UPELLAE - VITANJE? Jaro Šašel Na noriški progi Celeia — Virunum, Tab. Peut. V 2, je označena prva poštna postaja severno od Celja z imenom Upellis (abl. na vprašanje odkod?): Celeia (Celje) — xiii — Upellis — XDÌ — Colatione (Stari trg pri Slovenjem Gradcu; cf. R. Egger, JOeAI XVII Wien 1.914 Bbl. 61 ss.) - xxii — Iuenna (Klobasnica-Globasnitz v Pod juni, Koroška; cf. R. Egger, Frühchristliche Kir­ chenbauten im sudi. Noricum, Wien 1916, 70 ss.) — xxiii - Viruno (Gospa Sveta — Maria Saal). Ime je zapisano samo v navedenem delu, sicer se v antični lite­ raturi ne ponavlja. A. Holder, Altceltischer Sprachschatz s. v., ga brez poseb­ nega dokazovanja prišteva h keltski jezikovni skupini. Predrimska oznaka naselja je morala latinsko uho vsekakor spominjati na plurale tantum. Iz ohranjene ablativne oblike pa nikakor ni nujno, da skle­ pamo na nom. pi. f. üpellae, kot je danes običajno; z enako upravičenostjo bi tej obliki stavili ob stran nom. pi. m. Upelli (kar upošteva n. pr. tudi F. Pichleir, cit. v op. 1) oziroma n. Upella (cf. A. Muchar, op. 1). V sledečem se jezikovne strani problema nočem dotikati, poudarim naj samo, da ne kaže krajevnega imena samo zaradi tega prištevati h keltski jezi­ kovni skupini, ker se nahaja na delno keltizira.nem ozemlju, in — drugič — da se v zadnjih časih odreka keltski izvor celo imenu sosednje naselbine Celeje (n. pr. G. Capovilla, Studi sul Noricum, izšlo v Fontes Ambrosiani XXV, Miscellanea G. Galbiati I 1951 p. 96 z ostalo lit.), za katero je bil doslej splošno priznan. V koliko bi v množinski obliki imena smeli gledati poimenovanje po rodu ali stanovsko ime, kar bi ravno v teh krajih ne bilo nič nenavadnega, bodo pokazale bodoče jezikovne in arheološko-terenske preiskave. Moj namen je samo, opozoriti na probleme lokalizacije tega naselja, ki jih na prvi pogled skoraj ni opaziti, in o katerih doslej tudi nihče ni pisal. Antična osnova srednjeveške kopije Tab. Peut, je nastala v 3. stol. po n. š. (cf. W. Kubitschek, JOeAI V Wien 1902, 20 ss.; id., RE s. v. p. 2113; O. Cuntz, Die Geographie d. PM., Berlin 1923, 137 s.), torej so bile vrisane ceste tedaj tudi v rabi. Rimski miljniki, ki so se doslej našli ob njej, dokazujejo, da je obstajala že pod Klavdijem (CIL III 5709). Ostale najdbe, predvsem denarne, pa pričajo, da so jo porabljali še v 5. stol. (najdbe iz Celja, cf. tudi. AI J 16 z lit.: Iuenne cf R. Egger, Frühchristi., 1. c; iz Savinjske doline, cf. numizmatično zbirko'v Celjskem muzeju) in - kot je dokazal M. Kos (Geografski vestnih VIII Ljubljana 1932, 101 s.) — so se tudi stari Slovenci pomikali po njej na Koroško. Ker imajo vse imenovane poštne postaje predrimska imena, je dovo­ ljen sklep, da so kot naselja obstajale vsaj že v 1. stol. pred n. š. — torej je nedvomno že tedaj obstjala neka pot, ki jih je vezala. Postaja Upellae z izkopavanji še ni lokalizirana, čeprav je evidentno., da leži nekje med Celjem in Starim trgom pri Slovenjem Gradcu in čeprav ostale navedene razdalje na tej progi Tab. Peut, ne diferirajo od stvarnosti vec kot za 500—1000 m. Zato so se raziskovalci1 pretežno brez dokazovanja2 odločevali za