji kašelj. Gospa Boljka, za katero lahko pri njenih več kot 80 letih mirne vesti trdimo, da ni več najmlajša, pa ni spek-la le ene, ampak jih je naredila celo več in različne - vse zato, da bi razveselila svoje bližnje. Tudi gospa Podlogar (na sliki) se je, čeprav bo letos dopolnila že 90 let, potrudila s peko potice. Peka potice pa ne priča le o njuni fizični zmogljivosti, ampak tudi o kakovosti spomina, saj je recept za potico zapleten. S tem smo (upamo, da uspešno) dokazali, da stereotipi o starejših ne držijo vedno. Žal pa je med stereotipi o starejših najpogosteje resničen ravno tisti o osamljenosti. Starejši ljudje pogosto niso osamljeni, ker bi bili sami -številni so obkroženi z ljubečo družino, mlajšimi prijatelji in znanci. Osamljenost se pri njih pogosteje pojavlja zaradi odsotnosti ljudi, s katerimi so odraščali in delili svoje življenje. Številni prijatelji so se preselili in so tako oddaljeni, da jih le s težavo obiščejo. V takšnih trenutkih je potrebno zelo malo, da na njihov obraz ponovno pričaramo nasmeh -zgolj obisk pri teh prijateljih jim povrne energijo in zadovoljstvo. V decembru smo člani Društva upokojencev pripomogli k enemu izmed takšnih srečanj med prijateljicami. Ali je bil naslednji dan dež, se sicer ne spominjamo, vendar je bil nasmeh na njihovih obrazih vreden tudi slabega vremena. V tem primeru smo starejši pripomogli k zadovoljstvu starejših, kar še zdaleč ni edini takšen primer. Mešani pevski zbor DU Ig pod vodstvom Klemna Jerinca pogosto razveseljuje tudi mnogo starejše od njih. Z veseljem se odzovejo povabilu domov za starejše občane, kjer z glasbo popestrijo dan starejšim ljudem. S svojim delom in aktivnostmi se člani DU Ig aktivno borimo proti stereotipom o starejših in za večje medgeneracijsko povezovanje. Žal pa se tudi zaradi predsodka, da so člani društva za upokojence samo stari ljudje, naših vrst izogibajo mlajši upokojenci, ki se v teh stere-otipih preprosto ne najdejo, in zato ne potrebujejo pomoči članov DU Ig. Ne bojte se -tudi mi se ne najdemo v njih, zato ste še posebej dobrodošli vsi, ki nam jih boste pomagali izpodbijati. Pri tem pa ne pozabite, da je opredelitev starosti, tako kot pri lepoti, v očeh opazovalca. Mlajše generacije imajo pogosto občutek, da jih starejši ne razumejo, da mislijo le nase in se ne zavedajo ovir za medgeneracijsko sodelovanje. Ni tako, saj se starejši dobro zavedamo številnih ovir med-generacijskega sodelovanja, morda celo bolje kot mlajše generacije, kajti njihova obdobja z vsemi tegobami smo mi že doživeli. V vaših časih je bilo drugače, boste rekli. Tudi mi smo to govorili našim staršem in starim staršem. In seveda smo imeli prav, tako kot imate tudi vi. Naše življenje je bilo drugačno, bolj mirno in po svoje bolj svobodno, saj nismo bili vedno in povsod dosegljivi. Kljub razlikam in težavam pa ne smemo kar obupati in vreči puške v koruzo, kajti če bomo dopustili, da medgeneracijsko sodelovanje postane le parola, bomo izgubili vsi - vi naše znanje in izkušnje (kar nekaj jih je), mi vaše ideje, inovativnost in energijo. Naučiti se moramo živeti skupaj, kajti starost ni bolezen in zanjo tudi še niso našli zdravila, če pa boste imeli srečo, boste tudi vi nekoč na našem mestu. DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Sekcija za socialo, DUIg Postavitev in blagoslov jaslic na kolišču pod Krimom Leto se je, za nekatere počasi, spet za druge prehitro, izteklo. Čeprav s starim letom ne izginejo težave in tegobe, ki so nas pestile med letom ali pa smo si jih na svoja pleča naložili sami, je prav, da se vsaj ob božično-no-voletnih praznikih ustavimo, se pogovorimo s svojimi prijatelji in se, ne nazadnje, posvetimo tudi svojim najbližjim. Sestavni del tega kot tudi doživetja božiča je postavljanje jaslic. Tudi v Turističnem društvu Krim poskušamo s svojimi prireditvami prispevati k takemu razmišljanju. Ena izmed teh prireditev je postavitev jaslic s figurami v naravni velikosti. Takšne jaslice v našem društvu postavljamo že 20 let zapovrstjo, letos pa smo se odločili, da jih postavimo malo drugače. Ker živimo na barju in ker so barjanska kolišča vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, poleg tega ima naša občina od lanskega leta tudi novo zastavo, na kateri so zajeta kolišča, smo se odločili in postavili jaslice na kolišča. Priprave in postavitev smo začeli že sredi novembra, saj smo morali postaviti ko- Jaslice na prostem - najlepše so zvečer. lišče in predelati dosedanja objekta, hlevček in Jožefovo delavnico, naredili pa smo še tretji objekt - pastirsko kočo. Da je kolišče čim bolj pristno, smo nanj postavili lesen okvir za sušenje živalskih kož in nanj obesili čisto pravo kožo divjega prašiča, iztesali smo drevak in ga postavili v močvirje oziroma vodo, ki smo jo postavili pod kolibe. Napravili smo še vzpetino, kamor smo postavili ovce in pastirje. Da bi bile jaslice bolj zanimive, smo letos dokupili tri nove živali, tako da imamo zdaj devet ovac, tri kozličke, osla, telička, prašička in psa. Letošnje leto smo pod tribo pripravili tudi razstavo manjših domačih jaslic, ki so nam jih odstopili člani društva, va-ščani in domači župnik. Jaslice so bile na ogled od 19. decembra, ko smo pripravili obred blagoslova, ki ga je opravil domači tomišeljski župnik Jože Razinger, v krajšem kulturnem programu pa so nekaj božičnih pesmi zapeli domači mešani cerkveni pevski zbor, mladinska skupina Arcus in kvartet Slavček. Janez Modic, TD Krim © Andrej Indihar Jaslice v naravni velikosti Letošnja tema - kolišča i r ^ društva ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Blagoslov konj in živine v Vrbljenu Blagoslov je opravil tomišeljski župnik. Pozdrav konjenice Vsako leto se na god prvega mučenca sv. Štefana in na državni praznik dan samostojnosti in enotnosti praznuje tako drugod po Sloveniji kot v naši občini blagoslov konj in živine. Ta lep običaj naše Turistično društvo Krim v sodelovanju s Konjerejskim društvom Krim in Občino Ig pripravlja že tradicionalno vsako leto od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Že od nekdaj so kmečki sinovi dan po božiču še posebej skrbno očedili svoje konje in se z njimi popeljali ali pa na njih pojezdili k farni cerkvi, kjer je župnik blagoslovil zbrane konje. Tako se je tudi letos na hipodromu v Vrblje-nah pred veliko množico ljudi zbralo 39 konj, ki so sodelovali v povorki po progi hipodroma. Povorka je bila sestavljena iz konj, vodenih na povodcu, konj, vpreženih v kočijo in v vozove, para ponijev, vpreže-nih v voziček, jahačev na čelu s Ižansko konjenico. Dan po božiču pa je tudi državni praznik dan samostojnosti in dela prost dan, zato se je prireditev začela z državno himno Zdra-vljico. Program se je nadaljeval že tradicionalno vsako leto s kratkim nagovorom župana Janeza Cimpermana, ki je na koncu vsem zbranim voščil vesele praznike in vse dobro v novem letu. Glavno slovesnost z blagoslovitvijo konj, kruha, soli in vode je opravil domači župnik Jože Razinger. Nekoč težke delovne konje danes zamenjujejo slovenska hladno- in toplokrvna pasma, lipicanci, kasači, haflingerji, poniji in številni križanci. Konjerejsko društvo je vsakemu sodelujočemu na prireditvi podelilo tradicionalno medaljo, člani turističnega društva pa smo za vse sodelujoče in tudi obiskovalce pripravili tako kot vsako leto čaj, kuhančka in joto s klobaso. Na prireditvi je s petjem božičnih pesmi sodelovala tudi mladinska pevska skupina Ar-cus iz Tomišlja, program pa je vodila in povezovala članica društva Darja. Janez Modic, TD Krim © Andrej Indihar ^ kultura ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Razpis za občinsko revijo pevskih zborov Spoštovane zborovodkinje, zborovodje, spoštovane pevke in pevci. Vsako leto v pomladnem času organiziramo srečanje pevskih zborov na občinski reviji, kjer se zbori srečajo in prikažejo svojo ustvarjalnost in dejavnost skozi vse leto. Leto je naokoli in ponovno vas vabimo k sodelovanju, da sooblikujemo že tradicionalno revijo pevskih zborov Občine Ig, ki bo v soboto, 16. aprila 2016. Dvorano revije bomo določili pozneje in vse prijavljene zbore o tem pravočasno obvestili. Revija bo strokovno spremljana, zato prosimo, da prijavi obvezno priložite notno gradivo. Vsak zbor na revijo prijavi tri skladbe. Prijavljene skladbe morajo biti, upoštevajoč lanskoletno prijavo, v celoti nove in zaželeno je, da program sestavljajo: - slovenska ljudska pesem, - ena umetna pesem slovenskega avtorja, - pesem po lastni izbiri. S prijavnico pozivamo vse zbore, ki delujejo v naši občini, da se prijavijo v čim večjem številu, kajti želimo si, da bi lepa zborovska pesem še dolgo zvenela pod vznožjem Krima, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Revija in prijava nanjo bosta potekali tako kot vsako leto. Vaše prijavnice pričakujemo do petka, 25. marca 2016, na naslov Občina Ig, Gove-karjeva cesta 6, 1292 Ig, e-pošta: marica. zupan@obcina-ig.si. Želimo vam uspešne priprave in veselimo se vašega sodelovanja. Prijavnice bomo vsem zborom poslali po pošti, dobite pa jo tudi na naši spletni strani www.obcina-ig.si. $ Marica Zupan, občinska uprava Dva praznična nastopa Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig je ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta pripravil dva nastopa v domovih upokojencev. Ob koncu leta smo šli pevke in pevci v Dom upokojencev Center, enota Poljane, in tam stanovalcem polepšali popoldne pred skorajšnjim prihodom novega leta. V zboru ves čas skrbimo za medgenera-cijsko povezovanje. Tako smo tudi na tokratnem nastopu k sodelovanju povabili vnukinjo naše pevke Mije. Zala je zbrane zabavala z ubranim igranjem na harmoniko. Ob njenem igranju pa smo lahko videli, da se zna tudi zborovodja zavrteti. Pevke in pevci smo še z večjim zanosom prepevali v domu, saj tukaj biva tudi nekaj nekdanjih Ižancev. Po novem letu smo se odzvali povabilu Darilo Kiga Občini Ig Nastop zbora v domu starejših občanov Doma starejših občanov Fužine. Pričakal nas je prijeten ambient z dobro akustiko. Ob že minulih prazničnih dneh smo se odločili, da tudi v januarju še zadiši po božiču in praznikih. Tudi na tem nastopu nas je spremljala Zala. Pevke in pevci smo iz- vedli nekaj prazničnih pesmi in s tem tudi januar v domu naredili bolj prazničen. K zimski pravljici je dodatno pripomogel sneg, ki je ravno v času našega nastopa vztrajno hitel beliti pokrajino. Pevke in pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig se z veseljem odzovemo na vabila za nastope, kjer lahko predstavimo, kaj smo se novega naučili. Na nastopih povemo, od kod prihajamo in s svojim prispevkom pomagamo h kulturni prepoznavnosti Občine Ig in Društva upokojencev Ig. 0k du ig DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Klemen Jerinc, zborovodja arhiv zbora Nastopi Glasbene šole Bučar Predstavitev učencev glasbene šole Bučar Direktorica Kiga in župan listata dragocen faksimile. Ze pred časom je podjetje Kig d. d. z Iga Knjižnici Ig poklonilo dragoceno zbirko - faksimile Valvasorjeve grafične zbirke. Letos se je podjetje odločilo Občini Ig podariti še dva dragocena fak-simila Valvasorjevih del, Topografijo salzburške Koroške in Topografijo Lambergovih gradov. Knjigi - obe je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja - je županu predala direktorica Kiga Marjana Novak. Maja Zupančič Polona Skledar Glasbena šola Bučar na Osnovni šoli Ig izvaja svoje glasbene programe že dve leti. V petek, 4. 