LETO XXII. — Številka 81 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka to Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar •i Odgovoril nrsdnik Albin Učakar KRANJ, sreda, 22.10. 196* Cena 50 par Ust izhaja od oktobra .94. kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od li 'anuarja 1964 kot poitednik, in sicer ob sredah in sobotah Pojutrišnjem, v petek, M. oktobra.bo minilo 24 *t, ko so v San Franci-tcu ustanovili organizacijo Združenih narodov. 51 iriav je takrat podpisalo ustanovno listino, v kateri zasledimo veliko In humano misel: Mir in prijateljsko sodelovanje ter pomoč! Organizacija Združenih narodov. Kolikokrat smo » 24 letih že slišali to Ime? Kolikokrat smo se ogrozili ob prebiranju časopisnih vesti in poslušanju radijskih poro.ll o nespoštovanju načel te organizacije? Nič kollko-•krat smo se že vprašali, kakšen odnos imajo države članice in ustanoviteljice do ustanovne listine. Spomnimo se samo Koreje, hladne vojne, rasne nestrpnosti. Vietnama, Bližnjega vzhoda, afriških In azijskih dežel v razvoju. V vseh naštetih In vrsti drugih primerov smo bili Po eni strani priča hi prizadevanjem, da ohranili mir In vzpostavi U prijateljsko mednarodno sodelovanje *er pomoč, po drugi strani pa omalovaževanju in ncspo-Stovanju zapisanih stališč. Pa vendar. 24 let je sicer kratka doba v zgodo- vini nekega naroda in našega planeta nasploh. 24 let je tudi kratka doba v prizadevanjih za mir. Toda misel je vzklila, korenine so pognale in iz trenutnih spopadov, družbenih, ekonomskih In dru gih razlik med narodi, ki še vedno obstojajo, se vseeno vedno močneje krepi in razrašča misel o miru, prijateljstvu in pomoči. 124 držav je danes že članic organizacije Zdru ženili narodov. In velika večina le-teh si na sleher nem koraku z zgledi pri zadeva spoštovati in uresničiti miroljubna načela. Med njimi je tudi Jugo slavija. Čeprav na pogled morda ni videti, pa je vendar le res, da mir, prijateljsko mednarodno sodelovanje in pomoč le niso tako daleč in nedosegljivi. Svet je iz dneva v dan manjši in ljudje, ki jih ločijo velike dolžinske razdalje, so si vedno bolj blizu. — Blizu v ideji o miru, prijateljstvu, sodelovanju in pomoči. ki vsak dan v mnogih primerih že postaja otipljiva resničnost. A. 2. Včeraj je bil v Kranju pogovor o predlogu statuta kulturne skupnosti v kranjski občini. Razen članov iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti so se pogovora udeležili tudi član IS skupščine SRS dr. Ernest Petrič, predstavnik republiškega sekretariata za prosveto in kulturo tovariš Berčič, predsednik in podpredsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in Janez Sušnik ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini, (jk) — loto: F. Perdan Sejem obrti in opreme končan ■ • —i. Proti pričakovanju uspeh V ponedeljek so v Kranju za,prli II. sejem obrti in opreme. Na njem je sodelovalo 64 razstavljavcev, odprli pa so ga v soboto, 11. oktobra. »Sejem je proti pričakovanju zelo dobro uspel. Zabeležili smo okrog 30 tisoč obiskovalcev, razstavljavci pa so France danes v Predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slonijo France Popit bo danes (sreda) dopoldne obiskal Podjetje Tekstilindus, kjer *e bo pogovarjal z družbenopolitičnim aktivom In vod *lvom podjetja. Po tem se oo o uresničevanju sklepov gttmn Popit Kranju osme seje centralnega komiteja ZKS pogovarjal s sekretarji gorenjskih občinskih komitejev in sekretarjem medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, popoldne pa še s člani kranjskega političnega aktiva. ■prodali za okrog pol milijarde starih dinarjev različnih izdelkov. Največje popraše-vanje je bilo po kmetijskih strojih in strojih za obdelavo različnih materialov. Pa tudi razstavljavci tekstilnih izdelkov so bili z obiskom in prodajo zadovoljni. — Čeprav je na začetku oziroma v pripravah na letošnji drugI tovrstni sejem kazalo bolj slabo, mislim, da smo lahko kar zadovoljni. Res je, da v okviru sejma ni bilo moč uresničiti vseh sporednih prireditev, vendar sem prepričan, da se bo v prihodnje tudi ta sejem uveljavil podobno kot drugi sejmi v Kranju.« Tako nam je včeraj povedal direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn. V Kranju pa je že tako rekoč vse pripravljeno tudi ja jubilejmi, deseti, novoletni sejem. Ta bo od 16. do 26. decembra. Tudi ta sejem bo v prostorih delavskega doma. Razstavni prostori pa so že oddani. A. Z. mešatikakav EKSTRA VSAKOMUR PRIJA KAVA ŠPECERIJA Uresničevanju skle pov aktiva. VHMBMBmhm^mm Al MIRA ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ^ Si^v RAZPRODAJA PLETENIN Vocl 20. oktobra dalje v tovarniški trgovini v Radovljici I ^j^/ z velikim popustom KEDOVljICa | l>Mlll>llllll>|l'IHllM|||||m 99999 GLAS * 2. STRAN SREDA — 22. oktobra 196? Uspel seminar za vodstva SZDL V petek in soboto je bil v hotelu Kazina na Jezerskem seminar za predsednike in sekretarje organizacij socialistične zveze v kranjski občini. Seminar je pripravil izvršni odbor občinske konference SZDL Kranj, da bi se na njem z vodstvi organizacij pogovorili o bodočem delu in nalogah občinske konference in krajevnih organizacij socialistične zveze. Dobro obiskanega, zanimivega in uspelega dvodnevnega seminarja so se udeležili tudi član predsedstva republiške konference SZDL Franc Kimovec-Ziga, poslanec republiškega zbora slovenske skupščine Martin Košir in sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj Franc Rogelj. Prvi dan seminarja je v dopoldanskem, delu obširno pojasnil družbeni gospodarski razvoj kranjske občine podpredsednik občinske skup-« Kine Janez Sušnik, ki se je Je posebej zadržal na razvoju in delu družbenih služb. Tako je obrazložil potrebe po razvoju šolstva in vzgojinega varstva v občini in dejal, da bo o tem v novembru in decembru v občini stekla javna razprava. Posebej pa je omenil tudi uspehe, ki so bi- li v zadnjem času doseženi v občini na področju kulture in dejal, da vse priprave na ustanovitev kulturne skupnosti dobro potekajo. V razpravi pa je potem odgovarjal na vprašanja o telesni kulturi, o razvoju gostinstva, turizma itd. Po bogati in zanimivi razpravi so na seminarju sprejeli sklep, da bo v občini treba v prihodnje izpopolniti sistem obveščanja vodstev in članov SZDL. Po uvodnih mislih predsednika občinske konference SZDL Toneta Volčiča, ki je govoril o vsebini političnega delovanja SZDL, so popoldne sodelovali v razpravi tudi Martin Košir in Franc Rogelj. Prvi je govoril o vlogi SZDL in delu poslanca, Franc Rogelj pa je povedal nekaj delovnih izkušenj z njegovega dela v SZDL. Uvodno besedo o organizaciji in kadrovskih vprašanjih občinske in krajevnih organizacij je imel v soboto dopoldne sekretar izvršnega odbora občinske konference Jože Kavčič. V razpravi pa je potem med drugimi sodeloval tudi tovariš Žiga. — Bogato gradivo s seminarja bo sedaj preučil izvršni odbor občinske konference. A. 2. 5S&^«•*** ■«*» mmt ******** * Ziri - dom jurišnega bataljona Preteklo soboto in nedeljo so v Zireh gostoljubno kot pred 25. leti sprejeli in počastili borce jurišnega bataljona 31. divizije ter jim podelili domicil v tem kraju. Pri »Zupanu« v Dobračevem se Je v soboto popoldne zbralo veliko borcev te nekdanje junaške enote na tovariško srečanje. Tam so odkrili spominsko ploščo. V nedeljo pa se je pred veliko tribuno na trgu pred zadružnim domom v Zireh tem borcem pridružilo veliko drugih borcev 31. divizije, prebivalstva okolice in Poljanske doline kakor tu- Scnunarj. n- Jezerskem .o se udeležili predsedniki In sekretarji krajevnih organizacij SZDL - Foto: A^Zalar di z logaške in idrijske strani, ki so bili nekoč tesno povezani z usodo svojih borcev. O bojih jurišnega bataljona, o pomenu partizanstva nasploh ter o današnjem uveljavljanju naše samoupravne družbe sta govorila nekdaiU komisar 31. divizije in današnji poslanec Ivan Franko-Iztok ter bivši borec batalJ na Janko Burnik. Predsedniki treh sosednih občin: je Loke. Logatca in Idrije so podelili predstavnikom »a* Ijona domicilne listine, JU* čel ju zadružnega doma P» odkrili veliko sponu»sK ploščo, ki ob izvirnih dom* slicah sestavljenega parti#°* skega in sovražnega oroi'aiiJia delo znanega Toneta Sve1 — ponazarja najhujši »>oj■» rišnega bataljona na nJ* 16. januarja 1945. Slovesno* Je dopolnjeval moški pevs zbor iz Alpine, zbor učenca osnovne šole »Padlih P**\ borcev« iz žirov in godba ' pihala. Izredno lep iesCPVl ■ dan Je še povečal razpn»°* nje, tako da se Je i°va^L ! srečanje med borci in do» xi_i j~ večera- so čini nadaljevalo do ^^JJ KRANJ TRŽIČ JESENICE BLED RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA • Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri Gorenjski kreditni banki Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 %, in sicer: 4 °/o do 6 % v devizah — razliko v dinarjih RAZEN TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, CE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPOVEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. Predstavljamo vam: Trgovino je treba prilagoditi Na zadnji 5. seji obeh zborov radovljiške občinske skupščine (bila je 8. oktobra) so odborniki med drugim razpravljali tudi o problematiki trgovine v občini. Poudarili so, da