lokalizacijo na naselje Vitanje, ki leži v sporočeni razdalji tako od Celja 125 kot od Starega trga in doslej še nima pojasnjene etimologije imena3 — vkljub temu, da ni znana do danes iz Vitanja ali bližnje okolice nobena antična najdba.4 Le dva (Reichard; F.Piehler; cf. op. 1) sta se — prav tako brez ute­ meljitve -- odločevala za lokalizacijo na naselje Velenje (oziroma najbližjo okolico), ki je, kakor Vitanje, oddaljeno od Celeje xiii mil. pass, tei od Colatija xoi mil. pass. Svet, ki pride pri študiju rimske ceste med Celéjo in postajo Upellae v poštev, je, kakor rečeno, ozko očrtan in pot, ki naj potnika vodi iz Celja do Gospe Svete, nima širokih možnosti. Omejuje jih oblikovitost terena in pa težnja po več ali manj udobni kratkosti potovanja. Na razipolago je torej pro­ stor, ki ga na vzhodu meji Hudinja, na zahodu Savinja. Nekje med obema je morala voditi in vmes mora ležati tudi poštna postaja Upellae. Pri tehtanju obeh izraženih možnosti pade danes večja teža na Velenje oziroma na Staro vas pri Velenju, od koder je že znan tam izorani nagrobnik iz prve polovice 3. stoletja, CIL III, 11710. V naselju se je poleg tega brez izkoparvanja dalo odkriti še nekaj antičnih oziroma arheoloških sledov nekdanjega selišča.5 Lokalizacijo na to postojanko bi podpiralo tudi dejstvo, da ima točka — in to v izrazitem nasprotju z Vitanjem — ugodno geografsko lego, kot ustvarjeno za manjši upravni center, kar so poštne postaje tudi bile, in poleg tega povsem analogno kot jo imajo Celeia, Colatio, Чиеппа in Virunum na isti progi. Dalje ustvarja ime Stara vas nehote paralelo h kraju s podob­ nim imenskim pojavom, namreč s Starim trgom — Colatijem (cf. M. Kos, Geografski uestnik V—VI Ljubljana 1929—1930, 160 ss.). Kraji v tem kotu' Šaleške doline so že zgodaj v srednjem vek,u v listinah omenjeni, kar priča o zgodnjesrednjeveškem prometu skozi naselja v dolini in kaže" s tem na staro tr-adicijo. In končno je v ljudskem spominu še živo znanje starih vozniških potov,6 ki gredo v osnovi navadno v sivo davnino. Glede geografskega položaja obeh krajev bi bilo pripomniti sledeče: Vitanjsko naselje leži v stisnjenem svetu, ki ga je razrezala nekaj hribov­ skih potokov; od njih puščajo trije ob strani prostor za slabšo cesto na Mislinje, Konjice in Celje. Gozdna pobočja Stenice, Socke in Paškega Kozjaka visijo strmo nad krajem, ki leži v zavetju na vznožju starega gradu, medtem ko se pohorska pobočja spuščajo v dolino bolj položno, med potoki, in so posejana s samotnimi kmetijami. S svetom v spodnji Savinjski dolini veže kraj soteska Hudinje, ki se da prav v Vitanju z lahkoto zapreti, s tem pa odrezati najkrajši dostop do bogatega Pohorja. Naselbina na tem mestu ni nastala kot prirodno težišče kmečkega okolja, kjer se z razvojem skoraj samo po sebi ustvarja najprej tržišče, nato upravni center — tako je nastajal na primer Slovenj Gradec — saj o poljedelski bazi prebivalstva sploh ne more biti govora. Njen nastanek je pospeševalo pred­ vsem industrijsko bogato zaledje, ki je privlačevalo obrtnike in trgovce. Kot posledica tega pa je v srednjem veku na ugodnem mestu nastala vitanjska graščina, ki je hotela promet kontrolirati in izkoriščati. Drugačno geografsko osnovo od vitanjskega sveta ima velenjski. Ta leži na vzhodnem kraju ovalne in rodovitne doline ob Paki, od katere se na vse strani vzpenjajo najprej nižji, potem čedalje višji gozdnati hribi, med njimi pa pritekajo iz smeri Plešivca, Paškega Kozjaka in Belih vod potoki s starin­ skimi imeni Lepena, Sopota, Velunja in drugi. 