12. 2015, so imeli prve nastope učencev, ki obiskujejo glasbene ure diatonične harmonike in kitare. Nastopilo je 14 učencev, od tega pet harmo-nikaric oziroma harmonikarjev in devet kitaristk oziroma kitaristov. Vsi učenci so zelo uspešno opravili svoj prvi nastop v tem šolskem letu in se že veselijo novih nastopov v mesecu marcu. V Glasbeni šoli Bučar sicer izvajamo programe dia-tonične harmonike, klasične, akustične in električne kitare ter klavirja in klaviatur. Poleg internih nastopov učenci sodelujejo tudi na proslavah OŠ Ig. Vsako leto organiziramo glasbeni projekt za učenke in učence ter njihove družine. Tako so nastali projekti: S harmoniko na Triglav, S harmoniko po slovenski obali in S harmoniko skozi Postojnsko jamo. Za letos že pripravljamo nov projekt, ki bo spet nekaj posebnega. Učencem se trudimo ponuditi nekaj več in prav tisto nekaj marsikaterega učenca pripelje do željnega uspeha. 0 Glasbena šola Bučar ßl Žiga Felkl ^ kultura ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 65. Govekarjev večer O barju izpod peres in čopičev članov DFG 21. 12. 2015 so člani Društva Fran Govekar v knjižnici na Igu pripravili prijeten literarno-glasbeni večer z odprtjem dveh slikarskih razstav. Osrednja tema večera je bila barje v letnih časih. Program je vodila Alenka Jeraj, predsednica DFG. k Po glasbenem uvodu smo se poklonili z minuto molka izjemno aktivnemu slikarju Zvonku Dobovšku, ki nas je pred letom dni zaradi bolezni zapustil. V literarnem delu so predstavile svoje doživljajske pesmi o barju Alenka Jeraj, Zdenka Vinšek in Jožica Šubic, ki je prebrala tudi duhovito zgodbo s sprehodov po barju z vnukinjo. Božena Šte-vanec in Mateja Jere Grmek sta prebrali nekaj Minattijevih pesmi. V glasbenih vložkih sta nas prijetno presenetili mlada violinistka Ana Kramar ter pianistka Zoja Šauer. Po literarno-glasbenem večeru je spregovorila Zdenka Vinšek o aktivnostih in dosežkih likovne skupine v tekočem letu ter o razstavi. Posebne čestitke Marjani Dimec za 1. nagrado na ex temporu Breza ter Milanu Šubicu za 2. nagrado - posebnemu priznanju na ex temporu Podoba Ljubljane. Likovna skupina je tokrat pripravila dve razstavi. Na stopnišču Centra je zamenjala slike s koliščarsko vsebino z motivi zimskih vedut barja Sodelujoči na 65. Govekarjevem večeru v okolici Iga. V knjižnici so motivi barja v različnih letnih časih. Slike vabijo gledalca na intimen sprehod med barvite sence in svetlobe skozi ločje, med breze, ob potoke, jezera, polja. Nekatere slike na poseben način odkrivajo delček živalskega sveta na barju. Večina slik je v akvarelni tehniki, nekateri avtorji so se predstavili v tehniki akrila na platno, olja na platno ali v mešani tehniki. Razstavljajo: Jožica Serafin, Anita Indihar Dimic, Zmago Werbole, Francka Železnikar, Julijana Peršič, Marijana Rous Gojak, Lea Konc, Vera Banič Vukadin, Marija Žagar, Ivanka Demšar, Milan Šubic, Irena Gašparič, Marija Franinovič, Dani Baznik, Marjana Dimec, Mateja Jere Grmek in Zdenka Vinšek. Zvonku Dobovšku v spomin so člani likovne skupine v knjižnici razstavili tri njegova likovna dela last družine Grmek. ^DRUSlVO V fran govekar ig Zdenka Vinšek 66. Govekarjev večer O pisatelju Janezu Jalnu, njegovih Bobrih ter o likovnih utrinkih kolisčarskih najdb Gostja večera je bila lektorica ter raziskovalka zgodovine slovenskih pisateljev in pesnikov pisateljica Marjeta Žebovec. Moderatorka večera je bila Alenka Jeraj, predsednica Društva Fran Govekar Ig. k Marjeta Žebovec je življenje Janeza Jalna opisala ob fotopro-jekcijah na izjemno zanimiv način. O raziskovanju življenja in dela pisatelja je izdala tudi knjigo Janez Jalen pisatelj in duhovnik za vse Slovence. Letos mineva 125 let od pisateljevega rojstva in 50 let od smrti. Janez Jalen se je rodil kot deseti otrok v Rodinah. Oče ga je navdušil za podrobno spoznavanje in spoštovanje narave. Gimnazijo v Kranju je obiskoval s pomočjo domačega župnika, bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je v Škofovskih zavodih v Šentvidu skrbel za ranjence, posvečen je bil 1915, po vojni je študiral zgodovino umetnosti, bil nekaj časa duhovnik v Srednji vasi pri Bo- Marjeta Žebovec Koliščarsko posodje v tehniki akvarela hinju, nato kot vojaški kurat v Lvovu in Lebringu. Po vojni je služboval v Besnici pri Kranju, Črnomlju, Stari Loki, Trnovem, Notranjih Goricah in Ljubljani. Vse življenje je pisal, a je imel premalo časa, zato je zaprosil za predčasno upokojitev 1933. Po 2. sv. vojni je ponovno služboval kot duhovnik v Grahovem in v Ljubljani. Zadnja leta je učil tudi v Črni vasi in v Mostah. Ves čas je bil rahločuten sogovornik preprostega človeka ter zagovornik družinskega sožitja in medsebojnega spoštovanja. Njegova zgodnejša dela so: Težko seno in previsi (zbirka pripovedi iz otroštva), Pod stropom meja. Zelo znana je zbirka O vozar-jih. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski film Triglavske strmine. Napisal je 12 dram, večino so večkrat uprizorili na ljudskih odrih. Zelo brana dela so še Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, Trop brez zvoncev. Med najbolj uspešne pisce pa se je vpisal Janez Jalen s povestmi, pravzaprav romani Bobri, saj so doživela ta dela največ ponatisov med slovenskimi pisatelji. Bobri so v treh delih (Sam, Rod, Vrh). Pisatelj z raziskovalno žilico in izjemno domišljijo lirično opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Ta dela so nastala v obdobju začasne upokojitve. Janez Jalen je prejel za Bobre Prešernovo nagrado leta 1944. Mnogo let so bili Bobri priljubljeno bralno čtivo v programih bralne značke. V drugem delu večera smo si ogledali razstavo Likovne skupine DFG. Slikarke in slikarji so se na likovni delavnici akvarela posvetili tihožitju na temo Koliščarsko posodje. V ta namen so si sposodili keramične replike iz muzejske zbirke na Igu ter z individualno svojstveno likovno govorico ustvarili čudovite akvarele. Akvarele razstavljajo: Jožica Serafin, Anita Indihar Dimic, Julijana Peršič, Ivanka Demšar, Milan Šubic, Francka Že-leznikar, Marija Franinovič, Vabimo vas na 67. Govekarjev večer v ponedeljek, 15. februarja, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Predstavila se bo pesnica Andrejka Jereb, ki je izdala tretjo pesniško zbirko z naslovom Z roba diosnanc. Razstavljali bodo slikarji naše likovne skupine na temo ure. |. Razstava bo na ogled do 19. marca 2016. JV\) v'dkuStvo v fran govekar ig Vljudno vabljeni! Marijana Rous Gojak, Milan Zgonc, Miha Grmek, Mateja Jere Grmek, Minka Žagar, Marjana Dimec, Dani Baznik in Zdenka Vinšek. Na razstavo smo postavili tudi grafiki in risbe pokojnega Zvonka Dobovška, ki je kot slikar pomembno prispeval k ohranjanju zgodb koliščarskih časov. Razstava tako dodatno obo- gati kulturni hram na Igu, saj hkrati poteka razstava mednarodno podprtega projekta Velikanska najdba - prva odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. te * DRUŠTVO fran govekar ig Zdenka Vinšek Pevke, vabljene med nas! v Ženski pevski zbor Ig želi skupaj z novo zborovodkinjo Kristino Cotič okrepiti svoje vrste. Pevke prepevajo od leta 1998. Za njimi je veliko odličnih nastopov in vsako leto nas razveselijo na tematskem letnem koncertu, v katerega združijo znanje in veselje do petja. Če tudi ve rade prepevate in ste pripravljene nekaj svojega časa posvetiti sodelovanju v zboru, obljubimo, da vam ne bo žal, prijazno vabljene med nas. Vaje imamo vsak torek zvečer v dvorani Centra Ig. Pevke smo si zadale zanimiv program, letos junija načrtujemo nastop v Evropskem parlamentu v Bruslju, vse leto pa manjše nastope, letni koncert in sodelovanje na občinski ter medobčinski reviji pevskih zborov. Pridružite se nam! te 4 'društvo ^ fran govekar ig f © Pevke Ženskega pevskega zbora Ig Bralni projekt Mestne knjižnice Ljubljana Mesto bere ... ameriške romane 2015-16 Po prebiranju sodobnih evropskih zgodb v lanski sezoni letos v ospredje programa Mesto bere postavljamo sodobno literaturo severnoameriškega kontinenta. Literarna obzorja bomo letos raziskovali z zgodbami ameriških in kanadskih avtorjev in avtoric: Capota, Millerja, Bu-kowskega, Hemingwaya, Plat-hove, Jongove, Atwoodove in drugih. Iskali smo zgodbe, ki so jih spisali avtorji s tega področja sveta in ki zrcalijo življenje na severnoameriškem kontinentu, avtorji pa so jih napisali po letu 1950. V končni seznam branj smo uvrstili 60 izbranih romanov. Izbor vsebinsko zajema tako intimne zgodbe posameznikov in družbeno prelomne dogodke, ki so zaznamovali severnoameriški prostor v tem obdobju. »Navsezadnje je na svetu brez števila knjig. Nekatere med njimi so dobre, prgišče jih je dobrih in od tega prgišča jih bo preživelo le malo,« tako je zapisal v knjigi Ure eden od priporočenih avtorjev z letošnjega seznama Michael Cunnigham. Zgodbe severnoameriških romanov pokrivajo različne teme in literarne stile novejšega obdobja književnosti, ki je zaznamovala in zrcali družbene razmere v prostoru Združenih držav Amerike in Kanade. Faulknerjeva literar- na klasika Svetloba v avgustu na primer slika družbeno in moralno podobo ameriškega Juga in raziskuje vprašanje človekovega bivanja ter dobrega in zla v njem. Palahniu-kov, s kultno filmsko upodobitvijo tudi ekranizirani prvenec Klub golih pesti, je skoraj apokaliptična podoba sodobnega sveta, kjer je človečnost mogoče najti le v podpornih skupinah za rakava in druga huda obolenja. Junak zgodbe trpi za nespečnostjo, ko v njegovo življenje nepričakovano vstopita čudaška Marla Singer in bizarni Tyler, ki ustanovi klub izbrancev, ki se želijo maščevati svetu. Na seznamu knjig aktualne sezone je tudi ljubezenska zgodba Rajski vrt ameriškega literarnega klasika Ernesta Hemingwaya, ki pripoveduje o ljubezenskem trikotniku zakoncev, ki se na medenih tednih potepata po francoski rivieri in Španski obali. Hemingway je začel pisati roman leta 1945, vendar ga ni končal, tako je ta izšel posthumno, šele leta 1986. Leta 2008 je roman dobil filmsko predelavo v režiji Johna Irvinga z Meno Suvari in Jackom Hustonom v glavnih vlogah. Pustolovski roman Obala moskitov na drugi strani sega globoko v bistvo in problematiko človekovega bivanja v sedanjem svetu v zahodni potrošniški družbi. ^Mtftvol' Društvo Fran Govekar Ig vabi na ogled komedije M. Marinca Poročil se bom s svojo ženo r f' Dvorana ЛШ Ponedeljek 8-februar 201 18 00m & Rezervacija vstopnic na info@dfg.si ali 051-374-475. Cena: 9 eur, 7 eur za dijake, študente in upo^ence. Junak živi udobno življenje v odmaknjenem mestecu v ZDA z ženo in štirimi majhnimi otroki. O sodobni civilizaciji ima slabo mnenje, in zato družino prepriča, da je pred vrati vojna in