trgovina na debelo v občini ni dovolj razvita. Vzroka za to sta dva. Specializirani grosisti svojega poslovanja niso razširjali, dejavnost nekaterih manjših grosističnih podjetij pa je spadala. Bolje pa je po podatkih razvita v radovljiški občini trgovina na drobno. Ta^ se je posebno v zadnjih letih močno razvila in modernizirala. Tako je razmerje n*ed številom prebivalcev in številom trgovin zdaj kar ugodno. Vseeno pa so meni- li, da bi domača trgovska podjetja z različnimi oblikami morala težiti k združevanju sredstev za gradnjo večjih trgovskih prostorov, kajti potrebe po teh na nekaterih urbaniziranih področjih v občini bodo še nekaj časa naraščale. Pri tem pa so tudi poudarili, da se v občini ne nameravajo zapirati, ampak omogočiti gradnjo trgovskih prostorov tudi investitorjem zunaj občine. Razen tega pa so v sklepih tudi poudarili, da je v trgovinah treba povečati izbor in kvaliteto različnih izdelkov, predvsem pa v prihodnje prilagoditi trgovino turističnemu položaju oziroma značaju občine. A. ž. O dopolnitvah statutov podjetij v Kamniku Minulo sredo je bil v Kamniku posvet o dopolnitvah statutov delovnih organiza-cij ob novih ustavnih in zakonskih spremembah. Posveta, ki ga je pripravil kamniški občinski sindikalni svet, so se poleg direktorjev kamniških del ovnih organizacij udeležili tudi strokovni sodelavci in sestavljaloi statutov delovnih organizacij. Udeleženci tega razgovora, že drugega po vrsti, so najprej ugotovili, da bo sprememba statutov delovnih or-BMuzacij omogočala nadaljnji razvoj samoupravljanja v podjetjih. Na razgovoru so se najdlje zadržali pri obravnavanju družbenoekonomskega položaja delavcev, delovne enote Ln delovnih organizacij. Pri tem so opozorili na nekatere pojave samoupravnega tehnokrat izma, ki skuša izločiti napredne neposredne proizvajalce iz samoupravnega odločanja. Takšne težnje bi lahko po mnenju večine udeležencev onemogočili tudi z določbami statutov delovnih organizacij, kot tudi z večjo aktivnostjo vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetjih. V. G. V tržiški občini letos več potrošniških posojil V prvem letošnjem polletju se je v tržiški občini povečalo število uporabnikov potrošniških posojil in posojil za turistične namene za 15,7 odstotka. Potrošniška posojila pri banki so se povečala za 4,8 odstotka, pri trgovskih organizacijah pa za 23,9 odstotka. Poraslo je tudi število turističnih posojil, in sicer za 10 odstotkov. Ce primerjamo omenjene podatke z vrednostjo posojil, opazimo, da je vrednost posojil v večjem porastu kot število uporabnikov posojil. Tako se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v prvem polletju letos vrednost vseh posojil povečala za 34,2 odstotka, vrednost potrošniških posojil pri banki pa za 19,9 odstotka in je dosegla 2,073.838 dinarjev. Vrednost potrošniških posojil pri trgovinskih organizacijah se je letos povečala za 51,6 odstotka oziroma od 1,411.916 din na 2,140.319 dinarjev. Medtem ko so v prvem polletju lani turistična posojila dosegla vrednost 46.406 dinarjev, se je njihova vrednost v enakem letošnjem obdobju povečala za 37,1 odstotka oziroma na 63.608 dinarjev. vig Posvetovanje o osebnem delu Občinska konferenca SZDL Kranj bo danes (sreda) dopoldne pripravila posvetovanje o osebnem delu z zasebnimi sredstvi. Podobno posvetovanje je junija letos na pobudo centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije V vsako htSo TLjA. €5 in centralnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti organiziral občinski sindikalni svet v Kranju. Na takratnem posvetovanju so bila sprejeta nekatera stališča o osebnem delu z zasebnimi sredstvi oziroma o položaju obrtništva v občini. Na podlagi več razprav v Sloveniji in drugih republikah je centralni odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti izdelal predloge dokončnih stališč. Na današnjem posvetovanju bodo zato razpravljali o teh stališčih oziroma predlogih za spremembo zveznih predpisov na področju osebnega deda z zasebnimi sredstvi. A. Ž. Mesarsko podjetje Tržič Kolektiv mesarskega podjetja iz Tržiča je lani odprl sodobno klavnico, ki jih je veljala 1,8 milijona dinarjev. Dve tretjini sredstev so prispevali sami, medtem ko so eno tretjino gradbenih stroškov pokrili s sredstvi iz kratkoročnega kredita. Z novo klavnico so se delovni pogoji precej izboljšali, z sodobnejšim tehnološkim postopkom pa se je povečala tudi mesečna proizvodnja mesa od prejšnjih 60 ton na sedanjih 100 ton. Kljub novi klavnici in kljub le 3-odstotnemu povišanju osebnih dohodkov zaposlenih, je imelo podjetje v prvih devetih mesecih 90.000 dinarjev izgube. Po njihovem mnenju za to izgubo niso kri-sami, temveč je prišlo do nje zaradi plafonira-nih maloprodajnih cen mesa. Ob tem velja omeniti dejstvo, da je bilo klavne živine pred enim letom na pretek, medtem ko je letos čutiti precejšnje pomanjkanje. Posledica vsega tega so povečane cene živine, in sicer goveje za 8 0'0, telet za 18 odstotkov in prašičev za 11%. Tako smo prišli do zanimivega pojava, ko cene živine rastejo, klavne živine pa primanjkuje. »robci iz razmišljanj o gospodar- i jen I u v občini Jesenice Zaradi enostranske razvitosti lahko kdaj pa kdaj požanješ dvojno žetev, vendar moraš računati s tem, da boš več let zapovrstjo morda ostal brez nje (Nadaljevanje) tovarno Izolirka iz Most smo skladno z in- te,- traini°18anov tc klovne organizacije po dolgo-Ijah OVlla|i, ki so se znova in znova postavna *i "j3 pot> lc Prišli do gradnje nove tovarne tetiu ^fezarne, ki bo stekla v prvem četrt iokaJSedemdeset*ga 1 ■''•»■ Izolirka proizvaja na rino /llslaivl in s|;>1)(> produktiven način žlind« let« s0'"" (kolacijski material) že vsa povojna 80 br»t >n^a Proizvodnja je locirana v neposred Vati i, l/"U) P,avž°v in je zasnovana na predelo- bo fip • e ,)1,lv/11 skt' /lilld,v- v novem obratu b0 '^'»'Aoilnj.i podvojena, tehnološki proces pa **arie Visen otl kemiCne sestav« vsakokratne Uvede* na p,lu'm Razen tega bo v novi tovarni c'jski|lla pioi/VUI-,iMa gradbenih plošč in konlek i?. ,jnn ,zdelkov za razne tovarne, ki potrebujejo bo p,!"Va v dan več izolacijskega materiala. Ko JU nc,01rV0C,n'a Stekla, bo Že v začetnem obdob-Kradnjj! ,lM"11' •• ' delovnih mesl /a ženske. Pri r>r,)1/y" tega obrata so gradbeni roki ln uvajanje bj p," ''K' Prekoračeni za več kot leto dni, saj je pflgj, ''d'Via morala že zdavnaj teči. Vzrok A • ■"' v težavah, ki jih je imelo podjetje pri pridobitvi kredita in tudi v tem, da je podjetje menjalo proizvajalca opreme (inozemskega) ter ima novi proizvajalec za dobavo svoje opreme zelo dolge roke. Strokovnjaki nam zatrjujejo, da še je tO Splačalo, in upam, da bo njihove trditve čez nekaj mesecev potrdila proizvodnja, ki bo stekla v tem obratu. Za nas je bistveno pomembno dejstvo, da bo že v začetnem obdobju proizvodnje dobilo zaposlitev v novem obratu 40 žensk. Menjati strukturo ekonomske substance na Jesenicah in v občini za nas realno pomeni odpirati nove proizvodne obrate, ki bodo zaposlovali odvisno žensko delovno silo, ki bodo predelovali prvenstveno domaSd surovine in reprodukcijske materiale in ki bodo zlasti oplemenitili izdelke železarne z dodatnim (vloženim) delom. Oba obrata, o katerih so tekla naša razmišljanja, spadata po svojih karakteristikah v to kategorijo. Istočasno pa si prizadevamo razviti nove vrste in oblike proizvodnje v ostalih malih obratih, ki so nastali pri nas v preteklosti, bodisi zaradi prizadevanj posameznikov ali družbe, bo- disi zaradi možnosti in potreb, ki so v preteklosti obstajale. Letos je uspelo v integraciji s Tovarno čipk in vezenin Bled zaposliti štirideset Žensk pri izdelovanju konfekcijskih izdelkov in tkanin, ki jih ta tovarna izdeluje. Podjetje Cokla na Blejski Dobravi je uvozilo iz podjetja, s katerim se je integriralo, ne le stroje, pač pa tudi tehnologijo in industrijske navade za to delo. Upamo, da bo uspelo v prihodnjem letu novo proizvodnjo podvojiti, zaposliti še dodatnih štirideset žensk in tudi na tem področju narediti nov korak v smeri popravljanja sedanje ekonomske substance v naši občini. Razumljivo, da je ta novi korak vezan na dograditev novih poslovnih prostorov, leta pa na možnost najetja kreditov v ta namen. Trije uspeli poskusi v preteklih dveh letih ne pomenijo še nikakršne prelomnice v gospodarjenju pri nas. Prav tako ne kažejo vseh naših prizadevanj iz tega obdobja, saj so bila vložena prizadevanja najmanj trikrat večja od rezultata vloženih naporov. In če doslej s šestimi poskusi nismo uspeli, nas to ne odvrača od naših programskih zamisli. Saj nam je že zdavnaj znana modrost, da pomeni ekonomsko napredovati, imeti jasen program, trdo in uporno delati za njegovo postopno uresničevanje in nikdar ne kloniti, četudi doživljaš izmenoma neuspeh in poraz. Trdno smo odločeni stopnjevati naše napore do tiste stopnje in takšnih rezultatov, da bomo doživeli odločilno prelomnico v razvitosti gospodarstva v obliki dovolj heterogene strukture naše proizvodnje in zaposlenosti. (Dalje prihodnjič) F. Zvan Kristijan Perko: Preobrazba \ miselnosti > je dolgotrajen proces Položaj v nekaterih pano-g.ih in delovnih organizacijah v Tržiču ni najboljši. Imate prisilno upravo T Kmetijski zadrugi, govorili