126 Srednjeveška naselja pod številnimi gradovi so nastajala ob važnih poteh in cestah tako na Šoštanj—Bele vode in Koroško, oziroma na Šmartno ob Paki in Mozirje, kakor tudi proti Celju in Mislinji. Med najstarejšimi kraji v dolini so Skale, k ležijo nedaleč onstran Stare vasi, pod hribom Ljubela. Centralni selišči v velenjsko-šoštanjski kotlini je usrtvarila potreba okolja po tržnem središču, ki je postalo kaj-kmalu tudi upravno (S. Kovačič, Časopis za zgo­ dovino in narodopisje X, Maribor 1913, 43 s.). V srednjeveški zgodovini se je v okviru doline nekajkrat menjalo, ni bilo enotno kot na primer v Slovenjegraški kotlini. Zakaj? Zaradi prometnih poti, ki so v oni toliko bolj razcepljene kot v tej in so zdaj ena zdaj druga prevladovale. Tako bi ti elementi združeni z arheološko-topografskim pregledom področja dali sledeč potek verjetne antične cestne trase med Celejo in Colati jem: Celje (Celeia) — Bâbno — Mêdlog —" Pernovo — Št. Janž — Stara vas pri Velenju (Upellae) — Skale-— Plešivec — Metülov hrib na Graški gori — Sv. Lena — Šmiklavž — Stari trg pri Slovenjem Gradcu (Colatio). Seveda bo absolutna gotovost o vprašanju dobljena šele z arheološkim izkopavanjem, podbno kot je bilo pri Colati ju (cf. R. Egger, JOeAI XVII 1. c). Imel sem namen samo pokazati, da je dosedanja lokalizacija postaje Upellae dokaj labilna, čeprav jo smatrajo za trdno, in da obstaja še druga točka, ki jo podpira dokaj več argumentov kot prvo. Vsekakor podpira predloženo smer antične ceste razporeditev najdb. Res pa so možni večji ali manjši odkloni od njega, čeprav ne verjamem, da bi se smer sama kaj spremenila.7 Ljubljana 1953. Opombe 1 Çluverius Philippus, Germania antiqua cum Vindelicia et Norico, Gvel- ferbyti 1663 p. 745: lokalizira Upellae ob Savinji, nad vasjo Šempeter (enako je vrisano na zemljevidu p. 726). Jordan J. C, De originibus Slavicis tom. II Vindobonae 1745 p. 82 nr. 375: Vitanje (cf. p. 131 nr. 435 k, kjer utemeljuje lokalizacijo z navedbo razdalj, ki sovpadajo s Tabulo Peutingeriano). Mannert K. M., Geographie d. Griechen u. Römer 3. Teil (Germania, Raetia, Noricum, Pannonia), Nürnberg 1792 p. 652: beim Dorfe Margareth am Fl. Sau (cit. po delu Forbiger Alb., Handbuch d. alten Geogr, III. Bd., Leipzig 1848 p. 460). Reichard, Thesaur. Topogr., Norimb. 