se je treba umakniti v neo-madeževano zavetje, v hondu-raški pragozd ... Na bralnem seznamu nove sezone je med drugim tudi knjižna klasika, tokrat s področja znanstvenofantastičnega žanra, roman Nevromant Williama Gibsona, ki je s knjigo v literarni svet umestil novo literarno zvrst - kiber-pank. Protagonist je mlad računalniški heker, nekoč med najboljšimi v svojem poklicu, zdaj pa neuporaben, saj ga je delodajalec zalotil pri kraji in za kazen pohabil z mikoto-ksinom. Nezaposlen in zadro-giran tava po futurističnem mestu Čiba na Japonskem, kjer v upanju na ozdravitev obrede vse črne klinike, dokler ga iz začaranega kroga iskanja ne reši skrivnostna Molly ... In pa Strah pred letenjem, še ena kultna knjiga s seznama literature sedemdesetih let, prvi in najuspešnejši roman Erike Jong, v katerem odkrito in neposredno piše o ženski spolnosti. Ob izidu leta 1973 je sprožil pravo vznemirjenje, med puritanskimi kritiki pa tudi val ogorčenja zaradi sočnega jezika in pripovedi o ženskih spolnih željah. Zgodba govori o svobodomiselni Američanki Isadori Wing, ki zapusti svojega moža in se z ljubimcem odpravi na pohajkovanje po Evropi. »Ker je roman mrtev, nima smisla pisati izmišljenih zgodb,« je v Myri Breckinrid-ge napisal kontroverzna legenda ameriške literarne in družbene scene, Gore Vidal. In roman Zarota bebcev Johna Kennedyja Toolea je prav to. Junak te tragikomedije je Ignacij J. Reilly, eden bolj odbijajočih protagonistov, ki jih najdemo v sodobni literaturi. Kot sodobni Don Kihot se odpravi iskat zaposlitev po ulicah slikovitega New Orle-ansa in na poti doživi številne prigode ... Usoda knjige je bila podobno tragična kot usoda njenega avtorja. Kot prvenec je bila namreč napisana na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, nato pa avtor ni uspel najti založnika in je zato pri dvaintridesetih letih naredil samomor. Ko je knjiga vendarle izšla, je bila nagrajena s Pulitzerjevo nagrado. Še ena pripoved z našega seznama knjig, ki razgalja stranpoti sodobnega sveta, je roman Johna Ralstona Saula Druga najboljša stvar, ki bralca popelje v podzemlje, kjer se trguje z umetniškimi deli in v katerem avtor kritično raziskuje zahodno civilizacijo in strukture moči, ki jo vodijo. Med kanadskimi romani je na letošnjem bralnem seznamu tudi Leonard Cohen, glasbena legenda in literat, s svojim drugim romanom Lepi zgubljenci. In pa na primer kanadska avtorica, pesnica, kriti-čarka in aktivistka Margareth Atwood dobitnica mnogih nagrad za literaturo, s svojo odlično grozljivo antiutopijo Deklina zgodba. V času trajanja projekta Mesto bere bo v knjižnicah Mestne knjižnice Ljubljana potekal tudi literarni spremljevalni program. Pri projektu sodelujemo z Mladinsko knjigo, knjigarno Konzorcij, kjer bomo nekaj knjig s seznama Mesto bere ... severnoameriške romane predstavili tudi obiskovalcem knjigarne. Ljubitelji literature, vabljeni k branju in sodelovanju: in nikoli ne podcenjujmo moči knjig, kot bi rekel Paul Auster, še eden odličen avtorji z našega letošnjega seznama knjig. Več informacij o projektu lahko dobite na naslovu mes-to.bere@mklj.si. rnctm J knjiinka ljub Ij.i im n Tatjana Pristolič, Mestna knjižnica Ljubljana Račke uživamo Pri Račkah nam ni dolgočasno. Tokrat smo se zabavali z izdelovanjem kapic. Zunaj je zapadel prvi sneg in mrzlo je. Spoznavali smo barve, se spoznavali z novim materialom ter uživali v ustvarjanju in nošenju kapic. Izdelali smo si čisto prave kapice. Katera barva je pa vam najbolj všeč? Medvedki, Ptički in Čebelice spoznavamo Slovenijo Otroci v vrtcu spoznavajo našo Slovenijo. Veliko vemo o Sloveniji. »Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.« »Slovenija je majhna država.« »Slovenija ima Triglav.« »Slovenija ima zastavo.« »Imamo himno.« »V Sloveniji ni vojne!« To je le nekaj izjav otrok našega vrtca, iz katerih lahko razberemo, koliko naši otroci že vedo o Sloveniji. Projekt bo v Vrtcu Ig potekal vse leto, z njim pa smo začeli v novembru. Spoznali smo zemljevid, slovensko zastavo ter slovensko in evropsko himno. Na hodniku bo skozi celotno leto nastajala razstava, kjer bomo lahko občudovali različne izdelke, povezane z našo državo. Po veselem decembru pa se bomo intenzivno lotili raziskovat Slovenijo prek pravljic in pesmic. Projekt nas je povezal tudi z natečajem Skupaj raziskujmo svet, saj smo s pomočjo naše strokovne delavke Martine Pucihar iz skupine Mucki izdelali lutki -Slovenko Martino in Slovenca Štefana, bili s slednjim izbrani med najboljših deset in dobili za nagrado lutkovno predstavo Noro popotovanje, ki so jo za Medvedke, Ptičke, Mucke in Čebelice zaigrali v ponedeljek, 23. 11. 2015. Germana Mehlin Sneg na hribčku Hribe je že pobelil sneg in otroci enote Hribček smo se ga zelo razveselili. Uživali smo na njem, se z njim igrali in se zabavali. Želimo si, da bi ga imeli to zimo še veliko, vam pa ob prihajajočem novem letu želimo, da vas igrivost obdaja, da čarobnost vse leto z vami ostaja, da veselje vas spremlja vse dni in da na- smeh na vaših obrazih žari. Enota Hribček Gremo se kepat! Ena gasilska na snegu Končana prva sezona kviza MKL za otroke Svetovni splet je postal naš vsakodnevni spremljevalec, prek katerega dosto-pamo do vrste informacij. Z njim se zelo zgodaj srečujejo tudi otroci, ki z njegovo pomočjo sklepajo prijateljstva, preživljajo prosti čas, iščejo vsebine za izpolnjevanje šolskih obveznosti. Splet je danes nepogrešljiv vir znanja, ki pa ga moramo znati poiskati in ovrednotiti njegovo verodostojnost. S kvizom Robinzonijada v informacijski džungli Mestne knjižnice Ljubljana, ki je namenjen otrokom med 9. in 15. letom in ga rešujejo na spletu, želimo predstaviti zlasti spletno stran Mestne knjižnice Ljubljana, ki omogoča dostop do številnih oddaljenih virov informacij: elektronskih zbirk podatkov, e-knjig, e-člankov in povezav do priporočenih spletnih strani, digitalne kulturne dediščine in mnogih drugih elektronskih virov. Vsi ti viri so preverjeni, kar pomeni, da vsebujejo resnične podatke. Kviz zajema več različnih tematskih sklopov vprašanj. Reševalci jih lahko rešijo poljubno število, če želijo sodelovati v nagradnem žrebanju, pa morajo na vsa vprašanja iz enega sklopa odgovoriti pravilno. Motivacija za reševanje so tudi nagrade. Od aprila do novembra smo prejeli skoraj 400 rešenih vprašalnikov, ki jih je oddalo 84 reševalcev. Med njimi je računalnik izžrebal tri nagrajence. Glavna nagrada je bil tablični računalnik, drugi dve pa knjigi in vstopnici za Kinodvor. Vse reševalce smo ob dnevu splošnih knjižnic povabili na zaključno prireditev, kjer smo improvizirali z gledališčem IGLU in se neizmerno zabavali. Vsem reševalcem smo podelili priznanja za sodelovanje in simbolično nagrado. Ob tem se najlepše zahvaljujemo našim donator-jem: podjetju Unibit, servis in prodaja računalniške opreme iz Vnanjih Goric, ki je prispevalo tablični računalnik, Mladinski knjigi za dve knjižni novosti in Kinodvoru za dve vstopnici za Kinobalon. Vse mlade radovedneže vabimo, da preizkusijo svoje spretnosti iskanja podatkov na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana www.mklj.si/mladi in si prislužijo naziv robinzonka ali robinzon, z malo sreče pa še kakšno nagrado. mesinD knjÜnitD hiiblhiM n Ekipa kviza Robinzonijada v informacijski džungli Zime ni Zimo čakam pa je ni, zunaj sneg se ne blešči. Kaj narobe je, ni jasno, vse sem storil pravočasno. Buče sem že izrezoval, svečke prvega prižgal, naloge sem pisal redno, Miklavž prišel je kot vedno. Tople rokavice, kape sem pripravil za hud mraz, zdaj pa v kratkih hlačah zlagam puzzle, da si krajšam čas. V kotu žalostne smuči, zraven spolirane sani, skrajni čas je, da sneži, zime pa še vedno ni. Nejc Božič, 5. c Zimski čas Že na glavi nosim kapo, šal in rokavice. Tu je le mraz, a kmalu bo sneg pobelil celo vas. Kmalu z neba se spustijo snežinke, kar za nas je res dober znak, saj spet se bo pojavil, moj prijatelj snežak. Potem pa sonce in veter z juga, namesto kepanja in sankanja, se vsak otrok spet rad zaguga. Nika Mavec, 5. c Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Na Osnovni šoli Ig smo 24. 12. 2015 praznovali dan samostojnosti in enotnosti. »Vsaka domovina ima svoje nebo, svojo reko in goro, vsaka domovina ima svojo besedo, kdor to razume, ve: TU SEM DOMA.« S temi verzi je pred davnimi leti slovenska mladinska pesnica Milena Batič sporočila ljudem, kaj ji pomeni domovina. Tudi naša domovina ima svoje nebo, reke in gore ter svoj jezik. Vse to pa smo Slovenci pridobili v samostojni Sloveniji, natanko pred 25 leti. 23. decembra leta 1990 je namreč velika večina Slovencev na plebiscitu izrazila željo po sa- mostojni državi Sloveniji, čez tri dni, 26. decembra, so bili razglašeni rezultati plebiscita. Slovenci smo takrat postavili temelje naši državi, datum razglasitve rezultatov glasovanja pa je postal državni praznik - dan samostojnosti. Ker smo Slovenci s tem dejanjem izrazili ogromno mero enotnosti, se je praznik leta 2005 preimenoval v dan samostojnosti in enotnosti, saj smo Slovenci 26. 12. 1990 izrazili enotno voljo po samostojni državi. Prireditev se je začela s slovensko himno Zdravljico v izvedbi mladinskega pevskega zbora, nato so učenci recitirali pesmi o domovini. Ob priha- Recitacijapesmi o domovini jajočih božično-novoletnih praznikih so učenci zaigrali gledališko igro V novo leto jaz hitim. Sledili so plesni nastopi učencev, otroški pevski zbor, nastopi na različnih glasbenih instrumentih in izrekanje dobrih želja v prihajajočem letu. Ravnateljica je ob tej priložnosti voščila lepe praznike in vse dobro v novem letu učencem, staršem in vsem delavcem šole. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim učencem in vsem učiteljem, ki so poskrbeli za sceno in mentorstvo učencem. t Olga Vodopivec, OŠ Ig © Barbara Flajnik Gledališka igra V novo leto jaz hitim Nastop na različnih glasbenih instrumentih Dragi otroci - vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: л Srečanje s Tolijem in Tolino sreda, 10. februar, ob 17. uri Skozi zabavno pripovedovanje zgodbe o Jasminu, Malini in srečnem cekinu bosta Toli in Tolina otroke učila, kako skrbno ravnati z denarjem. Ura pravljic Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž, sreda, 2. marec, ob 17. uri Pravljice pripoveduje Nataša. JnUlil' Naravoslovno ustvarjalna delavnica Dream Lab in English Green!, sreda, 17. februar, ob 17. uri Na delavnici Green! bomo spoznavali vednozelene rastline iz naših gozdov in jih primerjali s še spečimi listavci. Poskusili bomo, kako naravno zeleno obarvati jed ali tkanino. Interaktivna dogodivščina v angleščini je namenjena otrokom od 3. do 14. leta starosti. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel. mastna knjižnica ljubljena n Zimska šola v naravi V ponedeljek, 14. 12. 