ste o Runu (združevanju, pogodbenem sodelovanju), dokazovali ste (zelo dolgo), kako rentabilno je združevanje trži-škega gostinstva — pa mnenja niso bila dovolj upoštevana. Medtem pa smo sprejemali programe to sledili Titovim besedam »Od besed k dejanjem«. Kako kot sekretar komiteja občinske konference ZK Tržič ocenjujete nastali položaj? < Trenutna stanja tržiškega gospodarstva v celoti, zaradi njegove heterogene strukture nikdar niso bila taka, da bi jih lahko na podlagi določenih kazalcev ocenili kot zelo slaba, še manj pa kot odlična. Ta ugotovitev velja v polni meri tudi za letošnje prvo polletje. Vendar mislim, da bi bilo zelo narobe, če bi vzeli to ugotovitev še naprej kot dejstvo, s katerim se je pač treba v neki meri spopri-jazniti, ker analiza vzrokov kaže na to, da so nekatere težave bolj ali manj značilne za celotno tržiško gospodarstvo. To so težave, ki izhajajo iz neustrezne kadrovske strukture, ki je za tržiško občino kar preveč in vznemir. Ijivo slaba, čeprav družbenopolitične organizacije in skupščina že nekaj let nazaj opozarja na posledice, ki j jih. v današnjih, Je bolj pa [v perspektivnih pogojih gospodarjenja, povzročajo neustrezna kadrovska struktura to logično, vzporedno s tem, ne povsem in ne povsod, ustrezni kadri. I; Analiza kvalikacijskestrukture zaposlenih 12 leta 1968 za"?občino Tržič nam kaže stanje, ki ni vzdržno in že karakteristično v negativnem •miški ca tržiško gospodarstvo. Karakteristično zato, ker podatki: 0,8% zaposlenih v gospodarstvu z visoko in višjo izobrazbo, 6,2% s srednjo Izobrazbo, 15,6% z dokončano osemletko in kar 50,4/Zo z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo — se slab. fi ŠO podatki za samo industrijo — niso primerljivi z nobeno občino v okviru Gorenjske, ne s celotno Slovenijo, še manj pa s celo državo, čeprav se imamo in nas imajo za industrijsko razvito in gospodarsko močno občino. Marsikdo bi tem ugotovitvam v opravičilo dejal, da taka kadrovska struktura le ne more imeti takih negativnih posledic, ker so obstoječi kadri uspeli obdržati naše gospodarstvo na nivoju kot dejansko je. Osebno mislim, da to ni res, ker so težave vedno večje in pozitivni premiki, odvisni od misel- nosti obstoječih kadrov, težki in dolgotrajni. In prav v tem, v miselnosti ljudi, samoupravljavcev, je bistvo problema. Dejstvo je, da v svojih prizadevanjih, svojem delu ne znamo pravilno vrednotiti vseh faktorjev, ki vplivajo na dvig osebnega in družbenega standarda, da hlastamo vse preveč po kratkotrajnih, neposrednih koristih, posredne in dolgoročne pa zanemarjamo. Vzroke za težave, ki zaradi tega nastajajo, v svoji dvoličnosti iščemo zunaj nas samih, posledice pa odpravljamo vse preveč z besedami in vse premalo z dejanji. Jasno je, da je preobrazba miselnosti dolgotrajen proces in prav zato predstavlja osnovno področje dela komunistov, ne samo navzven, ampak v trenutni fazi predvsem med nami samimi, ker le tako bomo lahko nastopali kot oblikovalci in nosilci naprednih idej samoupravno demokratične družbenopolitične skupnosti. Osebno sem prepričan, da je v nas, tržiških komunistih, dovolj moči in sposobnosti, da izločimo besedno zrno od besednih plev in da to zrno realiziramo in ovrednotimo z dejanji, čeprav zahteva to zaradi kvazi samoupravIjavske miselnosti in nedemokratičnih tendenc posameznikov, dolgotrajno in Z navideznimi kompromisi oteženo delo, delo, ki bi bilo brez teh vzročno logičnih, vendar nepotrebnih prive skov, uspešnejše, tako časovno kot po kvaliteti. Koliko mladih ste sprejeli v zvezo komunistov? Zakaj samo toliko? Kje so vzroki, da mladi ljudje ne vstopajo? Lani in med letošnjim letom je bilo sprejetih v zvezo komunistov skupno 58 mladih članov. To število v primerjavi s prejšnjimi leti predstavlja porast, vendar dotok mladih v zvezo komunistov ni takšen, da bi zago tavljal dobro in kontinuirano dejavnost. Vzrokov za tako stanje je več, vendar jih lahko združimo v dva glavna, in sicer: izoliranost članstva ter posploševanje in izenačevanje negativnih odklonov posameznikov z dejavnostjo organizacije ZK, kot idejnega nosilca socialistične miselnosti. Ce pogledamo dejansko stanje, lahko ugotovimo, da je Članstvo izolirano tako navzven kot navznoter. Izoliranost navzven se kaže predvsem v tem, da tako članstvo kot organizacija nima vzpostavljenih neposrednih in permanentnih stikov, ki bi omogočali nenehno oblikovanje vseh tistih, za katere lahko menimo, da so potem i akti kandidati za sprejem. Dejstvo je, da se mlad človek zaradi želje po uveljavitvi in osamosvojitvi hoče oblikovati sam, toda pri tem je podzavestno podvržen vplivom sredine, v kateri živi. Zato mislim, da bi se morali kot komunisti v večji meri zavzeti, da mladega človeka s pravilnim tolmačenjem raznih pojavov oblikujemo in pripravljamo za sprejem v članstvo ZK, ne pa, da ga pri iskanju življenjskih ciljev in resnic bolj ali manj neprizadeto opazujemo, v končni fazi pa kampanjsko in pavšalno ocenjujemo njegove kvalitete in privrženost ideji marksizma-loninizma. Kampanjsko vključevanje mladih v organizacijo povzroča po drugi strani tudi izoliranost v organizaciji sami. Mlad človek, sprejet v organizacijo, se zaradi svoje neizoblikovanosti ne znajde. Zaradi svoje mladostne zagnanosti zapade v ekstreme, pri tem pa naleti namesto na pomoč v obliki kompleksnejšega tolmačenja raznih pojavov in problemov na pasivni ali celo negativno aktivni odpor ostalega članstva. Tako se zbudi v mladem članu negotovost in vzporedno s tem tudi zmanjšana aktivnost ali celo popolna pasivnost. Posledice tega pa se v neki meri kažejo tudi pri sprejemanju novih članov. Kot drugi vzrok sem navedel posploševanje in izenačevanje negativnih odklonov posameznikov, kot da so to odkloni ideje, na kateri temelji organizacija ZK. Res je, odkloni posameznikov obstajajo in bodo tudi v bodoče obstajali, saj je to logična posledica življenja. Organizacija ZK jih ne taji in jih ne prikriva, obenem pa jih tudi ne tolerira, ampak se stalno bori za to, da se vzroki in posledice odpravljajo, obenem pa tudi za to, da bi bilo teh odklonov vedno manj. Razumljivo pri tem pa je to, da smo komunisti v tem boju, v vsej svoji dejavnosti, pod mikroskopom naših nasprotnikov, ki spretno lansi-rajo med prebivalstvo zameg-leno, ne pa ostro oblikovano sliko, kar omogoča razna pdtikanja in v končni fazi izenačevanje defektov posameznika z defekti organizacije kot celote. Dejstvo je, da se tega komunisti pri svojem delu vse premalo zavedamo, da reagiramo na odklone v svojih lastnih vrstah prepočasi, da smo za preobrazbo miselnosti tako nas samih kot celotnega prebivalstva premalo aktivni, dejstvo pa je tudi to, da se napake ne bodo popravile, miselnost ne spremenila z brezplodnim kri-tizerstvom za vogali, temveč le z vključevanjem v organizacijo in aktivnim, predvsem pa vztrajnim delom vseh tistih, ki čutijo v sebi moč in sposobnost, da postanejo tvorci in nosilci demokratičnih in naprednih razvojnih tokov naše družbe. Zato je sklicevanje vseh tistih poten-oialnih kandidatov proti vstopu v organizacijo na podlagi takih argumentov velika življenjska zmota, v najslabšem primeru pa puhla, zlonamerna fraza. Kako si zamišljate delovanje medobčinskega sveta ZK v okvirih potreb po boljšem regionalnem sodelovanju? Težnja po ustanovitvi regionalnih medobčinskih svetov ZK, ki se je pojavila vzporedno z reorganizacijo, je zbudila med članstvom precej razprav in pomislekov. Osebno mislim, da so vsi pomisleki odveč, ker medobčinski sveti dejansko predstavljajo novo obliko samouprav- nega dogovarjanja na širši podlagi in na višjem nivoju, obenem pa tudi boljšo povezavo z republiškim vodstvom, ki je bila v preteklosti zaradi velikega števila občinskih konferenc tehnično težko izvedljiva. Kako bodo delovali medobčinski sveti in kaj bodo predstavljali v organizacijski shemi, pa Je odvisno samo od nas samih, od naše aktivnosti in naših iniciativ. Osebno sem prepričan, da bodo opravili veliko delo, če bodo iz obilice skupnih problemov, a različnih mišljenj, eliminirali vse ozke lokalpatriotistične tendence, ki so nam v preteklosti povzročile mnogo težav, in izoblikovali sklepe, stališča in priporočila, na podlagi katerih bodo članstvo in c£ lotna organizacija na vseh nivojih izvajali z aktivu1"1 delom in povečano politično odgovornostjo vse naloge, k1 jih narekuje in zahteva i'aZr' voj samoupravnega sistema. Kaj boste priporočili osnovnim organizacijam razpravo na bližnjih konferencah? Tematika, ki se bo obravnavala na konferencah osnovnih organizacij, stalnih aktivih in občinski konferenci ZK, je v osnovah nakazana v prejšnjih odgovorih. Prve?" stveno pa je potrebno, da že v sami razpravi J°. p sprejemanju sklepov PrlS°0 na in nakazana zahteva P povečani politični odgovorn -sti in partijski discipfiVjg izvajanju sklepov in s 'jV To naj zagotovi, če OO P*£ trebno, tudi s selekcijo stva, afirmacijo ZK nosilca in tvorca samoup'3 azvoj na neg» nega sistema, katerega si je brez odločujočega >n taki osnovi postavljen vpliva ZK, iluzorno zam*WjJ dejstvo in zlasti p»**g ta- ti. To je moramo vsi, nisti, v polni meri in odgovornostjo zavedati U> ko tudi delovati. Radovljiško gospodarstvo Večja proizvodnja in več dolžnikov