1824: lokalizira na razvalino Gorico pri Velenju (cit. po Forbiger ju, glej zgoraj, p. 460). Katancsich, Orbis antiquus pars I Budae 1824 p. 293: Vitanje. Muchar A., Noricum I Graetz 1825 p. 245: Vitanje. Muchar A., Geschichte von Steiermark I Graetz 1844, priloženi zemljevid; cesta Celeia—Virunum je zarisana kot sledi: Celje—Lemberk—Dobrna—Upellae (a ne na mestu Vitanja!) — Colatio (Slovenj Gradec) itd. Ankershofen, Geschichte Kärntens I Klagenfurt 1850 p. 567: Weisenstein (očividno pomota za Weiten- stein-Vitanje). J. C. H., Carinthia XLVIII Klagenfurt 1858, 122 s.: po preda­ vanju Frh. v. Czörnig-a naj bi potekala cesta Celeia-Virunum preko Konjiške gore, Sv. Duha, levo na Vitanje (ki ga brez podčrtavanja smatra za Upellae), Dovže ter Slovenj Gradec. Pichler F., Text zur archaeologischen Karte von Steiermark, Graz p. 57: Vitanje; na priloženem zemljevidu najdišč pa je cesta Celeia—Virunum zarisana skozi kraje: Škof ja vas—Dobrna—Št. Vid nad Val- dekom (torej ne skozi Vitanje!). Orožen L, Das Dekanat Neukirchen (Dioecez. Lavant. VIII Teil), Marburg 1893 p. 375—377: obravnava pomen besede »Vitanja« z jezikoslovnega stališča in sicer na osnovi D. Trstenjakovega pismenega pojas­ nila. Vitanja = habitaculum, mansio. Pisec ne zagovarja mnenja, da je treba 127 iskati Vpellae prav v Vitanju. Ferk F., Vorläufige Mitteilungen über das röm. Straßenmesen in Unter Steiermark, Mitteil. d. Hist. Ver. f. Steiermark XLI Graz 1893 p. 10: cesta Celeia—Virunum vodi skozi kraje: Sv. Marjeta—Ivenca— —Frankolovo — po Belem potoku k dolini Hudinje—Vitanje (ki ni posebej ozna­ čeno kot Upellae) — Lošperk—Dovže itd. Njemu se priključuje A. Stegenšek, Konjiška dekanija, Maribor 1909* 13 s. Corpus Inscriptionum Latinarum III. Berlin 1902 tab. VIII (Noricum): cesta Celeia—Virunum je zarisana kot via publica populi Romani certa, ki vodi na Vitanje preko Stranic, vendar Upellae posebej niso zapisane. Kiepert, Formae orbis antiqui tab. XXIII: Vitanje. Pichler F., Austria Romana, Leipzig 1902—1904 p. 201: Vitanje (enako na pp. 301, 336); navaja pa še nekaj možnih lokalizacij, med njimi tudi Velenje. A. Holder, Altceltischer Sprachschatz, 1896—1908, s. v. piše: Ort im Noricum nächst Celeia, auf dem Berge Bacher. Benedict Fr.-Graesse Th., Orbis Latinus, Berlin 19022 p. 315: St. Margarethen, Dorf, Oesterreich, Steiermark. Miller K., Itineraria Ro­ mana, Stuttgart 1916 p. 442 s. Abb. 130 (kjer riše na Vitanje dve trasi, eno sigurno in direktno po grabnu Hudinje, drugo črtkano preko Stranic): Vitanje; citira CIL III 5738. Schmid W., Südsteiermark im Altertum (Hausmann F., Südsteiermark, ein Gedenkbueh, Graz 1925) p. 14: Vitanje. Pirchegger, Ge­ schichte von Steiermark Bd. I Graz 19362 p. 62: Vitanje ob Jezeru. Polaschek E., Noricum, Pauly-Wissowa-КтоН, Real Encyklopädie d. Mass. Altertumswiss. XVII [1936] p. 1035: cesta Celeia—Virunum drži skozi Vitanje, ki pa posebej ni ozna­ čeno kot Upellae. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, p. 568 ; navaja, da je bila v bližini Vitanja v antiki poštna postaja Upellae. Saria B., v delu Hoffiller-Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938, p. 6—7: okolje Vitanja; sklicuje se na sledi ceste (po Ferku o. c.), na točno razdaljo, ki jo navaja Tab. Peut-, ter na najdbe ob cesti na Koroško (CIL III 5283. 5284. 5289. 5290; AI J 13. 14); sicer pa, priznava, antičnih najdb v kraju samem doslej ni. 2 Izjeme: Jordan, Ferk, Miller, Saria; glej pod op. 1. 