2015, smo se učenci 6. razreda zbrali pred šolo. Odpeljali smo se s polno smučarske opreme, ki nam na koncu ni dosti koristila. To je bila najbolj raznovrstna šola v naravi, kar sem jih doživela. Od nordijske hoje do plavanja v Termah Zreče, opazovanja ličink v vodi, pohodov ter konec koncev tudi smučanja. Vse mi je bilo všeč, ampak opisala bom dan, ko smo raziskovali potoček. Ko smo zjutraj pojedli zajtrk in uredili sobe, smo šli v učilnico, kjer smo poslušali razlago, kako vemo, da je potok/reka čist/-a. Kaj moramo vse določiti o potoku itd. Nato smo se oblekli in obuli ter se odpravili. Hodili smo do slapa, ki je bil naravnost čudovit. Prišli smo do potočka in učiteljica nam je razdelila pripomočke. Dobili smo povečevalno steklo, listič za merjenje trdote, pladenj, meter in termometer. Razdelili smo se v skupine in si razdelili nalo- ge. Izmerili smo temperaturo vode in zraka, širino struge, hitrost toka, trdoto vode, in če je voda čista, smo v njej našli živali. Našli smo mladoletnice, ploske črve, enodnevnice. Bilo je zanimivo in poučno. Eva Ferkulj, 6. b Orientacija v šoli v naravi V času od 14. do 18. 12. 2015 smo bili v šoli v naravi na Slivniškem Pohorju. Počeli smo veliko zanimivih stvari, kot so: plezanje, nordijska hoja, pohodi, raziskovanje voda, kurjenje ognjev, orientacija. Meni najljubša je orientacija. Tudi kurjenje ognja mi je šlo dobro od rok. Pri orientaciji smo dobili risbo okolice. Na njej so bile označene točke. Na Plezanje v šoli v naravi Bila sem v šoli v naravi, kjer smo se veliko zabavali. Najbolj pa mi je bilo všeč, ko smo plezali in v reki iskali različne podatke. V sredo smo šli plezat v kočo. Tam je bila plezalna stena. Uspelo mi je splezati na vse smeri. Na trenutke sem se morala raztegniti kot elastika, da sem lahko dosegla različne oprimke/grife. Učitelj nam je pokazal različne poze, ki sem jih sama že poznala, saj hodim na treninge plezanja. Drugače pa je bilo zabavno. drugi listič smo morali izrisati znak, ki smo ga našli na tisti točki. To mi je bilo zelo všeč, saj sem se počutila kot nindža (treniram karate). Kurjenje ognja, kot sem že omenila, mi je šlo dobro od rok. No, naši skupini je šlo dobro od rok. Prvi ogenj smo zakurile s slamo, blagom, pomočenim v olje, in ogljem ter s povečevalnim steklom. Us- V četrtek smo šli do bližnje reke, da bi o njej izvedeli različne podatke. Najprej smo s prozornim listkom, ki je imel pet kvadratkov, izvedeli, koliko je reka trda oziroma mehka, in ugotovili, da se je obarval en kvadratek, kar pomeni, da je trda. Potem smo ugotavljali, kako hiter je tok. Izmerili smo tri metre in v reko vrgli palčko. Takoj ko je začela plavati, smo začeli šteti in ugotovili, da je palčka v šestih sekundah preplavala tri metre. Za tem smo merili, kolikšna je globi- pelo nam je, vendar je ogenj ugasnil, saj smo nanj nametale preveč dračja. Znova smo poskusile s slamo, blagom, pomočenim v olje in oglje, ter s kresilnimi palčkami. Uspelo nam je in prižgale smo ga, tokrat pa nam ga je uspelo tudi pravilno vzdrževati. Škoda, ker na ognju nismo nič pekli. No, nič užitnega. Na tleh smo našle drevesno gobo in na reke, in izmerili, da je globoka štiri centimetre. Zadnji del pa je bil najbolj zanimiv, ker smo morali v reki najti čim več živalic, ki so velike en centimeter. Našli smo postranico, ploskega črva, mladoletnico in enodnevnico. Ta dva dneva sta se mi najbolj vtisnila v spomin, ker sta bila najbolj zabavna. Zoja Ušeničnik, 6. b jo vrgle v ogenj. Moram reči, da je presenetljivo lepo dišalo, čeprav smo jo zažgale. Medtem ko so se drugi ukvarjali s svojimi ognjišči, smo me pekle drevesno gobo! To je bila meni najljubša in najbolj raznovrstna šola v naravi, kar sem se jih kdaj udeležila Taja Kočar Rožaj, 6. b Kurjenje ognja Četrtošolci ustvarjamo Za nami je že tretjina šolskega leta. Ker smo se v tem času naučili veliko novega, napisali ogromno dobrega in izdelali veliko čudovitih stvari, smo se odločili, da jih nekaj delimo tudi z vami. Obenem pa vam želimo miren prehod v novo leto in uspešen začetek. Tudi jaz rada berem Učenci 4. razredov in učiteljice Branje je v našem življenju zelo pomembno. Če znamo brati, znamo prebirati knjige, časopise, leksikone, recepte, navodila, kažipote, obrazce in še kaj. Tudi za uporabo računalnika, telefona in gledanje televizije je treba znati brati. V preteklosti veliko ljudi ni znalo brati. Brali so le izobraženi, bogati in duhovščina. V današnjem času bere veliko svetovnega prebivalstva. Ko sem bila še majhna, mi je mami velikokrat prebirala knjige, kot so: Medo Jaka, Medo izgubi dudo, Muca copatarica in druge. Komaj sem čakala, da se tudi sama naučim brati. Najprej sem brala kratke slikanice: Mišek Tip, Saprami-ška, Peter Pan ... Zdaj pa berem daljše in še bolj zabavne zgodbe z več vsebine. To so Mavrične vile, Grozni Gašper, Fran-cove zgodbe, Sreča na vrvici in druge. Branje je za nas zelo pomembno. Z vajo vem, da bom brala hitreje in bolj tekoče. Jerca Mavec, 4. a i Čebele in med Med je tako sladek, da ga vsak otrok rad poje. Med delajo čebele, ker deklice bi pele. Troti letajo po svetu, čebelica roji po cvetu. Kraljica matica čaka, da čebelice pridejo z maka. Po vrtu stopa čebelar, gre v čebelnjak po čebelin dar. Tam bo med pretočil, da panj ne bo počil. Med dobro je zdravilo, v čaju pa kot okrepčilo. Lan Ivanuš, 4. b Slovenski zajtrk Zdravje je na prvem mestu, tudi ko se v šolo gre. Da bi dobro se učili, moramo biti zdravi in čili. Zajtrka se vedno veselim, ko kruh z maslom in medom dobim. Pa še jabolko gre zraven, da bo zajtrk čim bolj naraven. Potem še kozarec mleka si zaželim in brž v šolo, da ne zamudim. Slovenski zajtrk res je fin, večkrat si ga zaželim. Sestavine vse naravne, domače, zdrave, vitaminov polne. Vse pridelano doma, vsakdo od nas jih rad ima. Luka Košti, 4. b Tradicionalni slovenski zajtrk Zjutraj jabolko je vstalo in kosmiče je pregnalo. Med se je odločil, da pašteto bo pomočil. Sunek skute je odgnal pomfri, da bi sol iztrebili. Toda mleko pa si reče, naj pomfri le hitro steče. 0Urban Rebolj, 4. b Himna 4. c V 4. c smo carji, v šoli smo vladarji. Nikoli ne zbolimo, saj dovolj spimo, se veliko učimo, pa dobre ocene dobimo. Za šolskimi klopmi sedimo in pridno se učimo. Naša učiteljica Katarina je zelo vesela, ker bo še naprej dobre učence imela. Razred nam krasijo: ribica in paličnjaka, ki izgledata kot dva traka. Ribici ime je Čopko, ker pa se na Čopko nič ne rima, je ta himna res PRIMA! Ula Anderwald, Živa Zaninović, Zoja Sauer Moja babi Kadar mame ni doma, babi z mano se igra. Rada peče, rada štrika, naokoli se potika. Kuha, poje, se smeji, vandrati se ne boji. Včasih pojem ji glasno, da boli jo že uho, a se name ne huduje, me z nasmehom pričakuje. Eva Stražišar, 4. c Pesem za nono Moja nona zelo dobro šiva, doma tudi rože zaliva. Rada ima muce bolj kot bele štruce. Zelo dobro kuha, zato je pri njej vedno dobra goveja juha. Živa Zaninovič, 4. c ^ zgodovina naših krajev ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Dolina Drage pri Igu in opekarstvo Zgodovinski razvoj opekarstva 2. svetovna vojna (1941-1945) V času med drugo svetovno vojno Opekarna Draga-Ig ni obratovala. Za to je bilo več razlogov: njeno delovanje so prepovedali okupatorji; najprej Italijani, pozneje še Nemci. Opekarna ni mogla delovati tudi zato, ker je bil njen lastnik Ivan Co-mino med vojno nekaj časa v partizanih, potem bolan in se je zdravil doma v Dragi, poleg tega je bil še dvakrat interniran (Padova - Italija, Birkenau - Dachau). Povojno obdobje Med drugo svetovno vojno so bile številne vasi od Drage tja do Iške med italijansko ofenzivo porušene in požgane, zato jih je bilo treba po končani vojni takoj in brez odlašanja v najkrajšem času obnoviti ali zgraditi nova naselja. V ta namen so bile ustanovljene obnovitvene zadruge. Tako so naselja Draga, Dobravica, Ig in Iška pripadala Obnovitveni zadrugi Ig. Ivan Comino je bil takoj po vojni leta 1945 in po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča Dachau postavljen za upravnika Obnovitvene zadruge Ig. Opekarna Draga-Ig je bila v lasti Ivana Comina vse do nacionalizacije aprila leta 1948. Takrat so bile skladno z zakonom o nacionalizaciji skoraj vse slovenske opekarne podržavljene in uvrščene v splošno ljudsko premoženje. Zakon o nacionalizaciji ni zajemal manjših opekarn, ki so imele obrtno proizvodnjo. Dotedanji lastnik opekarne v Dragi Ivan Comino je bil upokojen in razlaščen. Opekarno je od tedaj najprej vodilo novo vodstvo, ki ga je izbrala država. Do zapiranja Opekarne Draga leta 1967 so se zvrstili trije direktorji: Jože Korenin, Franc Primc in Franc Drobnič. Naj omenimo še to, da je Ivan Comino na prehodu iz 1947 v 1948 postavil za upravnika, takrat še svoje Opekarne Draga-Ig, Janeza Goloba, ki pa je ostal na mestu upravnika le nekaj mesecev, saj se je že aprila meseca zgodila nacionalizacija in vse opekarne v Sloveniji so prešle v družbeno last, dotedanji lastniki opekarn pa so bili razlaščeni in le redki med njimi so bili imenovani za direktorja opekarn, ki so bile pred tem njihova last. Ivanu Cominu so sicer ponujali mesto direktorja Mariborskih opekarn, vendar je ponudbo zavrnil, ker je bila zanj nesprejemljiva, saj bi bil predaleč od svoje družine. Aprila leta 1948 so v širšem ljubljanskem prostoru po drugem krogu izvajanja zakonu o nacionalizaciji, ki je zajemal manjša podjetja, vse opekarne prešle v splošno ljudsko premoženje, med njimi seveda tudi Opekarna Draga-Ig. Z Odločbo vlade LRS so bile takoj po vojni ustanovljene Okrajne Opekarne Ljubljana in okolica, ki so združevale obrate Ig, Verd, Ljubljano in Črnuče. Sedež Okrajnih opekarn je bil v Črnučah. Leta 1951 je bila Opekarna Dra-ga-Ig priključena k Črnuškemu obratu, ki je že združeval Opekarno Črnuče, Opekarno Škofljica, Opekarno Gameljne v e ska b a je od februarja do konca aprila 2016 na ogled v Narodnem muzeju Slovenije. in Opekarno Log pri Ljubljani. Vse naštete opekarne so imele skupno finančno knjigovodstvo v Črnučah. Po razpadu obrata Črnuških opekarn se je Opekarna Dra-ga-Ig priključila gradbenemu podjetju G P Tehnograd Ljubljana in nastalo je združeno podjetje Tehnograd Ljubljana - obrat Opekarna Draga-Ig. Po stečaju GP Tehnograda Ljubljana je opekarna v Dragi ponovno delovala samostojno, vendar je imela vedno več tehničnih in drugih težav. Potem ko je izčrpala zaloge gline na območju Breznice, so odprli glinokope na območju Špil-guta, a se je kmalu pokazalo, da tamkajšnja meljasta glina z drobci dolomita ni dovolj kakovostna niti za zidake, zato so opustili proizvodnjo strešnikov in izdelovali samo zidake, ki pa so tudi zaradi prevelike vsebnosti drobcev dolomita povzročali hude težave, saj so tudi zidaki bili slabe kakovosti. Problematična je bila tudi zastarela tehnologija in oprema, kadrovska struktura in vedno močnejša konkurenca. Zaprtje opekarne v Dragi Po večletni agoniji so leta 1967 z odlokom države proizvodnjo opeke v Dragi ustavili. Uradna obrazložitev je bila, da so jo zaprli zaradi premajhnih zalog primerne opečne gline. Temu je pozneje zadnji direktor Franc Drobnič v nekem svojem članku močno oporekal, češ da je prepričan, da je v draški kotanji še dovolj kvalitetne gline za izdelavo štirih vrst kakovostne opeke. Kakorkoli že, opekarno v Dragi so zaprli za vedno. Seveda sta pri zapiranju opekarne imela določeno vlogo tudi takratna oblast in politika, ki sta prišla do zaključka, da je na obrobju barja preveč opekarn, da so nekatere zastarele, da imajo preveč težav, in izbrala Drago, da je po takratnih kriterijih tista, ki jo je treba zapreti. Po zaprtju opekarne so vse delavce prezaposlili - nekateri so dobili delo v Staninvestu, drugi v Kolinski. 