Zbrani podatki o rezultatih radovljiškega gospodarstva so na pogled dokaj ugodni. V primerjavi z lanskimi se j mamireč lotos v osmih mesecih proizvodnja povečala za 17 odstotkov. Tako so vsa industrijska podjetja rasen LIP zabeležila več kot 10-od-stotno povečanje. Se posebno ugodne proizvodne tromi tate pa so zabeležili ta čas v Kemični tovarni Pod-fliart, Iskri Otoče in v Plamenu. Bolj popolno in objektivno sliko pa narm pokažejo podatki o fakturirani Ln plačani prodaji. Taktni irana prodaja je bila za 19 odstotkov večja od lanske v osmih mesecih; v industriji pa celo za 26 odstotkov. Medtem pa je plačana prodaja le za 11 odstotkov večja. Tako so bili različni kupci dolžni podjetjem za prek 32 milijonov novih dinarjev več kot v enakem lanskem obdobju. (Manjšo prodajo kot v osmih mesecih lani so letos zabeležili TIO — zaradi tež.tv pri proizvodnji, KZ Jelovu a — tudi zaradi težav pri proizvodnji, Gozdno gospodarstvo Bled in obe gradbeni podjetji zaradi dolge zimi slabega vremena, v gostinstvu pa hotela Jelovica in Triglav. Lanske predaje pa niso dosegli tudi Predilnica Begunje, krojaštvo Elita Bled in Obrtnogradheno podjetje Bled. In nazadnje še nekaj DO dafkov o izvozu. Sest podje- Pla- tij — LIP, Elan, Venga. men, Almira in Vc/Cl^\ je izvozijo za 2,856.67 larjev industrijskih i«'e ^ od tega kar 2,474.782 naj sC vertibil.no področje. I* j. je tsvot v tem času mor javi z za 9 odstotkov področju kar za manjši izvoz za Plamen. Elan in Almii tem lanskim PfT ,>/"<>'T1, eni ti na k on ver t i ^ ■ 14- '',k i« * TI J iKXl''OC' nja na kom ei i 'Ivino i ^ |e). V sestavi celotaflJJ^ voza v občini na konv^- ^ no po,! m m i • je na ' ,1f mestu UP z 32,3 sledi Elan s 30,7, Von^ ~ Plamen 5,9, Almira 5 u ženine 4,9 odstotka'. A. * e avci cestnega podjetja Kranj te dni dokončujejo asfaltiranje 3,5 kilometrov dolgega od-a_ ceste med Hruško in Mojstrano. Doslej precej valovito površino bodo prekrili z izrav-sj.n'm slojem ter tako avtomobilistom omogočili udobnejšo vožnjo. Investitor del je Cestni ad SRS. Kot smo zvedeli na upravi Cestnega podjetja, so imeli graditelji precej težav s ometom, ki je še vedno dokaj gost. Kljub temu bodo dela končana do 26. oktobra, čeprav e samo za izravnavo, so doslej porabili že 4000 ton asfaltne mase. (ig) — Foto: F. Perdan potrebuje razvojni program Na Zarl„l„_________ . . v . ..... .v._____ . . ~ . . . .... ZaanJem posvetovanju o položaju obrti tako družbene ka-8 k *aseDne na Gorenjskem se je pred nas razgrnil kup težav, 2 a er*mi se vsakodnevno srečujejo obrtne delovne organi-oh ,.,!n zasebni obrtniki. Zasebnikov je na Gorenjskem 1154, te t " de,ovnih organizacij pa 68. Ce na hitro pregledamo § eza^e> dobimo vtis, da je družbena obrt nekoliko na bolj-kdo'* natan^ncJšem pregledu pa ugotovimo, da o tem, y Je na boljšem in kdo na slabšem, le stežka govorimo. Pred1, ver-letno dobro, če bi uredili naslednja vprašanja: 0el0P,?e' ki u«"ejajo položaj obrtništva, vajeništva, vprašanje đav.vn,h Prostorov, integracija obrtnih podjetij, kreditiranje, obrt"0 polltiko in končno tehnično opremljenost gorenjske razvo, ' k' .zaviraj° "'trejši kono., 1 v gorenjskem . . «>, res m malo Prav zato j lahko°V Pfeširo,ka, da "i jo I enn^o vsaj delno obdolali v ' sarncm sestavku. Zato * bom0 danes omejili na o5rt in sku,ali ein« njen položaj Ompr,:i: ureiTi5"'11 Smo Premise- ki Veliv Z polo^ai obrtništva. loži 1 ,Cleh se d(>tika Po-,.„'.ja vajencev, ki jih je da vedno Vaj°ncev> k> J* i* se rv "lanj' kar Pomeni, da jo p USmerJaJo v industri-1 vajencih je nejasno rašanie. za katere- Se "* vaJencih je J ^.vprašanje, za K^n*^1 Z(*Q zanimajo. t*. c* med praktičnim šanje- ,C, m de,om- vpra-kalerii , lflkaciJe poklicev, 180 i!*r seda> v obni prek ljati LJ!,.1**0 ,c*ko sestav-^aiiletne in primerne defovnJrnJSkiUskKra!nJ' na e»ola GLAS •Prejme ? DEUVKO sko . urah HrW teden- GlaSaiaVi^ « v upnu i »tavba občin tke ig*** Kranj, soba čredno«« • srednjih, "n:'10 ion*ke w«ini tiskarne. učne programe. Im še nekaj je obrtnikom trn v peti. Ali naj prejema vajenec nagrado samo med praktičnim delom ali tudi v času, ko presedi v šolskih klopeh in nabira teoretično zinanje? Obrtniki menijo, naj bi vajenec nag-grado prejemal le med prak- I Učnim delom. Enako meni j tudi svet za obrt pri gospodarski zbornici SRS. Pri obravnavanju poslovnih oziroma proizvodnih prostorov za obrtno dejavnost sta pomembni dve vprašanji. Prvič. Odnos med najemodajalcem in najemnikom, ki je v tem primeru obrtno podjetje. In drugič. Prostori, v katerih se razvija obrtna dejavnost so večinoma stari in jih čaka rušenje. Urbanistični programi pa ne predvidevajo novih. Integracija obrtnih podjetij. Napori za njeno uresničitev niso povsem uspeli. Menimo, da so bila obrtna podjetja preveč zaprta in zaljubljena Vase in niso pristala na ponujeno integracijo. Danes (e marsikateremu od njih žal, posebno tistim, ki so za-bredli v težave. Primer: Sele Sedatj prihajamo do spoznanja, kako pravilna je bila pred leti zamišljana gradnja obrtnih servisnih delavnic ob tovarni Sava v Kranju. Tako pa imamo sedaj vrsto raz-< i!' bi [enih in razltresenih majhnih obrtnih delavnic po Kranju (mnenje strokovnega obrtnega sveta za Gorenj sko). Pri najemanju kreditov so družbene obrtne delavnice nekoliko na boljšem. Lažje pridejo do kreditov in manjše obresti imajo, ki pa so še vedno visoke (nad 6 odstotkov). Zato se obrtna podjetja le redko odločajo za kredite, če pa se, se za občasne. Tehnična opremljenost obrtnih delavnic je nezadostna. Dobra polovica strojev je dotrajanih, zato ni čudno, da prevladuje ročno delo. Podjetja ostajajo še naprej storitvenega značaja, na obširnejšo proizvodnjo prehajajo ile redko. In zadnič. Notranja organiziranost obrtnih podjetij. Podalo'; za občino Kranj pove, da kar 15 odstotkov zaposlenih v obrtnih podjetjih dela v administraciji in upravi. Zakaj? Za obrtna podjetja, čeprav so majhna, veljajo enaki predpisi o poslovanju, kakor za velika industrijska podjetja. Predpise bi kazalo spremeniti in s tem ozpored-no bodo manjši tudi režijski stroški. Pri vseh teh razpravah pa ne smemo pozabiti na nekaj. Obrtna dejavnost, kot posebna gospodarska dejavnost, postaja vse pomembnejša. Zato potrebuje vsaj okviren razvojni program za posamezne občine in republiko. Takšno je bilo lansko priporočilo republiške skupščine. Ia: redke so občine, med njimi je Kranj, ki so upoštevale razvoj obrti v svojih srednjeročnih planih. Gospodarska zbornica želi vsaj to. Zato bo kmalu Izdelala študijo o metodologiji razvoja obrti, ki bo pomagala občinam in končno tudi republiki pri sestavljanju programov razvoja. In tudi skupščina bo lažje rekla dokončno besedo o bodoči sistemski ureditvi in razvijanju obrtne dejavnosti. J. Košnjck Ne dramatiziramo! Pa vendar ... ( Bliža se rok za tev samoupravnih aktov Konec leta bo potekel rok, ko morajo gospodarske organizacije, ustanove in zavodi uskladiti statute in druge samoupravne akte z ustavnimi in zakonskimi spremembami. Od dne, ko je občinski sindikalni svet v Kranju razpravljal o teh vprašanjih, je minilo že precej časa, pa tudi določeni rok se je že močno približal. 5. junija je bila ta razprava, gradivo zanjo pa je pripravila komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu. Na predlog komisije je bil takrat izdelan tudi podroben mesečni program akcij. V programu pa so bili zajeti tudi tisti organi, ki naj bi delovnim organizacijam pomagali pri usklajevanju. Za osvežitev obravnavanega vprašanja: kako uskladiti samoupravne akte z zakonskimi oziroma ustavnimi spremembami, želimo opozoriti, I da sprejete spremembe dajejo delovnim organizacijam večjo svobodo pri urejanju notranjih odnosov; tako med delovnimi enotami, kot med posameznimi člani delovne skupnosti. To po eni strani omogoča delovnim ljudem, da svojo notranjo organizacijo in odnose prilagodijo posebnostim delovne organizacije, da zagotovijo odgovornejše ravnanje in odločanje in hitro sprejemanje samoupravnih odločitev. Po drugi strani pa takšna, večja svoboda, lahko povzroči, da bodo pri navideznih prizadevanjih za večjo poslovnost in strokovnost, dobili večjo oblast le posameznik ali posamezne skupine v delovni organizaciji. To pa še zdaleč ni v skladu z ustavnimi določili o položaju delovnega človeka. Obe omenjeni plati tako narekujeta, da v razpravah o usklajevanju samoupravnih aktov ne moremo stati ob strani, prepustiti le-te posameznikom oziroma nekaterim službam in jih nazadnje le formalno potrditi. No in takšno je bilo tudi stališče občinskega sindikalnega sveta 5. junija, kjer je bilo poudarjeno, da je prav sindikat v delovni organizaciji poklican, da organizira takšne razprave oziroma sodeluje v njih. In kako potekajo priprave za uskladitev samoupravnih aktov z ustavnimi in zakonskimi predpisi v kranjski občini? Sodeč po analizi oziroma podatkih gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov zbranih v prvi polovici septembra se moramo resno zamisliti. Zakaj? V kranjski občini je prek sto gospodarskih organizacij, uStanpv in zavodov, ki morajo do konca leta uskladiti statute in druge samoupravne akte. Od 90 vprašanih drga-nizacij pa lahko pričakujemo, da bo to uspelo le največ polovici. Kaj pa druge? V