3 Cf. I. Orožen pod op. 1. * Edino Kovačič (Štajerska, Ljubljana 1926 p. 3; za njim Orožen J.', Celje I p. 9) nejasno sporoča o »neolitskih« najdbah v naselju, pri čemer pa najbrž misli na kameno prazgodovinsko orodje, ki ga pogosto najdejo, sega pa le skrajno redko v neolitsko dobo. Notica ni dokumentirana, o predmetu se nič ne ve, zato ostane točka do nadaljnjega nezanesljiva. Antične kamenite najdbe, ki so vzidane v cerkvi, niso iz kraja samega niti iz njegove bližine, marveč iz . daljne okolice, ki niti ne gravitira k naselju, in zato ne morejo dokazovati kakega vitanjskega selišča v antiki. Na cerkveni steni vzidan nagrobnik CIL III 5289: Messor Caturei f(ilius) | an(norum) L et Dumba | Silvani fil(ia) | anfnorum) XXXV | 5h(oc) f(aciundum) c(urarunt) | Loucita Mes | sori f(ilia) an(norum) XXX | Riistumarus f(ilius) an(norum) XIV | Armianus. Odlomek Trajanovega miljnika z označeno 8. miljo od Celeje (CIL III 5738 + add. p. 1049) spada najbrž k cesti na Poetovio oziroma na Flavio Solvo (Lipnica ob sotočju Solbe in Mure); v tem primeru bi bila njegova prvotna lega, ki žal ni sporočena, lahko pri Frankolovem. Poprej je bil shranjen v vitanjski cerkvi, danes pa je v Grazu v muzeju Joanneum. Kamen, ki ga omenja s cerkvene stene Janisch. Topogr.-statist. Lex. v. Steiermark III p. 1280 (in o katerem ni danes nobenega sledu): IO M Junio coniugi, nima nikjer označene provenience, torej tudi ni znano, ali je iz kraja ali ne. Poleg tega pa Janisch besedila ne sporoča pravilno. Z izjemo — baje antičnega, kar seveda ni dokazano —• kamnoloma za škrilj, o katerem sporoča Ferk o. c. p. 22 (za njim ponavlja Deutsche Rundschau f. Geo­ graphie XXXV 1912/13 p. 528 zemljevid), ter dvomljivo sporočenih rimskih najdb v Lošperku (Leksikon Drav. ban., Ljubljana 1937 p. 568), tudi v širši okolici, ki gravitira k naselju, ni arheološke točke. Nihče, ki postavlja posto­ janko Upellae na Vitanje, se torej ne opira na rimske najdbe, marveč na svoj 128 vtis ter na slučaj, da sporočena razdalja Celeia—Upellae ustreza približno raz­ dalji Celje—Vitanje. Kdor eventualno sklepa na osnovi Ferkovih zapiskov o »rimski« cesti, mora priznati, da ni avtor zanjo navedel niti enega dokaza, oziroma ni objavil niti ene najdbe ob njej. Primer pa, da bi poznali potek rimske ceste, a ob njej nobene najdbe, je redek celo za rimske visokogorske ceste v Alpah. 5 Stara vas pri Velenju. Proti koncu prejšnjega stoletja so izorali na njivski parceli (št. 156) župnišča pri fari sv. Martina rimski nagrobnik, ob­ javljen v CIL III, 11710. Orači pripovedujejo, da so starovaške njive m travniki okrog kapele pod hribom s cerkvijo sv. Marima polne opek, kamenja in zidov, ki jih na površju njiv ležeči drobci posod opredeljujejo za. rimske. Zidovi so tudi poleg treh hiš pri Ograjenšku. Pravijo, da je prejšnji graščak s Turna, Komorzinsky, ki je bil vnet zbiratelj umetnin m stan (sestavljal je tudi zgodovino Šaleške doline), odpeljal nek kamen, ki je bil izoran nekaj 100 metrov zapadno od prej omenjenega nagrobnika (opozorilo prof. zgod. M. Ze- varta, Maribor). Nekaj starih ljudi iz Stare vasi se spominja ledinskega imena »Groblje« za njive in travnike na vznožju hriba s cerkvijo sv. Martina, kjer je bil najden omenjeni nagrobnik, od mlajših