0Stevo Dozet, doktor geoloških znanosti, Maja Zupančič Spoštovani ljubitelji Ljubljanskega barja! Tudi v letu 2016 bomo nadaljevali izjemno uspešno serijo predavanj s skupnim naslovom Barje, ali te poznam? Pripravili smo zanimiva predavanja, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Predavanja v januarju ni bilo, saj smo v Knjižnici Ig gostili razstavo Velikanska najdba. V sklopu predavanj Barje, ali te poznam? vabimo na predavanje Barok na Ljubljanskem barju Predaval bo dr. Luka Vidmar. Predavanje bo v sredo, 24. februarja 2016, ob 19.00 v Gostilni Gerbec na Igu. M) ^DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG Vabljeni! Okoljsko varčnejše osvetlitve na šestih cerkvah na Ljubljanskem barju V zadnjih letih je trend, da se številni objekti ponoči osvetljujejo. Raziskave so pokazale, da nočni metulji, ki so pomembni opraševalci in hrana drugim nočnim živalim, v veliko manjšem številu, tudi do 10-krat manj, priletavajo na manj intenzivno osvetljene fasade cerkva in se v bistveno manjšem številu zbirajo okoli takih reflektorjev. Nasprotno za intenzivno osvetljene fasade velja, da se žuželke, ki so ujete v snop svetlobe, takrat ne prehranjujejo in ne razmnožujejo. Njihova številčnost iz generacije v generacijo upada, kar posredno vpliva na žužkojede živali (ptice, dvoživke, netopirje itd.), ki imajo vedno manj hrane. Osvetljevanje fasad povzroča sicer tudi nastajanje plesnim podobnih pajčevin, ki jih pajki spletajo za lovljenje nočnih žuželk. Osvetlitev objektov, kjer so preletne odprtine netopirjev, povzroči zakasnitev izleta-vanja netopirjev v večernem času. To pomeni, da gredo na lov pozneje in zamudijo večerni vrhunec žuželk. Posledično so take živali šibkejše in bolj dovzetne za plenilce in bolezni. Isto velja tudi za mladiče teh osebkov, v začetku odvisne od materinega mleka. Na upravi Krajinskega parka Ljubljansko barje smo se zato odločili, da gremo naproti željam lastnikom in upravljavcem teh objektov. Ponudili smo kompromis z zamenjavo obstoječih žarometov z naravi prijaznimi svetili, ki imajo filtre, ki ne prepuščajo UV-svetlobe, ki najbolj privlači žuželke. V teh svetilkah je nameščena šibkejša sijalka, ki prispeva k od 40-90-odstotnemu zmanjšanju stroškov za električno energijo. Hkrati pa te svetilke vsebujejo tudi posebne maske, ki preprečujejo, da bi svetloba uhajala v nebo, in omogočajo zasenčevanje preletnih odprtin za netopirje. Z nalogo izboljšanja stanja netopirjev in zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje s soglasjem pristojnih občin in župnišč konec leta 2015 izvedel zamenjavo obstoječe razsvetljave na šestih cerkvah na območju krajinskega parka: Sv. Križ v Iški vasi, cerkev Device Marije rožnega venca v Tomišlju, Sv. Jakob v Strahomerju, Sv. Duh v Vnanjih Goricah, Sv. Jakob na Blatni Brezovici in Sv. Nikolaj na Bregu pri Borovnici. V prenovo okoljsko varčnih svetil smo vložili 7.000 EUR. Umetna svetloba pa ne ogroža le biotske raznovrstnosti, ampak tudi moti spanec ljudi ter zmanjšuje tvorbo melatonina, antioksidanta, ki ščiti človeka pred nekaterimi vrstami raka. Glede na pove- dano je za vse najboljše, da se čim manj objektov, tako zasebnih kot javnih, ponoči osvetljuje. Kadar to vendarle ni mogoče, pa upoštevajte zahteve Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja skupaj s Smernicami za naravi prijaznejšo in energetsko učinkovitejše osvetljevanje objektov, ki so bile razvite v projektu LIFE+ Življenje ponoči. Narava vam bo hvaležna in vaše počutje bo boljše. Q Ljubljansko barje •-KRAJINSKI PARK-■ $ Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje Vabljeni na fotografsko razstavo barjanskih oken na Ljubljanskem barju in kalov na Krku, ki je na ogled v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani. Razstavljenih je 26 fotografij z motivi barjanskih oken, kalov in zanimivih rastlinskih ter živalskih vrst popisanih v obravnavanih vodnih biotopih in ob njih. Razstava bo v Ljubljani na ogled do 15. februarja 2016, potem pa se seli na Krk. Partnerji projekta LOKNA: Javna ustanova Priroda, Mesto Krk, Krajinski park Ljubljansko barje, Geodetski inštitut Slovenije. Razstavni prostor nam je omogočila: Mestna občina Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016. LOKna aJtff/, J.:, ■i.- 't: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA kalov na Krku in barjanskih oken na Ljubljanskem barju Zgodovinski atrij Mestne hiše Ljubljana od 2.2.2016 do 15.2.2016 = ~ t 0 I 'rfpM iL S ^ dobro je vedeti ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Gostilna Gerbec spet odprla vrata Od novega leta ima gostilna spet staro ime, a novega najemnika. To je gostinsko podjetje Me-gast d. o. o., ki ga vodi Branko Koren. Naše kraje dobro pozna, saj je z družino skoraj dve desetletji živel na Visokem. Dobro pa pozna tudi gostinski posel, saj v njem deluje že več kot 25 let. Svojo pot je začel pri Jezeršku, danes pa ima lastno podjetje Megast s 15 zaposlenimi. Imajo že dve Gostilna Gerbec z novim najemnikom © Gregor Bolha poslovalnici, svojo slaščičarno in pekarno na Brodu ter kavarno v središču Ljubljane. Dolgo časa so iskali in nato našli na Igu lokacijo, kjer bi odprli gostilno in se lahko resno začeli ukvarjati tudi s kateringom. V ta namen so posodobili opremo v kuhinji. Izdelki pekarne in slaščičarne so na voljo tudi v Gostilni Gerbec na Igu (pri njih boste od zdaj lahko npr. naročili tudi rojstnodnevno torto). Njihovo vodilo pri izbiri sestavin je, da so čim bolj naravne in po možnosti domače. Poleg ponudbe malic in kosil (lahko jih naročite tudi za s seboj) imajo še jedi a la carte - med njimi naj izpostavimo prekajenega krapa, gobovo juho v kruhovi skodelici (za vse krušne izdelke skrbi njiho- va lastna pekarna), ponudbo t. i. ponvic, štrukljev, solatnih krožnikov ... Poudarek so dali domačim jedem, ki jih pripravljajo sodobno. Na pustno soboto bodo njihove domače krofe ponudili tudi na Podkrimskem pustnem karnevalu. Želijo si tudi sodelovanja z lokalnim okoljem, društvi, vrtcem in šolo. Na njihovi gostinski poti jim želimo veliko uspeha. Kontaktni podatki: Gostilna Gerbec Zabrv 22, Ig 040/333-599 (za rezervacije prostora) 030/304-004 (hišna centrala) FB: Gostilna Gerbec 0 Maja Zupančič Žerjavi na Ljubljanskem barju N a Ljubljanskem barju lahko opazimo zelo veliko različnih ptic in rastlin. V soboto, 16. 1. 2016 v dopoldanskem času, se je ob cesti Iška Loka-Ižanska cesta ustavila skupina žerjavov. V skupini je bilo okoli 20 ptic. Po nekajurnem počitku so nada- ljevali svojo pot proti Podpeči. P ES Ana Marija Pajek * > л, ,r ) . M. "ШМтШ Žerjavi so se ustavili blizu Iške Loke. Nato so odleteli proti zahodu. ^ kmetijstvo ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Časovne prepovedi gnojenja Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih površinah 15. 11.-1. 3. Pri pripravi zemljišč za setev jarih žit, trav in tdm ali za pomladansko dognojevanje ozimin velja prepoved od 15. 11 do 15. 2. Gnojenje s hlevskim gnojem na kmetijskih površinah (razen v rastlinjakih) 1. 12.-15. 2. Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik na kmetijskih površinah (razen v rastlinjakih) 15. 10.-1. 3. Pri gnojenju ozimin velja prepoved od 1. 12. do 15. 2. Skupni največji dovoljeni vnos dušika v obliki mineralnih gnojil od 1. 9 do 15. 10. (ozimine 1. 12) je največ 40 kg/ha. Vir: Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL RS: 113/2009; 5/2013; 22/2015). f Zlatko Krasničkmetijski svetovalec Povrnitev trošarine za leto 2015 za fizične osebe Informativni seznam in naslov pristojnih oddelkov za trošarine: Finančni urad Oddelek za trošarine Kontaktni podatki Pristojnost za območje upravnih enot Finančni urad Ljubljana Oddelek za trošarine Šmartinska cesta 152a, 1524 Ljubljana Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljubljana, Logatec, Vrhnika, Kočevje, Ribnica Minulo leto 2015 je pri povrnitvi trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, spet običajno, saj ni (več) povrnitve za večjo količino ener-gentov za površine gozdov, ki so bili poškodovani v žledu. Manjša sprememba je le pri GERK-ih 1320, kar pa na samo vlaganje zahtevkov ne vpliva. Že drugo leto zapored pa velja poenostavljen način vlaganja zahtevkov, saj jih je mogoče vložiti tudi v katerikoli finančni pisarni. Povrnitev sicer poteka pod enakimi izhodiščnimi pogoji kot za pretekla leta. Vrača se 70 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizelsko gorivo za leto 2015. Fizične osebe zahtevek vlagajo enkrat letno, torej do 31. marca 2016 za preteklo leto. Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2015 so uporabniki, ki imajo na dan 30. junija 2015 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da je skupna normativna poraba vsaj 540 litrov oz. vsaj 150 litrov za gozd. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. Skladno s pravilnikom podatke o zemljiščih (kot dokazila) pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Uveljavlja se povračilo za dejansko porabo, vendar največ do najvišje normativne porabe goriva in je po skupinah: - 200 litrov na hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjaka, matičnjaka, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka (skupina 1); - 420 litrov na hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada (skupina 2); - 50 litrov na hektar plantaže gozdnega drevja (skupina 3); - 15 litrov na hektar kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem (skupina 4); - 15 litrov na hektar gozda (skupina 5). Zahtevek za vračilo troša- rine je treba vložiti na predpisanem obrazcu do 31. marca 2016. Za odločanje o zahtevkih so pristojni finančni uradi, ki opravljajo naloge s področja trošarinskih predpisov (v njihovem okviru delujejo oddelki za trošarine). Fizične osebe za vlaganje zahtevka uporabijo obrazec TRO-A. Obrazci so na voljo na spletnih straneh finančne uprave www.fu.gov.si, v strojnih krožkih in na enotah javne službe kmetijskega svetovanja. Zahtevek se vloži na osnovi originalnih računov za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa računov za strojne storitve, na katerih je navedena količina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Računov se zahtevku ne prilaga, na vlogo se vpiše le število računov, ki so osnova za povrnitev. Upravičenec mora račune hraniti 10 let, pristojnemu organu pa jih predloži le na njegovo zahtevo. Če je na kmetiji več solastnikov gozda, izpolnijo pooblastilo enemu vlagatelju (del obrazca). V obrazec vpišemo površino zemljišč, dokazil o zemljiščih pa ne prilagamo saj jih pridobi pristojni organ sam. Potrebno je natančno vpisati površine na dan 30. junija 2015, saj v primeru neskladja z uradnimi evidencami finančni organ lahko zahteva dopolnitev ali popravek zahtevka. V minulem letu se je spremenil način ugotavljanja površine za GERK 1320 - travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi, saj se matematično odšteje neproduktivni del zemljišča, npr. drevje, skale itn. (skupina 4). Če nimate natančnega podatka o površinah, to rubriko pustite prazno, saj jo bo izpolnil pristojni organ iz podatkov uradne evidence. 