precejšnji večini ustanov in zavodov do takrat še niso začeli delati. Srečujejo se z najrazličnejšimi težavami; od or« ganizacijskih, vsebinskih do kadrovskih. Niso namreč redki primeri, ko ne vedo niti, kje in kako začeti oziroma se lotiti usklajevanj. Nič bolje .m v nekaterih gospodarskih organizacijah. Posebno v manjših, kjer nimajo zaposlenega pravnika, želijo določene smernice glede določitve trajanja mandatov organov upravljanja, kolegijskih izvršilnih organov, glede aktov, ki urejajo delovna razmerja, pripravništvo, varstvo pri delu itd. Med delovnimi organizacijami, ki bodo po napovedih do roka uskladile statute in druge notranje predpise, opazimo le tiste večje, ki imajo tudi ustrezne službe. Nekatere so se obrnile po pomoč na delavske univerze aii k posameznikom. Po drugi strani pa niso redke tudi takšne organizacije in predvsem ustanove, ki nimajo ustreznih služb in strokovnjakov, po tovrstno pomoč pa se ne obračajo, ker je zanje morda tudi predraga. Seveda pa v odgovorih zasledimo tudi takšne, kjer njihovi predstavniki pravijo, da za usklajevanje zdaj nimajo časa ali pa upajo, da bo rok za uskladitev podaljšan. Čeprav ima vsako dramatiziranje nasploh pa tudi v tem primeru več slabih kot dobrih strani, vseeno menimo, da z usklajevanjem ne moremo odlašati. Tisti, ki bodo zamudili rok in menijo, da bo leta podaljšan, se lahko zgodi, da bodo zamudili še drugega. Tistim pa, ki ne vedo niiti, kje in kako bi začeli, bi morali pomagati. Sicer se nam lahko zgodi, da bomo ob zamujenem roku kasneje ugotavljali, da so ponekod slabo uveljavili svobodo pri urejanju notranjih odnosov med delovnimi enotami oziroma med posameznimi čla-; ni delovnih skupnosti. A. žalar KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: #> kokoši nesnice in piščanca % krave molznice ln teleta # prašiče • koruzo v zrnju, Srot, pšenico pšenico, tropine Itd. Cene zmerne Dostava hitra Ameriška založba Mcf*raw — HIBI razstavlja v LJubljani V petek dopoldne so v prostorih Moderne galerije v Ljubljani odprli razstavo knjig ameriške založbe Mc-Graw-Hill, ene najpomembnejših in največjih založb strokovne in znanstvene literature na svetu. Z omenjeno založbo sodeluje Mladinska knjiga iz Ljubljane že deveto leto in rezultati tega sodelovanja so že vidni. Tako je ameriška založba že izdala delo Edvarda Kardelja Socializem Ln vojna, v tisku pa so dela Krleže, Bulatovića i.n Ribnikarja. Obe založbi — ta- ko Mladinska knjiga kot McGravv-Hil'1 pripravljata sedaj dve deli, od katerih naj bi eno s simboličnim naslovom Mostovi poudarjalo sodelovanje med narodi, drugo pa naj bi govorilo o naivni umetnosti v svetu. Na tiskovni konferenci pred otvoritvijo razstave je predsednik založbe Mc Gravv-Hill E. E. Booher poudaril, da predstavlja Jugoslavija za njegovo za'ožbo najbolj zanimivo tržišče med vsemi socialističnimi državami. »Čeprav je danes čutiti vse večji Kulturne vesti GORENJSKA — Zavod za spomeniško varstvo in Gorenjski muzej v Kranju bosta do prihodnje turistične sezone izdala priročnik vseh kulturnih in zgodovinskih spomenikov na Gorenjskem. Priročnik naj bi gostom prodajale informativne službe po hotelih in potovalnih agencijah ter turistična društva. Zamisel o priročniku je nedvomno pohvale vredna, saj doslej turistom ni bilo moč ponuditi nobene vsaj približno tako izčrpne tovrstne publikacije, (bb) KRANJ — Za ljubitelje francoskega jezika bo Delavska univerza Kranj v sodelovanju s francoskim kulturnim centrom iz Ljubljane tudi letos priredila celo vrsto predavanj, razgovorov in filmskih predstav. Prva je na vrsti filmska komedija Moja žena je čudovita, ki si jo pristaši zabavnih predstav in francoščine lahko ogledajo jutri, 23. oktobra, v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja. Francoski večeri bodo na sporedu predvidoma vsak drugi četrtek. (-ig) Skupni ' Reklamni Program SRP UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA SKUPNA REKLAMA V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH gospodarske organizacije N&RO.ĆA'l'Tt' •RfcjK-tA.Mfsjf ''.STQpn.VE združenju' pokrajinskih ČASNIKOV ZDRUŽENJU POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RADIJSKJH POSTAJ SRS OCLJfc, GREGORCICEvA'5 - TEL 20-09 SRP Združeno podjetje TRANSTURIST slu »I j. i Loka HOTELI IN ŽIČNICE BOHINJ v Bohinju razglaša prosto delovno mesto delovnim časom z nepopolnim VJ4V delavca kovinske stroke Pogoji: najmanj 10 letna praksa. Osebni dohodek po dogovoru. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Ponudbe z dokazili poslati v 15 dneh od objave na naslov Združeno podjetje Tiansturist — Hoteli in žičnice Bohinj. vpliv televizije, kina, radia in časopisov, še ne moremo govoriti o izumiranju knjige. Po mojem mnenju bo knjiga vedno potrebna človeku tako za vzgojo kot za izobraževanje in seveda tudi za razvedrilo. Danes knjiga pomeni le eno izmed vezi med narodi in založništvo je z novimi oblikami postalo del komunikacijskega sistema med vsemi ljudmi ne glede na njihovo barvo kože, njihovo pripadnost in njihovo prepričanje ...« Na koncu naj spregovorimo še nekaj besed o založbi McGravv-Hill, katere glavna naloga je, če se izrazimo z besedami njenega predsednika »zbiranje, analiziranje, tolmačenje, objavljanje in razdeljevanje koristnih informacij vsemu svetu«. V tej delniški družbi s štirimi glavnimi delovnimi področji — oddelek za izdajanje pLiblika-cij (57 revij v nakladi 2,5 milijona izvodov), knjižna založba (lani izdala 865 knjig v ZDA in 220 v tujini), gradbena literatura in posvetovalnica za investicije — je zaposlenih okoli 13.000 ljudi. Celotni promet družbe je že leta 1966 znašal skoraj 308 milijonov dolarjev, kar pomeni na področju za'/vni-šlva zelo visoko stopnjo. Omenimo naj še dve zanimivosti o oddelku za izdajanje publikacij in o kun/ni zalo/hi. Oddelek za izdajanje publikacij izdaja 57 različnih revij v nakladi 2,5 milijona iizvodov za skoraj vsa podivja človekove dejavnosti in že pred tremi leti je ta založniška veja prinesla 122 milijonov dolarjev čistega dohodka. Knjižna založba v ožjem pomenu — Me Gra\v-Hill Bo'.xk Coinpanv — je lani izdala za 160 milijonov dolarjev knjig, učbenikov in učnih pripomočkov, V. Guček Gostinsko podjetje KOMPAS HOTELI NA LJUBELJU razpisuje sledeča delovna mesta: u) kvalificirani kuharji b) receptorjl a) jedila po naročilu (a la ca rte) b) aktivno znanje dveh tujih jezikov (primarno nemščina). SAMSKO STANOVANJE NA RAZPOLAGO! NASTOP TAKOJ! Ponudbe pošljite na Direkcijo Kompas Hotelov, Ljubelj Komisija za delovna razmerja pri GORENJSKI KREDITNI BANKI KRANJ razpisuje ZA POSLOVNO ENOTO RADOVLJICA prosti delovni mesti: 1. referent odplačilne službe 2. strojni knjigovodja Pogoji: pod L: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri pod 2.: končana dveletna administrativna šola Za obe mesti je določena 3 mesečna preiskusna doba. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom ter dokumente o strokovnosti naj kandidati pošljejo do vštetega 5. 11. 1969 na naslov: Gorenjska kreditna banka Kranj, komisija za delovna razmerja. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfellltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllttlllllllil1"11'11 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj razglaša prosti delovni mesti za nedoločen čas t. Vodja sterilizacije 2. Kurir-pomožni delavec Pogoji: pod točko 1. Končana ftola za laboratorijske tehnike pod točko 2. Končana osemletka, vešč naj bo opravljanja m.miših popravil Pismene ponudbe prinesite osebno na Zavod ?a zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 9, do 1. 11. !%9. illlHIlllllllllllillllllllllHinillllllllllllllllllllllltllllllMIlllllltmilllllllllllllMIMIHIIIIII' Uprava javne varnosti v Kranju bo na javni licitaciji dno 22. oktobra prodala naslednja osnovna sredstva« 2 avtomobila ZASTAVA 750 lO motornih koles JAVVA 350 U mopedov COLIBRI vvejc število pisalnih, klubskih ln ■troJepl»n* miz, večje število različnih stolov, div«'10 foteljev, omar in železnih postelj. Začetek lu il.a ije l>o oh I > mi pied imi.ia'ih skup- ščine občine Kranj. I/ pisarne UJV • KriinJ1' »Leteči« intervju Lectar j u najcenejša kava v Približno dve leti ln pol bo, kar so v Kamniku odprli jostinski lokal Lectar. Čeprav nisem preveč navdušen prijatelj dobre kapljice, pa moram priznati, da me Je ob vsakem obisku v Kam-»iku pot zanesla tudi » ta Prijetno opremljen lokalček. Od kod une Lectar ln kako Je z obiskom, smo vprašali lastnico lokala Nežo Hribar. »Pri hiši se reče lectar, ker •o včasih izdelovali izdelke iz kcta — srca, plošče in jih prodajali na vseh večjih sejmih. Že pred leti so izdelovali tudi sveče in z njimi se ^oj oče še danes ukvarja.« »Pravijo, da Imate pri vas najcenejšo kavo v Kamniku. AH to drži?« »Bo kar držalo, saj cene *ave že od ustanovitve lokala nismo spreminjali. Tako v«dda skodelica kave s sme-t*»no 80 par, brez smetane pa 60 par. Naš lokal se ponaša tudi s to znamenitostjo, da smo prvi v Kamniku začeli točiti medico.« »Kaj je poleg cenene kave 5 medice še posebnost vaše-Ka lokala?