nihče več ne ve zanj. Pač pa še vedno splošno pravijo, da je bil tam blizu »Gaugerc« (danes pri Fijevžu), kjer da je gosposka obešala. Ledinska imena te vrste imajo ali zgodovinsko osnovo ali pa često tudi arheološko. Kmetje, ki so na svojih njivah izkopali ali izorali prazgodovinske, staroslovanske ali rimske grobove s skeleti, si jih niso znali drugače pojasniti, kot da so tam pokopani obešenci (včasih tudi samomorilci ali Judi), vsi ostali bi namreč morali na božji njivi čakati vesoljne sodbe. Tudi starovaški »Gaugerc« bi mogel imeti za osnovo rimsko grobišče. 6 Hribovit, deloma skoraj divji svet med Šaleško dolino in Podjuno je starodavno področje ajdovskih pripovedk in romanja k Belim vodam (prim. Prežihov V., Od Kotelj do Belih vod). Svoje dni je hodilo ljudstvo k njim po tri dni daleč. V ljudskem spominu v okolici Velenja je še vedno živa doba širokega razmaha vozništva, ki sega v čas pred zgraditvijo sedanjih cest, ohra­ nja torej eventualno spomin na stara prometna pota. Pripovedujejo, da so lažje vozove iz Velenja in Stare vasi proti Staremu trgu vozili po davni poti čez Skale, mimo Brezovška (pri žagi) in kapele, na Plešivec, čez Metulov hrib pri Graški gori na Valanta, sv. Leno, Šmiklavž in dalje pioti Staremu trgu (prim. I. Gams, Človek na zemlji Slovenjegraške kotline, Geografski zbornik, Ljubljana 1952, 63 s.). Težje vozove, naložene s češpljami in žitom, pa čez Dobrno, Vitanje, Slovenj Gradec na Solnograd, od koder so se vračali naloženi • s soljo. To je torej omemba prave solne poti, katerih pomen je pri nas še vedno premalo upoštevan. Preden je bila začetek prejšnjega stoletja izdelana vozna cesta mimo Hude Luknje, so vozili v Mislinjsko dolino ali kar po strugi Pake, ki je pri Hudi Luknji plitva in je bila tedaj čiščena — v tem primeru so onstran ožine zavozili spet na pot — ali pa so zavili pri gostilni p. d. Megâlec (Herlak) na Pušnika in Tisniški križ, Št. Vid ter po Mevlji navzdol na Vovkarje (= del Straž) in glavno cesto v Mislinjski dolini. Za neprehodnost poti mimo Hude Luknje v začetku 19. stol. cf. F. Zmazek, Kres II Celovec 1882, 145 ss. Za nekdanji mislinjski plavž so potrebovali ogromno oglja, ki so ga dobivali s Pohorske planine (kot domačini pravijo Pohorju); železno rudo so kopali v Paškem Kozjaku. Grobe vlitke so vozili v Celje v nadaljnjo predelavo preko Velenja, Št. Janža, Pirešice, mimo slavne gostilne Fervéga (Ježovnik), ki leži nekako na pol pota med Mislinjem in Celjem, ter na Arjo vas in Petrovce. Pot čez Vitanje smatrajo ljudje za daljšo in zaradi klancev pri Št. Florjanu za mučnejšo. Koliko bajk in pripovedk o graščinah in o drugem je posebno v Šaleški dolini, kaže na primer knjiga J. Orožna, Gradovi in graščine med Savinjo in Sotto (Celje 1936). Tudi take pripovedke imajo prečesto arheološke osnove. 7 Dolžina ceste Celje—Vojnik—Strmec—Lemberg—St. vas je nekoliko pre­ velika. Najdbe ob tej črti so zvezane po mojem mnenju s rudnimi ležišči v Paškem Kozjaku, poznanimi že v železni dobi (Schmid, gl. op. 1, str. 6). Tudi to možnost pa bo potrebno preveriti še na terenu. 