0 Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec ^ življenje župnij ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Koncert božičnih pesmi na Igu Župnija Ig in Društvo Fran Govekar Ig sta 27. decembra 2015 organizirala koncert božičnih pesmi. Na začetku nas je nagovoril župnik Jože Pozderec, ki nam je zaželel lepo praznovanje. Lepe božične pesmi nam gotovo lahko pomagajo pri tem. Predstavili so se domači zbori. Prvi je zapel Mešani pevski zbor DU Ig pod vodstvom Klemna Jerinca. Predstavili so se s pesmimi: Le to noč, Vsem na zemlji mir, veselje in Zvezde svetlo sevajo. Sledil je prisrčen nastop otroškega zbora Martinčki pod vodstvom Vlaste Merzel. Zapeli so: Vsi zapojmo Gospodu in Zate Marija. Zatem sta se predstavila solist Igor Ko-vačič ob orgelski spremljavi Lucije Podržaj. Njun repertoar: Angelsko petje in Božična noč. Moški pevski zbor Ig pod vodstvom Mirka Merzela je zapel: Le gor, le gor, Srečna si štal-ca in Pastirci iz spanja. Žiga Glavan je na orglah izvedel Fantazijo - poklon Frescobal-diju Jeana Langlaisa. Mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom Igorja Kovačiča je zapel: Zori noč vesela, Hitite kristjani in Božji nam je rojen sin. Lucija Podržaj je na orglah izvedla J. S. Bacha Pastorella BWV 590, preludij. Koncert so končale pevke Ženskega pevskega zbora Ig pod vodstvom Kristine Cotič. Njihov izbor pesmi: Marija je rožice brala in Stoji, stoji suho drvo, Snežna noč in Naj bo srečno novo leto. Pravi zaključek pa je bila Sveta noč, ki so jo zapeli vsi pevci ob spremljavi dveh flavt: Maruša Mazej in Jerca Podržaj, roga v rokah Lovra Lipovška, trobente Blaža Puciharja, dveh violin: Urška Podržaj in Nika Flor-jančič in orgel pod spretnimi prsti Žige Glavana. Spremno besedilo in vodenje koncerta je prevzela predsednica Društva Fran Govekar Ig Alenka Jeraj. Po koncu koncerta nas je povabila na druženje in pogostitev v župnišče. Hvala vsem, ki so omogočili koncert, izjemno počaščeni pa smo bili pevci s pohvalami in priznanji velikega števila obiskovalcev. 0 Tončka Jeraj ^ zdravo življenje /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Telovaditi, vaditi, se razvajati Vse bi bilo v redu, če bi se prepustili telovadbi, ki napne mišice in raztegne kite. Vadili bi se v tehnikah pozornosti, da bi uporabili lastno telo in s tem zdržali tempo današnjega časa. Iz notranjosti glave bomo poiskali usmerjeno vajo misli za delovanje v prostoru ter se kalili v medsebojni komunikaciji. Postali mojstri pri usklajevanju. Veliko energije bomo usmerili v pozitivno delovanje in s tem uspeli delovati pozitivno v odnosih znotraj družine, sorodnikov in prijateljev. Tudi za sodelavce bomo našli veliko razumevanja in uspeli obdržati pozitivno noto. Vse to smo prevetrili in že delali, zato bomo z obilico znanja poiskali svoje rezerve. V letošnjem letu se bomo posvetili vsem stvarem in odnosom, ki jih do zdaj nismo uspeli narediti in končati. Zmetali bomo stran veliko šare in zastalih misli ter energij. Potrdili se bomo, da to storimo tako kot spomladansko čiščenje. Vsak projekt, ki ga nismo končali, naredimo takoj, saj nam drugače pobere veliko energije in sploh ne vemo, zakaj smo utrujeni in slabe volje. Zgodi se tudi, da mislimo, da so dru- gi precej bolj sitni, kot so res. Ob tem bomo uživali veliko čaja, da nam bo ogrelo srce. Užili bomo različne tekočine, da bomo očistili ledvice in mehur. Pripravili napitke in hrano, da bomo razstrupili telo in z novo energijo napolnili jetra. Poskrbeli, da bodo naše kosti močne, prav tako, da bodo naše mišice in kite prožne. Seveda ker nimamo časa, bomo naredili naslednjo vajo kar s stolom, na katerem sedimo. Poiščemo dve teniški žogici. Če jih nimamo, lahko tudi druge ali smo brez. Sede se bomo ogreli tako, da bomo dali žogice pod stopala ter nežno hodili in vrteli žogice s stopali, ob tem bomo nekajkrat odročili, nekajkrat zavrteli ramenski obroč, plosknili in dali roki na predel ledvic, zmasirali ledvice in boke, zmasirali in ogreli kolena, stegna in meča ter gležnje. Seveda prepustimo domišljiji, poskušamo vstati tako, da stojimo na žogicah. Poiščimo na podplatu, tam, kjer nam prija, in skušajmo ujeti ravnotežje na sredini podplata tako, da na žogicah mirno stojimo! Sedemo. Počasi odstranimo žogici. Se osredotočimo. Naredimo dihalno vajo tako, da ob vdihu napolnimo trebuh kot žogo in z izdihom vlečemo trebušne mišice v notranjost trebuha proti hrbtenici, in to kar nekajkrat ponovimo. Vstanemo in ob stolu naredimo še nekaj raztegovalnih vaj ter ob stolu nekajkrat počepnemo. Zdaj se primemo z rokami na naslon. Eno nogo damo na sedalo. Z drugo stojimo na tleh. Začnemo počepati na eni nogi. Naredimo nekaj ponovitev in zamenjamo nogo. Lahko si izberemo še lažjo vajo. Usedemo se na stol, dvignemo nogi pokrčeni nase, ju počasi stegnemo in spet pokrči-mo. Zdaj stegnjeni nogi v gležnjih prekrižamo in menjamo eno stegnjeno nogo zgoraj in drugo stegnjeno nogo spodaj, zdaj vozimo kolo in nato počivamo. Set vaj ponovimo. Z vso pozornostjo bomo uporabljali stol in žogice. Z vajami ne bomo pretiravali, če nimamo kondicije ali zadovoljivega ravnotežja! Razvajali se bomo z umiritvijo. Obsedimo na stolu in samo za nekaj minut zapremo oči. Štejemo od sto nazaj tiho v mislih. Kadar nam misli odplavajo in se zmotimo ali pozabimo, do kod smo šteli, preprosto začnemo spet šteti od sto Vaja s stolom navzdol. Nastavite uro ali opomnik, če se vam kam mudi. To štetje lahko traja tudi 15 minut. Če imamo čas, se razvajamo v kopeli ob svečkah in dišavah. Uzrite zdravje, občutite ravnovesje ter veliko pozitivne energije in ustvarjalnih idej. Veselo v leto preizkušenj. Se javimo z naslednjimi vajami za vadbo in seveda - razlika je med telovadbo in vadbo. Veliko veselja in energije. Saj veste, če pa ne gre, pridite ob torkih na posvet v dvorano, kjer potekajo delavnice na te teme. Samo trenutek je pomemben in vse se lahko spremeni. w Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka, 041/745-363 GONG ZVOČNA KOPEL nedelja, 21. 2. 2016, ob 18. uri, RTC Zapotok Izvajalka Maja Kristan, učenka Don Conreauxa, ki nas bo na kopel pripravila z razgibalnimi vajami. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, po želji vodo v steklenici ali kristale, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Prijave so obvezne, najpozneje do 19. 2. 2016 na tel.: 041/612-891 Maji ali na tel.: 041/222-312 Darji. Primerno za vse starosti in vse nazore! Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine in ne zdravilstva, je pa pot uglaševa-nja s svetom znotraj in zunaj nas. Kopel bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Prostovoljni prispevek Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje Strokovno predavanje jfi BOWNOVA TERAPIJA Knjižnica Ig sreda, 10. februar ob 19.00, predavata Sabina Laknar in Patricija Vičič. Bownova terapija je nežna energetska vibracijska terapija, s katero terapevt s kratkimi dotiki oz. potezami prek vezivnega tkiva, mišic in tetiv v nevrološki sistem telesa vnese dražljaje in v telesu vzpostavi ravnovesje. Uporabljamo jo za uravnovešanje že prisotnih motenj in kot preventivni ukrep. Zaradi njenega blagega pristopa jo lahko uporabljamo v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva pa vse do pozne starosti. 6. Stojkov nočni pohod Kljub deževnemu vremenu so se najbolj vztrajni pohodniki 9. januarja 2016 podali na 6. Stojkov nočni pohod, ki ga že tradicionalno vsako leto organizira Društvo Zapotok. Pravega pohodni-ka ne ustavi niti slabo vreme. Tako ostajajo zvesti sebi in naravi, ki tudi v kislem vremenu ponudi pravo doživetje in dobro rekreacijo za telo. Za pravega pohodnika ni ovil Vremenska napoved je za konec tedna res napovedovala slabo vreme, vendar smo upali, da se tudi vremenarji včasih zmotijo. Pohod je težko odpovedati ali prestaviti, saj smo napisali, da se izvede v vsakršnem vremenu. Pred pohodom je potrebnih nekaj priprav. Tako smo pot že prej pripravili, jo označili za nočno hojo in zavarovali na nevarnih mestih. Tudi enolončnice smo skuhali dovolj, saj običajno pride na pohod okrog 200 pohodnikov. Letos nas je bilo glede na vremenske razmere občutno manj. Tisti, ki pridejo vsako leto, se bodo spomnili, kako smo pred nekaj leti hodili v snežnem metežu, enkrat pa je sneg segal čez kolena. Prav posebno doživetje je. Noge polagaš v uhojene stopinje, preizkušaš svoje moči in sposobnosti, predvsem tisti prvi. Pot je res naporna, vendar ima tako skupina razlog, da se večkrat ustavi. Po grlu se tekoče pogreje in okrepi, da kljubuje zunanji mokroti in izreče kakšno spodbudno besedo za moledujoče. Vreme vzameš takšno, kot je Kot vsako leto je bil tudi letos pohod organiziran v dveh smereh. Iz Zapotoka je v dolino odšla manjša skupina petih pohodnikov. Potrebovali so manj kot dve uri, da so se pridružili skupini, ki je star-tala izpred Gasilskega doma v Želimljah. Letos je bila steza večinoma kopna, skozi gozd obložena z debelim jesenskim listjem. Boljši bi bil sneg kot dež, so šle besede od ust do ust. Obleka in obutev sta bili mokri, od dežja in od napora, predvsem za tiste, ki so manj kondicijsko pripravljeni. Ven- dar so vedeli, da jih v RTC Zapotok čaka topel prostor za sušenje mokre opreme ter za prijeten klepet ob čajčku in dobri joti. Lepo je bilo videti družine z majhnimi otroki. Sporočali so nam, da je odločitev pomembna, da družina skupaj nekaj počne, in ne toliko zunanje okoliščine. Vreme vzameš takšno, kot je. Lahko rečemo, da je bil 6. Stojkov nočni pohod kljub slabemu vremenu uspešno izveden. Pomembno nam je, da ljudje radi pridejo, da je vzdušje prijetno. Čeprav smo živo glasbo odpovedali, pa so se najbolj plesno razgreti zavrteli ob zgoščenkah. Zaradi varnosti povratka nazaj v dolino je Stojko poskrbel za vožnjo z gasilskim kombijem. Zahvala gre želimeljskim gasilcem in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pohoda. 0 Darja Mlakar, Društvo Zapotok Enajsti božični nočni pohod na Planinco (550 m) Planinsko društvo Krim organizira vse leto pohode po naših gorah in hribih, tudi zunaj naše države. Zaključek vseh pohodov je božični nočni pohod na Planinco. V petek, 25. 12. 