« »Ne vem, če je to ravno polnost ali znamenitost, ven-dar pri nas lahko dobite zna-^e vrste škotskih whyski-Jev. francoski konjak cour- U voisier, rusko vodko in albanski konjak. Med jedili prevladujejo domača, in sicer kmečki flancati, krofi, orehova potica, jabolčrai in sirov zavitek, torte, sendviči z domačo ZAsctko .itn t'i >maćim kruhom ter seveda znane vo-diške preste.« »Katerih dobrot največ prodate?« »Med jedili prevladujejo zavitki, sendviiči in potica, med pijačami pa pelinkovec, konjak, domače žganje in brinjevec« »Kako je z obiskom?« »Čeprav je v zadnjem času v Kamniku precej konkurence, se lahko pohvalim z dobrim obiskom, saj imam precej stalnih gostov, ki vsak dan zahajajo bodisi na kavo ali na požirek kakšne pijače.« »Kaj menite o davkih? Se vam ne zdijo previsoki?« »Letno plačam okoli pol-drug milijon .S din davka. Sedaj v začetku, ko imam precej stroškov, se mi zdi višina davka nekoliko previsoka. Ravno sedaj na primer preurejamo .sanitarne prostore in mislim, da bi ob takšnih primerih morali /a določen čhs davko znižati. Vem, da v Avstriji in Nemčiji to omogočajo.« V. Guček **Cs,t"» Dolgega hrbta- relativna višina 550 m — Foto: V petek zvečer je prostovoljna gasilska četa Iz škofje Loke imela praktično vajo na kateri so njeni člani prikazali gašenje in reševanje ljudi iz gorečih poslopij. Svoje znanje so preizkusili na stavbi škofjeloške Name. Vajo si je ogledalo veliko število domačinov. Na sliki vidimo prihod gasilskega avtomobila pred »gorečo« zgradbo. — Foto: F. Perdan Na Bledu še vedno živahno Lepi jesenski dnevi so na Bledu precej podaljšali sezono. Čeprav je program različnih sezonskih in poslanskih turističnih prireditev že izčrpan so se blejski turistični delavci pripravljajo že na bližajočo se zimsko turistično sezono, je na Bledu te dni še vedno precej živahno. Zaradi raznih simpozijev oziroma posvetovanj in d mg i h srečanj so blejski hoteli še vedno precej dobro zasedeni. Med temi, tako imenovanimi Nova plezalna smer V soboto, 4. oktobra 1969, je bila do kraja izplezana nova — prvenstvena smer v severni steni Dolgega hrbta. Prvo tretjino sta v letu 1969 preplezala Belchar in Ekar, vendar sta se zaradi slabega vremena morala spustiti po smeri nazaj. Smer je tako Čakala do sobote, da dobi končen oris; vz;>on je dokončala ista naveza Belehar — Ekar priključil pa se jima je še Jamnik Toma/. Čistega plezanja je bilo 6 ur. V steni je ostalo 8 klinov. Relativna višina smeri je 550 m; težavnostna stopnja III—IV, ker so v ključnih mestih ostali klini, kar znatno olajša vzpon. V vrhnjem delu je bila stena popolnoma zali lenela. Prvi pristopniki: Belehar I/tok, Jamnik Tomaž in Ekar Franci so člani alpinističnega odseka Kranj ter člani kranjske Karakorum — Himalaja ekspedicije v letu 1970. To je vsekakor pomemben podvig Bfcoraj ni kn»ju tet ne plezalna sezone. poslovnimi gosti, pa je še vedno precej takšnih, ki so prišli, da bi na Bledu v miru preživeli nekaj jesenskih dni. Lepo vreme pa vsak dan privabi na Bled tudi precej enodnevnih gostov. Med njimi je največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov. — Turistični de- lavci pravijo, da tolikšnega obiska v posezčrnskih dneh na Bledu še ne pomnijo in čeprav končni podatki še niso zbrani, so prepričani, da bo letošnja turistična posezona na Bledu zelo ugodna v primerjavi s prejšnjimi. A. 2, Danes, 22. oktobra, bo na Brniku pristalo pet letal, štiri bodo odletela, in sicer v Titograd, dve v Beograd in eno v Prago. Proti Titogradu bo poletel DC-6B, proti Beogradu in Pragi pa caravelli. Jutri se bodo na brniško pristajalno stezo spustila štiri letala. Priletela bodo iz Beograda, Titograda in Munchna. Dve letali bosta še isti dan nadaljevali vožnjo v Miinchen in Beograd. V petek na Brniku ne bo velikega vrveža. DC-9 bo odpeljal v Titograd, caravella pa v Beograd. V soboto na brniškem letališču ne bodo zabeležili pristanka. Vzletel bo le convair, ki je pristal v petek. Tri minute čez šest bo ponesel potnike v Beograd. Nedelje, 26. oktobra, ne bi omenjali, če ne bi pristal in čez kako uro vzletel Iljušin-18. Potnike bo pripeljal iz Moskve in se tja še isti dan vrnil. To bo edini vzlet ta dan na letališču. Posebno obvestilo 2 Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, obvešča podjetja, ustanove, zavode, hišne svete in občane škofje Loke, da bo v času od 23. oktobra do 8. novembra 1969 izvedel sistematsko deratizacijo na območju mesta škofja Loka. Upravi jalce ln lastnike objektov prosimo, da omogočijo strokovnemu osebju, ki bo izvajal deratizacijo dostop v objekte in da vse stranske prostore, dvorišča in kleti temeljito počistijo. Posebno opozarjamo občane, da upoštevajo navodila Izvajalcev, da ne bi prišlo do zastrupitve ljudi ali domačih živali. Zavod za zdravstveno varstvo KRANJ KRVOSES »Kaj pa ima s tem opraviti moja žena?« »No, da, vidite, Sir, zadeva je takale: saj gotovo veste, da gredo take stvari dobro v denar. Mislim namreč tiste ilustrirane ... prav tako malo jih imate radi kakor jaz. Jaz se nobene niti ne dotaknem in prepričan sem, da se tako godi tudi vam. žal pa so tu in temu dejstvu se ne da izogniti, in še zelo priljubljene so.« »Na dan z besedo! O čem pa govorite?« »Veste, če hočete razumeti situacijo, bi morali poznati Delberta v splošnem in posebnem. Delbert je zelo žilav. Ce si vtepe kaj v glavo, mu tega ne izbijete već iz nje.« »Kaj je z mojo ženo? Kako se drznete omenjati njeno ime v tej zvezi?« »No, saj to pravim samo tako, ker ... vidite, jaz poznam Delberta in čeprav ne odobravam njegovih stremljenj, ne ■norem ...« »Kakšna stremljenja so to?« »I, denar potrebuje.« , »No, in?« »Misli, da bi ga mu dali vi.« »In kaj ima to opraviti z mojo ženo?« Bedford Je premišljal ali naj možaka kratko malo vrže iz pisarne. »No, tu so pač tiste listine. »Kakšne listine neki?« »No, kartotečni list kriminalne policije o vaši ženi, prstni odtisi in tako dalje.« Za trenutek je vladal leden molk. Bedford je kot posloven človek predobro poznal to spretno varanje s presenečenji, zato ni z nobenim gibom izdal, kaj se v njem godi. Mrzlično je razmišljal. Toda navsezadnje — kaj pa Je pravzaprav vedel o Ann Roann? Za seboj je imela nesrečen zakon, o katerem ni rada govorila. Bila je to žalostna zgodba. S samomorom Je končno njen moz sam obsodil svojo nesposobnost. Določeni zavarovalni znesek je omogočil vdovi, da se je prebila skozi težave. Dve leti je bila v inozemstvu, potem se Je vrnila in spoznala njega, Stewarda Bedforda. »Položite že vendar svoje karte na mizo!« Bedfordu se Je lastni glas zdel tuj. »Kakšna Igra je to? Ali ni vse skupaj poskus izsiljevanja?« »Izsiljevanje?« je vzkliknil Dcnhnm. Zdelo se je, da je čisto uničen. »Za božjo voljo, Mr. Bedford, kaj pa vendar mislite! Po takih sredstvih b| niti Delbert nikdar ne segel.« »Kaj pa potem?« »Dovolite, da vam natančneje razložim to investicijo. Potem ml boste, o tem sem prepričan, priznali, da je zadeva zelo solidna. Tistih dvajset tisoč dolarjev bi utegnili — tako trdi Bvlbert — dobiti na/a J čez pol leta. Jaz osebno pa sem mnenja, da bi do tja poteklo leto. Delbert je vedno optimist.« »Kakšne so te listine o moji ženi?« Bedfordov glas je bil trd in razdražen. »Eh, saj to je tisto! Veste, Delbert mora ta denar kratko malo imeti in mislil si je, da bi mu ga vi posodili. Nazadnje razpolaga s temi informacijami in nekateri ilustrirani časopisi plačujejo za dober namigljaj čedne vsote. Razgovarjal sem se z njim o tem. Prepričan sem, da niti od daleč ne boste plačali dvajset tisoč dolarjev, Delbert pa meni, da boste pri avtentičnem materialu to vendarle storili ...« »Kako prosim? Za avtentični material gre?« »O, seveda, Sir! Samo ob sebi umevno, saj sicer o tem ne bi izgubljal besed.« »In kakšni so dokazi?« »Fotografija s policije In prstni odtisi.« »Dajte, pokažite mi to reč!« »Meni pa je dosti več do tega, da bi se pogovoril z vami o Investicijskem znesku, Mr. Bedford. Res nisem imel namena prikazovati stvari s tega zornega kota. Ko pa sem opazil, da poslušate mojo prošnjo s precejšnjo nejevoljo in . ..« »O kakšnem materialu govorite?« Njegov suhotni nasprotnik Je z levo roko stiskal k sebi klobuk, z desnico pa Je ribaril po prsnem žepu in privlekel nezadnje Iz njega kuverto. »Prav gotovo nI bil moj namen obravnavati stvar s te plati,« je dejal zaskrbljeno in dal Bedfordu nezalcpljeno kuverto. Bedford Jo je odprl In Izvlekel Iz nje vsebino. Priložena fotografija, kakor jih snemajo na policiji, je bila aH najbolj pretkana ponared-ba, kar jih Je kdaj bilo aH pa ... pravi posnetek Ann Roann, kl je bil napravljen pred nekaj leti. V očeh tipični poredni smeh, profil natanko i- (i ln usta prav tako lepo zaokrožena kot pri njej. Pod fotografijo Je bila zapisana usodna registrska številka. Razen tega je bila pod njo še vrsta prstnih odtisov in paragraf kazenskega zakonika, ki se je tikal njenega pi estopka. Denhamov monotoni glas se je zavrtal v Bedfordove možgane. »Ce vas smem opozoriti, Mr. Bedford — imenovani paragraf se nanaša na zavarovalno goljufijo. Gotovo se vam bo to zdelo čudno. Tudi meni se Je, ko sem to reč videl prvič.« »Cesa jo torej dolžljo?« »Imela je nakit, kl je bil zavarovan ln storila Je neumnost, da ga je nesla najprej v zastavljalnico, potem pa prijavila, da JI Je bil ukraden. Izterjala Je zavarovalnino, potem pa se Je ugotovilo, kje Je ostal nakit . . . Tja, poHcija je v takih stvareh zelo iznajdljiva.