9 Zgodovinski časopis 129 UPELLAE = VITANJE ? Zusammenfassung Der Name mit der ablat- Form Upellis (keltisch?) ist nur auf der Tab. Peut. V 2 erhalten als Bezeichnung für die erste Station an der norischen Route Celeia-Virunum. Obgleich die vorrömische Ortsbezeichnung das latei­ nische Ohr unzweifelhaft auf ein plur. tantum anwies (viellecht war das Plur. zugleich der Namensausdruck einer Sippen- oder Siedlungsgenossenschaft), ist man aus seiner erhaltenen ablativen Form doch keineswegs gezwungen nur nom. pi. f. anzunehmen (Upellae. wie üblich); grammatikalisch richtig wäre ebenso nom. pi. m. wie n. Da die in der Route Celeia-Virunum angegebene Entfernungen gut auf die heutzutage benutzte Strasse Celje-Vitanje-Slovenj Gradec passen, ist die Lokalisation Upellae = Vitanje noch immer üblich (s. Anm. 1), obwohl wir bis heute von diesem Orte oder seiner Umgebung keine römische, fast keine archäologische Spur besitzen, was auch der Anlass für einen neuen Lokalisationsversuch sein möge. Es besteht nämlich beim Orte Velenje in der šaleška dolina das Dorf Stara vas (= altes Dorf), auf welches sehr gut die von der Tab. Peut, angege­ bene Entfernung passt — sowohl nach Colatio hin als auch nach Celeia. Dort wurde schon CIL Ili 11710 gefunden; auch einige neue römische Spuren sind dazu entdeckt worden (s. Anm. 4). Und schliesslich sprechen für diese neue Lokalisation Upellae = Velenje auch folgende Tatsachen: erstens eine geogra­ phische Lage, wie sie z.B. auch Colatio und Celeia besitzen und aus der sich ein Wirtschaftszentrum notwendig schon früh entwickelte, was bei Vitanje nicht der Fall ist; zweitens die Namensparalele Upellae — Stara vas, Colatio — Stari trg (cf. M. Kos, Geografski oestnik V—VI, Ljubljana 1929—1930, 160 ss.) ; drittens frühe mittelalterliche urkundliche Erwähnungen der nahen Talorte bei Velenje und Šoštanj; vierstens eine rege Volkstradition vom alten Fuhrverkehr (s. Anm. 6). Und endlich, wie schon aus der im slowenischen Text angegebenen kurzgefassten Strassengeschichte Celeia-Virunum ersichtlich, der Verlauf der frühmittelalterlichen slawischen Besiedlung Kärntens, die den alten Weg von Celeia nach luenna einschlug. Schliesslich muss auch auf Grund der Verteilung archäologischer Funde in diesem Sektor (s. Lit. Angabe i- d. Anm- 1) der römische Strassenztig über Stara vas pri Velenju (= Upellae) angenommen werden. DOSTA VEK K »SLOVENSKIM PRIPOVEDKAM O UJETEM DIVJEM MOŽU« I v an Grafe n a u er V razpravi o »Slovenskih pripovedkah o ujetem divjem možu« (ZČ VI—VIL 1952—1953, št. 124—153) mi je bilo mogoče (str. 141, op. 51) podati besedilo laškotirolske pripovedke o Salvanelu. priobčeno v knjigi Christiana Sehnel- lerja »Märchen und Sagen aus Wälschtirol«. Innsbruck 1867. str. 213 in 215 (tako navaja — napačno — Veselovskij), le v ruskem povzetku A. Veselovskega v knjigi »Slavjanskija skazanija o Solomonč i Kitovrasč i zapadnyja legendy o MoroFfč i Merline« (S. .-Peterburg 1872, str. 258—259) ; Schnellerjevc knjige namreč v Jugoslaviji nikjer ni bilo dobiti. Ob svojem bivanju v Avstriji (v okt. 1953) pa je Milko Matičetov knjigo v Gradcu staknil in mi ustrezno mesto prepisal. Ker Veselovskega povzetek na 130