2015, smo se ob 17. uri zbrali na avtobusni postaji pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Podkraju. Prečudovit večer je prehajal v prekrasno jasno noč in polna luna se je prikazala na vzhodu z vso mogočno svetlobo, tako da nismo potrebovali svetilk. Še pred odhodom sem zbrane pozdravil in povedal kratko zgodovino cerkve, ki je bila pred šestimi leti popolnoma obnovljena. Na fasadi je bil med obnovo odkrit dragocen rimski nagrobni spomenik in tri žarne niše. Ob začetku pohoda smo doživeli še eno presenečenje. Na čelu kolone sta šla dva mlada fanta: Gašper Purkat, ki je igral na harmoniko, in Matej Pavlič, ki sta skupaj pela. Med potjo so se nam pridružili še drugi popotniki in vsi skupaj smo uživali na pohodu proti Planinci ob polni luni. V lovskem domu na Planinci se nas je zbralo okoli 45 pohodnikov, večinoma članov PD Krim in drugih PD, ki tesno sodelujemo med seboj. Na takih pohodih, kot je bil letos na Planinco, smo se pogovarjali med seboj, kako bi se udeležili tudi drugih pohodov, kot je Stojkov nočni pohod (iz Že-limelj na Zapotok - 9. 1. 2016), Pavlov pohod (na Vrhniko - 31. 1. 2016) ... Udeleženci pohoda na Planinco so s seboj prinesli hrano, prijazen oskrbnik lovskega doma Milan Koren pa je poskrbel za čaj in druge dobrote. Za ples in veselo razpoloženje sta skrbela že prej omenjena Gašper in Matej. V koči sem prisotne seznanil s pomenom takega druženja ter poudaril, da je pomembno, ko se razidemo, da za seboj ne pustimo nobene škode ali druge nevšečnosti. Še preden smo se odpravili v dolino, smo v koči doživeli prijetno presenečenje. Nastopila sta najmlajša člana letoš- Lan in Lia med nastopom njega pohoda (6-letni Lan in 10-letna Lia), ki sta prišla za novo leto domov iz ZDA s star- ši na počitnice. V Ameriki so komaj leto in pol, pa otrokoma angleščina ne dela nobenih preglavic. V dvorani sta skupaj stopila na častno mesto in recitirala pesem v angleščini o jelenčku Rudolfu. Za povedano pesem smo ju nagradili z bučnim aplavzom in ju zapro- sili, da drugo leto povesta še kakšno pesem. Pred slovesom v dolini smo drug drugemu zaželeli vesele božične praznike in srečno novo leto 2016 z mislijo, da se drugo leto ponovno vidimo na že dvanajstem božičnem nočnem pohodu na Planinco, ki bo 25. 12. 2016 ob 17. 00 uri z začetkom pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Podkraju. Takega pohoda, kot je bil letos, smo si želeli že nekaj let. To je bil dan, ki ga je naredil Gospod. Bolje manj udeležencev pa tisti dobronamerni. Jože Krašovec, vodja pohoda in načelnik Odseka za planinska pota pri PD Krim PD Krim zakorakalo v novo leto Novoletni prazniki se počasi oddaljujejo, tudi za planince in prijatelje narave. Tako imamo nekateri več, drugi manj priložnosti za obisk gora ali bližnjega Krima ali drugega hriba. Januar nam je bil glede vremena zelo naklonjen. V Planinskem društvu Krim smo imeli že tudi prvi letošnji izlet. V soboto, 16. januarja, nas je sedemnajst pohodnikov tokrat že tretje leto zapovrstjo Pri Vrbici odšlo po kanjonu Iškega vint-garja na Osredek na koline. Zmotila nas ni niti mrzla voda, saj jo je bilo treba na Vrbici prečiti na poti tja in za nazaj. Na kmečkem turizmu smo si privoščili kmečko pojedino. Tudi sonce nam je bilo naklonjeno, a žal je bila na cilju pri domu ob vrnitvi že nekaj časa senca. Januarski nočni pohod ob polni luni na Ratitovec je prestavljen za eno polno luno, to je na 22. februar. Naj vas tudi seznanim, da bomo imeli konec maja petdnevno pohodniško turo od Višarij do Ljubljane po poti slovenskega Camina. O teh in drugih izletih ter aktivnostih v letu 2016 so informacije že na voljo tudi na spletni strani društva www. pdkrim. Vabilo na zbor članov Kot društvo moramo opraviti tudi nekaj zakonodajnih opravil in dolžnosti, zato vas prav lepo vabimo, da se nam pridružite na vsakoletnem zboru članov v četrtek, 10. marca, ob 18.30 v dvorani gasilskega doma v Vrbljenu. Podrobnejša navodila in podatki o predhodnem plačilu članarine so vam na voljo na spletni strani www.pdkrim.si. Vabljeni ste vsi člani kot ljubitelji gora. Janko Purat Zvone Judež Vabimo vas na tradicionalni 14. MATIJEV NOČNI POHOD NA KRIM v petek, 26. februarja 2016, start med 17. in 18. uro v Iški pri križišču za Gornji Ig. Priporočamo pohodniško opremo, naglavno svetilko in palice. Pohod bo ob vsakršnem vremenu. Udeležba na lastno odgovornost. Informacije: 041/507-373 (Roman). Pohod organizira SVS Iška. ŠD Športka in ŠD Sonček Smučarski tečaj v Bodentalu V času zimskih počitnic, od ponedeljka, 15. 2., do petka, 19. 2. 2016, bomo v Bodentalu organizirali začetni in nadaljevalni tečaj smučanja za otroke. Program bo vseboval: učenje smučanja na karving smučeh, igre na snegu, učenje smučanja po robnikih in učenje smučanja med vratci. Urnik tečaja: 7.45 odhod - avtobusna postaja Ig 8.00 odhod - Mokar 8.20 odhod - Celovška 9.20 začetek smučanja v Bodentalu 11.30 odmor in malica smučanje do 14.30 in odhod domov 16.00 prihod pred OŠ Ig Za otroke do 14. leta starosti je obvezna uporaba smučarske čelade! Z otroki bomo delali izkušeni učitelji. Cena tečaja, ki zajema 5-dnevno smučarsko vozovnico, prevoz, prehrano in učenje smučanja, je 200 evrov. V slabih razmerah si pridržujemo pravico do spremembe lokacije tečaja. Prijavite se lahko: po e-pošti: rok.usenik@gmail.com, sd.soncektecaji@gmail. com ali po GSM na: 040/237-611 (Rok), 041/853-071 (Primož). JMfei Telovadec in naš občan Mitja Petkovšek Uspešen telovadec Mitja Petkovšek, ki je segal po svetovnih odličjih, je konec oktobra končal svojo aktivno športno pot. Mnogi ste se že srečali z njim v Klubu za ritmično gimnastiko TIM na OŠ Ig njegove partnerice Mojce Rode. "K" Mitja Petkovšek, dvakratni svetovni prvak na bradlji, je bil štirikrat na vrhu v Evropi. Vedno je bil poznan po pokončni drži in skromnosti. Predstavil nam je svojo prehojeno športno kariero vrhunskega športnika in počutje med Ižanci. Vaša športna pot se je začela pred 32 leti. Kako ste vedeli, da je bradlja vaše orodje? Gimnastičarji začnejo vadbo na vseh možnih orodjih, da lahko razvijejo svoje telo, torej da preizkusijo vse. Šele pozneje se specializirajo za posamezno orodje glede na počutje, uspehe in tudi bolečine oz. poškodbe. In ravno bradlja -moja priljubljena, je bila tista, ki mi je bila najbližje, zaradi bolečin v križu. I Vsak osvojeni naslov ima svojo vrednost? Vsaka medalja je zame nekaj posebnega in vedno se predstavim kot dvakratni svetovni prvak in štirikratni evropski prvak. Edina medalja, ki mi manjka, pa je olimpijska, ker se zelo težko uvrstimo na tovrstna tekmovanja. |]e med vami športniki veliko tekmovalnosti? Med nami je prijateljstvo in zdrava konkurenca, saj se vsak zase trudi za uvrstitev na velika tekmovanja. (Ob tem obudi spomine na dobro sodelovanje s tekmovanj s Sašem Berton-cljem in Aljažem Peganom.) Poznani ste kot samozavesten športnik, ki vas velika tekmovanja niso spravila s tira. Kako ste se pripravljali to te izzive? Za nami gimnastičarji je veliko dela in odrekanja ter priprav. Sam sem si vedno z odstotki določil, kakšno možnost imam za uspešno izvedeno vajo, in nato poskušal oceniti, kolikšna je možnost za kolajno. Vedno sem bil realist glede napovedi dosežkov. Ob spremljanju vaše kariere smo videli, da so bile bolečine vaša stalnica, kako ste uspeli dosegati vrhunske rezultate? Stisneš zobe, ker bolečina postane del tebe, in veš, kaj lahko pričakuješ od svojega telesa. Pred večjimi tekmovanji pa si pomagaš tudi s proti-bolečinskimi tabletami. So pa zadaj leta in leta garanja ter žuljev. IKako ste se odločili, da končate športno pot? Telo mi je ves čas dalo vedeti, da se izteka športna pot. Ko sem v zadnjih petih letih odhajal na športna tekmovanja, sem se zavedal, da je to lahko moje zadnje, glede na prisotne bolečine, da sem počasi odhajal in ni bil prevelik šok. I Kako je biti odstoten potem, ko ste si že ustvarili družino? Po prihodu hčera Gaje in Asje je bil odhod vedno težji. Občutiš, da nekaj manjka, saj smo zelo povezani in se imamo kot družina zelo lepo. Pri tem so nama v veliko pomoč tudi najini starši, da je lažje. Je pa za naju starševstvo smisel življenja, zato ni nič težko. (S ponosom pove, da se je njegova partnerica vrnila na tekmova-njapri njenih 30 letih.) Ste aktivni oče, ki veliko časa preživite s svojima hčerama, bosta šli po vaši poti? (smeh) Zelo sem zadovoljen, vesel in z družino se imamo zelo lepo. S hčerama uživam, veliko časa preživim z njima, sta pravi moji prijateljici. Seveda me tudi spravita iz tira, ko iščeta meje. Gaja ne želi telovaditi na mojo gimnastiko, kot da bi imela odpor, zato ker ve, da sva midva z Mojco športnika. Telovadi na Telovadec Mitja Petkovšek z učenci OS Ig gimnastiki, ki jo vodi Mojca v vrtcu, na ostalo pa ne. S čim se trenutno ukvarjate, ko ste končali športno kariero? Kje vas lahko srečamo? Trenutno imam veliko časa. Vsak dan še obiščem telovadnico vsaj za 30 minut, tam se še vedno počutim kot doma. Z gimnastiko se ukvarjam edino v klubu partnerice Mojce v športni dvorani na Igu, pomagam ji kot vaditelj. Otrokom veliko pomeni, če jih opazim in pohvalim njihov napredek. Je pa Mojca veliko bolj dosledna pri delu z otroki kot jaz. Moja partnerica Mojca Rode, vrhunska ritmična gi-mnastičarka, vodi Klub za ritmično gimnastiko TIM tako v Ljubljani kot v OŠ Ig. Klub ima prek 250 otrok, od tega je 50 bolj resnih, ostali so rekreativni gimnastičarji. Sam ji pomagam, sem predsednik kluba, pri administrativnih nalogah. IKaj bi svetovali mladim, ki bi šli po vaši poti? Otroci do 6. leta starosti največ naredijo na svojem gibalnem področju. Otroke moramo spodbujati, da delajo vratolomne stvari. Za vrhunski šport pa je potrebno veliko vaje in odpovedovanj. Je pa res, da gimnastika ni tako veli- ko finančno breme, ker ni potrebno kupiti opreme kot npr. pri zimskih športih. Aktivno ste se vključili v projekt Gimnastični center Ljubljana, saj ste dejali, da če tega centra ne dobimo, lahko pravzaprav končamo z vrhunsko gimnastiko. Drži, zdaj so čisto drugi pogoji dela, tudi tehnika vadbe je napredovala, zato otroci potrebujejo vrhunska orodja, da izpilijo svoje gibalne sposobnosti. Zdaj bomo lažje ulovili močnejše države, npr. Kitajsko, in s tem zapolnili našo vrzel. Upam, da bo objekt zapolnjen, saj se zavedam finančnega bremena in vloženih javnih sredstev. IKaj bodo naši telovadci pridobili s tem, če primerjamo vaše pogoje za vadbo? Veliko, je pa res, da se ne da dobiti medalj in naslovov na hitro, potrebno je veliko odrekanja, vadbe. Najboljše lahko pričakujemo od tistih, ki dobro vajo naredijo tudi takrat, ko niso razpoloženi, ko jih bo vse bolelo, in ne samo takrat, kadar se dobro počutijo. Potrebno je bilo premagati samega sebe. Le to vodi v vrhunski šport ter dnevna redna vadba ob vsakem razpoloženju. Lahko se pričakuje res več dosež- kov, ni pa to pogoj. V svetu obstaja fenomen Slovenije, ko imamo športniki žar, voljo po uspehih ter znanje. I Kakšna bo vaša vloga v Gim-nastičnem centru Ljubljana, se vidite kot trener? Morebiti trener, sicer pa najverjetneje kakšno funkcio-narsko vlogo. Ižanci smo se srečevali pri gradnji vaše pasivne hiše, so se vaša pričakovanja o prihrankih uresničila? Da, pri ogrevanju veliko prihranim. Sem zelo ekološko naravnan in hočem biti zgled. Vem, da je to tudi so- cialno-ekonomsko-ekološki problem, ker si vsi ne morejo privoščiti takih peči. Moti me, ker opazim, da se iz dimnikov prepogosto vali temen gost dim. (Ob tem izrazi nerazumevanje