« »Kaj se je zgodilo, ko so goljufijo odkrili? Je bila obsojena, ali je bila kazen pogojna aH so zadevo potlačili?« »To vedo samo bogovi. Jaz ne vem niti, če je Delbert o tem informiran. Samo to dokazalo mi je dal in dejal, a Ima namen iti z njim h kaki ilustrirani reviji ln ga po ugodni ceni prodati. Jaz sem bil mnenja, da mu nobena ilustrirana revija ne bo plačala tolikšne vsote, kot jo mora investirati. Odkrito povedano, Mr. Bedford, jaz takih stvari nimam rad. Ne ugajajo mi Ilustrirane, ki se ukvarja-jajo s tem, da obmetavajo ljudi z blatom. To se mi gnusi.« »Da, že razumem,« je dejal Bedford mrko. Zrl je na kartotečni list s fotografijo svoje žene, s podatki o starosti, velikosti, teži, barvi oči in prstnimi odtisi. Takšno je bilo tedaj izsiljevanje. Dosti je slišal o takih stvareh, zdaj pa je skusil to pri sebi. Ta možic, kl je v zadregi mencal na stolu semtertja, mečkal svoj klobuk iti se delal poštenjaka, je bil izsiljevalec in on, Bedford, njegova žrtev. Bedford Je natanko vedel, kako je treba v takem primeru ukrepati — naložiti namreč falotu nekaj krepkih po grbi in ga nato izročiti policiji. Ali pa ga nahruliti: »Takoj zapustite pisarno in glejte, da se ne prikažete več! Izsiljevalec ne dobi od mene niti beliča!« Trei'a možnost Je bila poklicati najbližjo policijsko postajo, zaupati zadevo tamošnjemu policijskemu uradniku ter ra obenem prositi, naj reši vso stvar na diskreten način. Bedford je vedel, kako se kaj takega potem nasmije. Namesto njega bi zahtevani znesek izročila izsiljevalcu policija proti potrdilu; nato bi aretirali Binncva Dcnhama In ves primer prikrili pred javnostjo. Toda, ali bi se vse to res tudi posrečilo? Navsezadnje je stal zadaj misteriozni Delbert . . . saj je očlvidno on napletel vso stvar in on je nameraval to, kar je vedel, prodati eni tistih opravi jI vih ilustriranih revij, kl rastejo kot gobe po dežju In žive od razkrivanja senzacionalnih afer odličnejših ljudi. Ali je bila to tu res policijska kartotečna listina ali ne? Ce je bila listina prava, potem Je sedel v pasti. Potem se nI dalo nič storiti. Al: pa je bila listina ponarejena? »To dokazilo bi rad obdržal za nekaj časa.« »Za kako dolgo?« Je vprašal Dcnham. Prvič je Bedford začutil v njegovem glasu ostrino in postal pozoren. Možic pa Je še vedno sedel zgrbljen na skrajnem robu stola in v naročju vrtel svoj klobuk. »Najprej bi se hotel prepričati o resničnosti vaših podatkov.« — Jaz sem Margareta Ros. Leta 1908 si mi dejal, naj pridem k tebi, kadar se bom naveličala moža ... Srčni bolniki se obotavljajo Na srečanju ameriških kirurgov v San Franciscu sta dva znana kirurga poudarila, da so srčni bolniki vedno manJ navdušeni za presaditev srca. Bolniki menijo, da se igraj0 z življenjem in smrtjo. Medtem pa je dr. Barnard opt'111'8 in meni, da ima presajanje src prihodnost. Priznal pa J*» je glavni kamen spotike /avraeanje tujka v bolnikovem oi£a nizmu. Najdlje tlačijo zemljo Svecli Svetovna zdravstvena organizacija je objavila seznam P°" prečnega trajanja življenja v posameznih deželah. NajO^fJ i a/očarani Američani, saj so se znašli šele na 26. mostu, prav so po izdatkih za svoje zdravje in zdravila prvi na svetu Najdlje žive Švedi (71,60 leta), slede Norvežani (71,32 1^ Nizozemci (71,10), Islandci (70,70), Izraelci (70,52), V***' (70,30) in Američani (66,80)1 Wje od Amerikancev žive še SP** ci, Nemci, Prancozi, Cehosiovaki, Bolgari, Japonci, Jamaj Rodezijci, Avstralci, Britanci in drugi Med ženskami vodijo po fcivljenjs leta), Svedinje (75,70), Norvežanke (75,57), Francozinje Med ženskami vodijo po življenjski dobi Nizozemke (75,W< l ni d* slede j i tu Islandke, Švicarke, Britanke, Avstralkc, Novozen ke, Rusinje Žive poprečno 74 let, Američanke pa 73.70 leta« Jogurt proti raku? i!j d«* Raziskovalci /. univerze v Nebraski v ZDA so ugotovi« imajo kulture mlečnih bakterij močan antibiotičen ^'^pjil Menijo, da bi zalo lahko vsebovale tudi koristne snovi proti raku. Znanstveniki se trudijo, da bi omenjene s ^ proti raku dokazali v ici meni h anem mleku — tO (• v in jogurtu. Knjige pri n 9 akl* lani je pri na. izilo skupaj 9475 knjig v skupni ne- ^ cli 66 milijonov izvodov. Od te številke pa je treba odšteti stotkov učbenikov. 12 Rešitev sobotne križanke .< fUS' I. OJACFN, 7. STUCKA, 13. JESENIŠKI ROVI, «5 16. KER, 17. SREM, 18. IREDENTA, 21. TRA, 22. BS. ** 24. NO, 26. UN, 27. REA, 29. GLAVOBOL, 24. UJMA, 3«> 37. ANAA, 39 Mil ARMSTRONG, 42. AVLIJA, 43. T«*1 GT.AS * 9 STRAN Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe (4) Mestnci in IPrifarcI Tretji berač je bil Muckov Groga; tako so ga imenovali otroci. Ta pa ni bil berač v pravem pomenu besede, ker ni prosjačil. Navadno je nosil s seboj koso ali kakšno drugo orodje in iskal po hišah delo. Tudi na mojem domu je bil večkrat Sost. Mene je imel rad, ker ga nisem dražil, ampak sem se * njim prijateljsko pogovarjal. Zabavljal je čez socialne razmere v Avstriji, končni povzetek njegovih razmišljanj pa je bila vedno ugotovitev: »Ta cesar je zanič!« Kakor je v vsakem mestu •^kaj starih, bolj ali ma.nj enih rodbin, ki tvorijo u Mni zaklad mestnih sta-Jožiinosti, tako je tudi v Lo-"d- V prvi vrsti naj imenuje-^ rodbino Guzelj. Izmed ^'arejših članov te rodbine Je posebno znan Jurij Gu-Jf''< ^i je bil kupil od nekega ^ozamija hišo. v kateri je občinska hišo, nastamjena Cela i ----- Mkopičina skofja Loka. Po pripovedovanju Steva Sinka v Loških razgledih 1968 je imenovani Gozani podedoval od svojih bogatih sorodnikov v Italiji veliko premoženje in s tem denarjem sezidal hišo, v kateri je bila v Prejšnjih časih sodnija, zdaj P3 jc„ kot sem zapisal, občinska skupščina. Jurij Guzelj je trgoval z lanom ter orehovim in češ-njevim lesom, ki ga je pošiljal prek Benetk v London. Bil je zelo premožen. O njem je znano, da je potoval leta 1851 skupaj z ženo na svetovno razstavo v London. Za takratne čase in razmere je bilo takšno potovanje že nekaj izrednega. Mogel si ga je privoščiti le kak veljak, kakor je bil Andrej Smole, o katerem pravi Prešeren, da je videl Nemško, Francosko, Britansko . .. Druga, prav tako imenitna rodbina so Hafnerji. Ta rodbina je danes zelo razvejani in šteje celo vrsto družin, med njimi zlasti več podjetnih obrtnikov pa tudi uglednih javnih delavcev, zdravni- kov, inženirjev, županov itd. V daljnem sorodstvu s to rodbino je bil tudi mesar Funtk, s pravim imenom *vo Ogorevc. Tudi njegov stari oče je bil mesar. Zelo dobro se ga spom'njam še iz svojih šolskih let, kako je slonel v mesnici pri kapuc'nskem mostu in opazoval mimoidoče. Nikoli ga nisem videl stati, sedeti ali hoditi, vedno le sloneti, zato si nisem mogel znebiti vtisa, da sloni tam nekakšen ko. Ta Funtk je dobil svoj vzdevek zato, ker je rad kaj navajal iz Funtkovih otroških pesmi. V drugi svetovni vojni je prišel v italijansko vojno ujetništvo, kjer si je nakopal bolezen in umrl. ko še ni bil star 50 let. Bil je prava dobričina in vselej pripravljen pomagati, če se je pokazala potreba. Kmetje so ga hvalili, ker je bil polten mesar, ki jih ni skušal izkoriščati. Sicer pa je bil zelo originalen. Bil je velik saiji-vec; izživljal se je v tem, da je uganjal razne burke. Tako je na primer prihajal na konju v kavarno, kjer je konj tudi izpraznil svoje fige. V Loko je prišel — ne ve se, na kakšen način in po kakšni poti — neki črnec z imenom Fortunat Ali. Nekateri domnevajo, da je pobegnil iz kakega samostana. Na občini niso vedeli, kaj bi z njim. Funtk pa se ga je naglo polastil rekoč: »Dajte ga porabiti!« V mesnici je zavijal meso v papir in opravljal razna pomož.na dela; vsako delo mu je kar dobro pristojalo. Nekega dne so začut.li v Funtkovi ■ hiši sumljiv ropot, kakor bi hotel kdo vlomiti skozi okno v prvem nad-vlomilca, se zapodil za njim stropju. Funtk je brž ailar-miral črnca, ki je pregnal in ga skupno s psom, ki ga je bil vzel s seboj, zgrabil ter tako preprečil dozdevni "vlom. lzkr./ai'o pa se je, da to ni bij vlomilec, ampak le razposajen fant, ki je hotel povasovati pri h»šni dekli. Funtk je sodeloval tudi, ko so »obešali« Marjančnika na mestnem trgu pred Kasma nom. Kot zadnjo željo so mu vtaknili v usta ribo in s tem zaključili norčavo slovesnost. Sreča je bila, da se burka ni tragično končala. To bi se bilo spričo objestnosti sodelujočih lahko zgodilo. Kakor Mestnci tako so tudi Prifarci imeli nekaj odličnih rojakov, ki po številu sicer ne odtehtajo Mcstncev, pač pa jih dosegajo po svoji moralni plati in vsestranski pomembnosti. K tem moramo v prvi vrsti prič teti lesnega induslrial-ca Franca Dolenca, po domače Joškovca. Njegov oče je bil prišel s Krivega brda. Bil je še preprost kmet, vendar je imel že precejšnjo gozdno posest im bavi! se je tudi z lesno trgovino. V Stari Loki je zgradid hišo, ki še danes stoji. Njegov sin, danes imenovan Stari Joškovc, se je gospodarsko kmalu močno dvignil. Povečaj je lesno trgovino in vedno bolj širil podedovano gozdno posest. inž. Primož Sunonič (Prihodnjič naprej) MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL kih n, r'ui'u Pahor govori še o podobnih dogod to V *° sc *80dfli na Silvestrovo v Dolenjskih vrn'*2^1 ^'ol 'e množica terjala pojasnilo glede Jzsil"|VC VOjne8a Posojila, ki jim ga je občina od /a av*ti*ijsko vojsko v času vojne, pa tudi župnika so terjali, kam je zapravil denar, ki z»on Preje.' M zvonove "d cesarskih oblasti, za ga n°\e' k' so iin P'elili v kanone, in za les, ki Jc 'upnik prodal t/ ecikvenega gozda, hor-n.Ju župnik dal obračun?