ob tem, da v naravi še vedno opazi veliko odpadkov, in se sprašuje, kako je to mogoče.) Da pa bom lahko še bolj ekološki, mi manjka samo še hibridni avto, ki ga dobim v kratkem. Ko ga vprašam, kako se je vključil v življenje v naši občini, mi zelo navdušeno govori o Igu, tukajšnjih prebivalcih in okolju. Zelo mu je všeč, na sprehodu se pozdravi, z mi- moidočimi spregovori kakšno besedo, vsi so prijazni in njegovo družino so lepo sprejeli. Ob tem pohvali gasilce, ki so nesebično pomagali vsem občanom, ob zadnjih poplavah in polnili vrečke s peskom. Pozdravlja povezanost in vključenost. Sam te pomoči žal ni mogel nuditi zaradi bolečin v križu. I Ste že spoznali našo ižansko naravo? Veliko se sprehajamo po Igu, do ribnikov v Dragi, velikokrat odidemo na sprehod v Iški vintgar, čez Pungart. Letos pa bomo začeli kolesariti. I Imate še kakšne cilje in bi jih želeli deliti z nami? Vesel sem, da sem pri svojih skoraj 39 dosegel to, da sem si s tem polepšal življenje in da se zjutraj zbudim dobre volje, več ne potrebujem. Po koncu pogovora ga povabim, da se aktivno vključi v dogajanje naše občine, še posebno na čistilne akcije, povabilu se bo z veseljem odzval. Mitja Petkovšek je zelo prijeten sogovornik, poln veselja do življenja, njegov optimizem in dobra volja sta nalezljiva. $ Andreja Zdravje Oglašujte v Mostiščarju Vabimo vse ižanske podjetnike in obrtnike, da se z oglasom predstavijo v Mostiščarju. Postanite prepoznavni - glasilo Mostiščar brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ig. Ugodne cene oglasov! Oglas vam brezplačno oblikujemo. Informacije na: mostiscar@obcina-ig.si ZOBNA AMBULANTA нШнШВн aga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 estetsko zobozdravstvo, protetika, implantologija, otroško zobozdravstvo, brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo, zdravljenje parodontalne bolezni □Doza -D Vabljeni na delavnico VZGOJA EKO SADIK sobota, 13. februar 2016, od 9. do 12. ure dvorana Center Ig - 3. nad., Banija 4. Naučili se boste, kako preprosto vzgojiti svoje sadike. Prikazali bomo, kako jih pikiramo, utrdimo in kdaj posadimo na prosto. Z vrtnimi kartami bomo izbirali prve setve. Pripravili vam bomo eko substrat za sejanje, posodice in eko semena. Domov boste odšli s posejano košarico. S seboj prinesite: palčke za označevanje se-jancev in po želji svoja semena. Obvezne prijave na mule.drustvo@gmail.com, info 041/605-974 in www.pridelaj.si Prispevek: 15 € Tečaj vodi: Jelka Čop, u. d. inž. kmetijstva Vabljeni na predavanje in delavnico i EKO SADILNI NAČRT, ÜF sobota, 6. februar 2016, od 9. do 12. ure, dvorana Center Ig - 3. nad., Banija 4 Ob pomoči Jelke Čop, u. d. inž. kmetijstva in soavtorice Vrtnih kart,® boste naredili načrt svojega zelenjavnega vrta. Upoštevali bomo načela kolobarjenja, potrebe zelenjadnic, sadilno zaporedje čez leto, vaše prehranske navade, gredice ipd. Dobite tiskano gradivo. Sporočite mere svojega vrta in zelenjadnice, ki jih želite pridelati. Obvezne prijave na mule.drustvo@gmail.com, info 041/605-974 in www.pridelaj.si. Prispevek: 15 € za predavanje in delavnico, 5 € za predavanje (od 9. do 10. ure). Kinološko društvo Grosuplje vabi na predavanji: Vpliv prehrane na razvoj in zdravje psa. V sredo, 17. februarja 2016, ob 19. uri. Predavatelj bo Marjan Kastelic, dr. vet. med. n Še zadnji vpis v tečaje šolanja psov! Psi - ali jih razumemo? V sredo, 24. februarja 2016, ob 19. uri. Predavatelj bo Branko Puš - strokovnjak za šolanje psov. Predavanji bosta v Družbenem domu v Grosuplju (Taborska 2). Vstop prost! KRIŽANKE :: UGANKE :: SUDOKUJI :: OSMEROSMERKE :: DRUGA ZABAVNA VSEBINA H KOMPLEKS ZAPRETO- тдат. VARJANJE Qp|fn LADU, DRZAV LUKA IZRASTEK IZ DEBLA OKRAJŠANI SEBASTIAN TURI5TTČ. TABOR NIČTI VZPOREDNIK SILVA ČUŠIN FR. KNJIŽEVNIKA GIDE IN MALRAUX TLA POD VODO ZAŠČITNA FOLIJA ANA DREV IRSKA TERORIST. ORGANIZACIJA ČRTA, KI SPAJA AVTOMATIZIRAN PROIZ- ZAČETKE VODNI NOTNIH SISTEM ČRTOVLI AMPER ZELO ALERGENA INVAZIVNA RASTLINA VODJA SKUPNOSTI H RAZSTAVNI PREDMET ZDRAVNIK ZA BOLEZNI SRCA IN OŽILJA MOČNA ČUTNA ŽELJA NOVO-GORIŠKO SMUČIŠČE DRŽAVNI ZAKLAD V STAREM RIMU ?,KO,KER, DA, ČE BREZ-ZAKONJE MIT. BITJE Z LEVJIM TRUPOM IN ČLOVEŠKO GLAVO DRUGA IZMED SESTER PISATELJIC BRONTE GRELNA NAPRAVA, KI PIHA TOPEL ZRAK TATINSKA SORODNICA VRANE ETIOPSKA DENARNA ENOTA NAZIV PLANINSKO DRUŠTVO URIN KRAJ NA VZHODNI OBAU KRKA REKA IN DEPARTMA V SEVERNI FRANCIJI KONIČASTA PRIPRAVA SVETOPISEMSKI OČAK BRANE OBLAK IGRALKA DEREK VISOKI RIMSKI URADNIKI ŠVEDSKA IGRALKA (ANITA) SL. PEVKA (ALENKA) PLANINA POD RADUHO NEBOGLJEN OTROK SLAVILNA PESEM JUŽNI SLOVAN ČASTILEC LEPOTE MAKEDON. RDEČE VINO IVO ZORMAN: MOJA DRAGA? IGRALKA ULLMANN ZLOG V KOŠARI GLASBENIK CHARLES ANGLEŠKA MERA ZA POVRŠINO O AKOLADA - spojnica meid notnimi črtovji, VODOL - planinapod Raduho, do kamor se pride z avtom, VRBNIK - naselje na vzhodni obali otoka Krka Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. i r 4 ^ i Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Prehitro si odšel, a v naših srcih boš večno živel. ZAHVALA MATEJ HOKMAN (24. 5. 1957-2. 12. 2015) Ob prehitri in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica Mateja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Koširju za lepo opravljen obred s sveto mašo, gospe Silvi Dolinšek za pripravo vežice in pomoč pri pogrebu ter pogrebnemu zavodu Vrhovec za vso organizacijo pogreba. Najlepša hvala vsem, ki ste se od našega Mateja poslovili, ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Nikoli ga ne bomo pozabili. Mama in oče ter sestri Jelka in Zlatka z družinama Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil JOŽE INTIHAR (1929-2016) iz Iške vasi 12 Ob boleči izgubi očeta, dedka in pradedka se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala gasilcem PGD Iška vas in gasilcem gasilske brigade Ljubljana, ki ste ga častno pospremili na njegovi zadnji poti, in za izrečene poslovilne besede. Hvala tudi ordinaciji Marije Štefančič Gašperšič, dr. med., za strokovno medicinsko obravnavo, hvala gospe Silvi Dolinšek za vso pomoč pri pogrebu, župniku gospodu Koširju za lepo opravljen obred in pogrebnemu zavodu Vrhovec za pogrebne storitve. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Sinova Srečko in Jože z družinama ter hčerka Milena z družino V temni, mrzli noči je prišlo slovo, z žalostjo v srcih zremo v nebo. A vemo, zdaj od tam boš gledala na nas, saj spominov ne more izbrisati čas. Utrujena od bolezni je v 90. letu zaspala naša draga MARIJA INTIHAR (1925-2016), roj. Žagar iz Iške vasi 34 Ob izgubi naše mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem vaščanom za izrečeno sožalje, cvetje, svete maše, sveče in iskren stisk roke. Iskrena hvala govornikoma za lepe besede slovesa, patronažni sestri ge. Mateji Berčan, pogrebnemu zavodu Vrhovec, ge. Silvi Dolinšek in gospodu župniku Antonu Koširju za lep pogrebni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se v tako velikem številu poslovili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Karitas Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12,1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). MALI OGLASI Na Barjanski ulici na Igu so bili najdeni ključi. Pokličite na 040/177-235._ Nov traktor Landini alpine 80 ugodno prodam. Tel: 051/671-465 POGREBNE STORITVE VRHOVEC Suzana Vrhovec s. p. © 01 75 51 437 ii * © 041 637 617, 031 637 617 suzana.vrhovec@gmail.com - naročila na domu - izkop jam - prevozi - pevci, glasba - prevozi iz tujine v tujino - venci, žalno cvetje, sveče - prevozi z upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odra - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika, ID za DDV: SI 65880749 Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče ... - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 ............................................1 Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! FEBRUAR četrtek, 4. februar, ob 17. uri, Športna dvorana Ig Proslava ob kulturnem prazniku OS Ig in Občina Ig sobota, 6. februar, ob 14. uri, središče Iga 18. Podkrimski pustni karneval Občina Ig sobota, 6. februar, od 9. do 12. ure, Center Ig - 3. nad. Predavanje in delavnica Eko sadilni načrt Mule ponedeljek, 8. februar, ob 18. uri, Kulturna dvorana Golo Gledališka predstava Poročil se bom s svojo ženo Društvo Fran Govekar Ig sreda, 10. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Srečanje s Tolijem in Tolino MKL - Knjižnica Ig sreda, 10. februar, ob 19. uri, Knjižnica Ig Strokovno predavanje Bownova terapija MKL - Knjižnica Ig sobota, 13. februar, od 9. do 12. ure, Center Ig - 3. nad. Delavnica Vzgoja eko sadik Mule ponedeljek, 15. februar, ob 19. uri, Knjižnica Ig 67. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 17. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream Lab in English Green! MKL - Knjižnica Ig sreda, 17. februar, ob 18. uri, Knjižnica Ig Začetni tečaj kvačkanja za odrasle, 1. del MKL - Knjižnica Ig četrtek, 18. februar, ob 18. uri, RTC Zapotok Delavnica Svet zdravilnih rastlin Društvo Zapotok nedelja, 21. februar, ob 18. uri, RTC Zapotok Gong zvočna kopel Društvo Zapotok sreda, 24. februar, ob 18. uri, Knjižnica Ig Začetni tečaj kvačkanja za odrasle, 2. del MKL - Knjižnica Ig sreda, 24. februar, ob 19. uri, Gostilna Gerbec, Ig Barje, ali te poznam? -Barok na Ljubljanskem barju Društvo Fran Govekar Ig petek, 26. februar, ob 17. uri, Iška - križišče za Gornji Ig 14. Matijev nočni pohod na Krim SVS Iška MAREC sreda, 2. marec, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic Rebeka in (ne tako) majhna, drobcena laž MKL - Knjižnica Ig sreda, 9. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje o Kitajski MKL - Knjižnica Ig Vabljeni v SVET ZDRAVILNIH RASTLIN, četrtek, 18. februar 2016, ob 18.00, RTC Zapotok pod Kureščkom. Razstrupitev telesa in njegova okrepitev - vzpostavitev ravnovesja notranjih organov z zdravilnimi rastlinami. Predstavljenih bo tudi nekaj telesnih vaj. Delavnico izvajata Ana Usenik (Pehta s hribov) in Darja Mlakar. Prijavite se lahko do torka, 16. 2. 2016, na gsm: 041/222-312. Delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Zaželeni prostovoljni prispevki ^ , v i S>4 J Vablienivv svet zdravilnih rastlin! 1 s ■ . 4] — Društvo Zapotok, IV Ä. MBS.v I Naučimo se kvačkati z Ano Berce Knjižnica Ig - sreda, 17. in 24. februar, ob 18. uri Si želite, da bi znali sami izdelati topel zimski modni dodatek ali kvačkan detajl za popestritev vsakdanjih oblačil? Vabimo vas na začetni tečaj kvačkanja za odrasle, kjer se boste spoznali z osnovnimi tehnikami te umetnosti. Prijave osebno v knjižnici na 01/286-33-88 ali ig@mklj.si. Potopisno predavanje ENOLETNO POUČEVANJE NA me Una k njun na Ijublj.ina n KITAJSKEM, sreda, 9. marec, ob 19. uri, Knjižnica Ig Boštjan Hribar je v deželi riža, ponaredkov in neskončnih množic poučeval angleščino. V enem letu je v deželi, ki je 480-krat večja od Slovenije, doživel več kot prej v celem življenju. SOBOTA, 6. FEBRUAR 2016 Organizator: OB 14. URI NA №U OBČINA IG *