« vprašujejo Pa- ,MV' prijaIt,'Ji. t*re V ^Panom sta pokazala orožnikom, ka-na čl nc,c naJ Primejo,« pokaže rudar Pahor Pote n V *-asoP'su. v katerem je o tem bral, da /"iT1* nni °ČJ zopet v/žare, ko pripoveduje, Kiiljc .avet'(->. obenem pa opravičilo, če je na-i\u\no "czadovoljncži v .svobodni domovini' va tul.*°Diast je treba utrditi, da bo nova drža-dr>a„..'_Uradno priznana,« poudarja, ker je novo ko uiaano priznala doslej šele ena sama vc-~ Združene države Amerike. Francija, tabo ko so nc-..-enjc kani/'JC"na ,,;ill,(> nemško Avstrijo pomenilo bal-SHSfCl1" Srednje Evrope. »In nemili v državi *'ti" v ' Vl08ni,i svobodno domovino resno ogro-^nfereT -Gty,pn"u razsulu. Pri tem ga podpira tudi De • Vot1 t 'i poadLkih Italijanov in bivši poslanec v avstroogrskem parlamentu, sicer italijanski klerikalec, ki pa tudi pri liberalni italijanski vladi uživa vedno večji ugled, da komaj ustanovljene klerikalne stranke Partito popola-re niti ne omenjam. Nemiri v SMS ženejo vodo na italijanski mlin.« Tako meni inženir Klaveda, medtem ko ga profesor Andrej opo/arja, da so delavski in kmečki nemiri v tem času tudi v Italiji nekaj vsakdanjega. »Prav to me skrbi, ker so nemiri po vsej Evropi . . .« In kar skrbi inženirja Klavedo, razveseljuje rudarja Pahorja in njegove prijatelje. »Kakor da pomlad prinaša velika upanja,« se navdušuje rudar Pahor in pripoveduje, da je bila te dni v Moskvi ustanovljena nova, komunistična intei nacionala, ln na sam prvi pomladanski dan so tudi Madžari opravili s starim redom in oklicali sovjetsko Madžarsko. »Svita se. Svita! Revolucija je na pohodu . . .« Slavko pa ne razume rudarjevega navdušenja. Prav te dni so se razširile novice, tudi v italijanskih in slovenskih časopisih je pisalo, da antanta londonske pogodbe z Italijo ne namerava spremeniti. »Le kako sc morete veselili?« se Slavko prvič vmeša v pogovor radarjev. »Ali niste brali v ,Na-preju', da na ljubljanskem gradu vihra Trna zastava. Tretjina slovenske zemlje fe izgubljena.« »Hm,« ga presenečeno pogleda rudar Pahor, presenečeno, ker sc Slavko še ni nikoli vmešal v pogovor odraslih, potem pa pravi: »To si lahko pričakoval. Ali nisem govoril, da VVilsonu ni verjeli. Imperialist je kakor Angleži, Francozi in Italijani, mislim njihova gospoda, ki ni prav nič drugačna kakor naša ali pa gospoda po vsem svetu. Vsi so iste branže. Iste vrane. Vrana pa, kakor veš, ne izkljujc vrani oči. Pa še med vranami sta dve vrsti: site in lačne. Sita vrata pa lačni ne verjame, kakor ne verjame sit gospod lačnemu delavcu. Zato gospod misli, da je njegova svoboda tudi delavčeva.« »Toda tu ne gre samo za gospodo! Za nas Slovence gre! Kaj bo z nami, vas vprašam,« Vprašuje Slavko. »Kaj bo I nami?« odgovarja rudar Pahor. »Ce si si zapomnil žalno zastavo na ljubljan- skem gradu, bi si moral še zapomniti, kdo jo zakrivil lumparijo. Ali ni tam pisalo, da večje farse (kaj je farsa, ne razumem prav dobro, a kaj je lumparija, vem) — da večje farse in lum-parije, kakor je pariška mirovna goljufija, svet še ni videl. Je pisalo tako ali ni?« »Je,« odgovarjajo Pahorjevi prijatelji. »In pisalo je, da državniki, ki so imeli štiri leta in pol poln gobec, da se vojskujejo za pravico in odrešenje nesvobodnih narodov, državniki, ki so robantili proti brest-litovskem miru, s katerim je nova, lahko rečem, naša sovjetska Rusija pokopala imperialistično vojno, državniki, ki poizkuse io z vojskami zadušiti delavsko-kmečko Rusijo in revolucijo, ti državniki sedaj v svojem pohlepu po vladanju in izrabljanju delovnih ljudi vsega sveta prekašajo celo propaloga nemškega cesarja Viljema. Vse, kar so nesvobodr.im narodom bivšega cesarstva obetali, je bila laž. In kdor jim je veroval, je ogoljufan in bo vselej, če jim bo veroval. Srbe so izrabili, ker so jih hote spravili v spor z Avstro-Ogrsko. Kakor poročajo ie milijon Srbov izkrvavelo na bojiščih ali pa bilo pomorjenih doma ne samo pred zidom s puškami ali na vislicah, marveč predvsem z gladom, ki ga je prinesla vojna. Tisoče in tisoče Hrvatov in Slovencev, ki so se prebili na ono stran fronte, je verovalo antantnim politikom in popadalo v boju na njihovi strani. In tisti, ki so popadali, so srečnejši od tistih, ki so ostali živi, saj so danes prav gotovo v dno duše razočarani in se z vso pravico čutijo ogoljufane. Drugi so pred cesarskimi naglimi sodišči končali na vislicah kot vcleizdajalci cesarstva. Za koga? Za imperializem degenerirane romansko-aglosaške gospode, kakor piše v .Napreju'! . . . No, najbrž, tega ti še ne moreš razumeti. A boš. Ce ne danes, pa jutri ali pojutrišnjem . . . Toda temelji starega sveta se majejo. Stari svet se bo sesul. Mora se sesuti, saj drugače človek, ki živi od dela svojih rok, ne bo nikoli priznan za človeka in bo še nadalje igrača v rokah falotske oblasti. Revolucija je na pohodu. V svetovni revoluciji prolcta-riata je rešitev. Tudi rešitev malih narodov in tudi nagega. Sin socialistke si! Moral bi razmišljati o tem. A ti razmišljaš...« rudar utihne, ker noče imenovati inženirja Klavcde, očeta Slavkovega prijatelja. »Sicer pa imaš za razmišljanje še čas. Roparski zaklad Ob TJnionovem pivu ln Alkovih alkoholnih ter brezalkoholnih pijačah je med povabljenci na degustaciji pred Porentovim domom kmalu zraslo razpoloženje. — Foto: F. Perdan Kmalu na našem trgu: Alkovi sokovi in oranžada v novi embalaži Minuli petek popoldne sta dve slovenski podjetji — Tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač (Alko) Ljubljana in pivovarna Union — na terasi kranjskogorskega hotela Porentov dom, enega od gostinskih objektov SAP Ljubljana, priredili degustaci-jo svojih izdelkov. Degusta-cijc so se udeležili predstavniki poslovnih sodelavcev obeh podjetij in številni novinarji. Alko je predstavil novo osvežilno pijačo pingo, sadne sokove in že znane aperitive vinjak, konjak, pelinkovce, domači brandv ter drugo, pivovarna Union pa svetlo in temno pivo v steklenicah. Ob tej priložnosti smo direktorja Alko tovariša Ludvika Tranteta zaprosili za kratek razgovor. Tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač Ljubljana, katere izdelki so na Gorenjskem dokaj znani in cenjeni, je namreč lani končala z modernizacijo in mehanizacijo delovnega postopka. Podjetje sc je tako uvrstilo med vodilne proizvajalce žganih in osvežilnih napitkov v Jugoslaviji. »Tovarna Alko je bila ustanovljena leta 1947, z združitvijo manjših nacionaliziranih obratov. Od njih smo podedovali zastarele naprave, ki so zahtevale ročno delo. Zato se je podjetje leta 1965, po reformi, lotilo načrtne rekonstrukcije in modernizacije. Prva faza je zajela obrate za RAZPIS Čufarjevih plaket za leto 1969 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Čufarjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Čufarjevih plaket za leto 1969. Cufarjevc plakete sc podeli kulturno-prosvetnim organizacijam ali posameznikom kot priznanje za lktivno delovanje na kulturno-prosvotnem m umetniškem področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na območju občine Jesenice. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, kulturno-prosvetne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 5. novembra 1969. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Jesenice izdelovanje alkoholnih pijač. V ZRN, pri firmi Setz Wer-the, smo nabavili sistem posebnih strojev, tako imenovano polnilno linijo, kl zmore natočiti 3000 litrskih steklenic na uro. Naprave so stekle leta 1967. Druga faza mehanizacije je bila končana maja letos. Z njo smo povsem avtomatizirali proizvodnjo brezalkoholnih pijač. Aparati, izdelek iste firme, napolnijo 800 Četrtlitrskih steklenic v eni url,« je povedal tov. Trente. Rekonstrukcijo celotnega delovnega procesa in seveda tudi izgradnjo novih skladišč ter pomožnih obratov, brez katerih ob nekajkrat večji proizvodnji ni šlo več, so krili deloma iz lastnih sredstev, deloma pa s krediti. Dolgovi bodo drugo leto poravnani. »Pripravljamo pomembno novost — brezalkoholne pijače v nepovratnih folljastih vrečkah,« smo zvedeli od direktorja. »Na Gorenjskem, v Kranju, škofji Loki, Radovljici ln drugod, v nekaterih gostinskih lokalih in poslovalnicah Alkovih odjemalcev, jih bo kmalu moč dobiti.« »In kateri Alkovi izdelki so dosegli največji uspeh?« nas jc zanimalo. »Med alkoholnimi pijačami velja omeniti predvsem domači brandv, pelinkovce, nekatere likerje in seveda ho kev slivovko, ki jo zlasti cenijo inozemci. Od osvežilnih pijač gre dobro v denar oranžada ter pingo. Kvaliteto proizvodov bomo skušali še izboljšati. Odpiramo namreč razvojni laboratorij ln zaposlujemo nove strokovnjake, največ živilske tehnologe.« Večino svojih izdelkov tovarna Alko proda v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Istri, na tujem trgu, v Italiji in Zve/ni republiki Nemčiji, pa najbolj »vleče« slivovka. I. G. JULIUS MADER Pri tem vključuje sodišče tudi II., VI. in VII. oddelek državnega varnostnega urada (RSHA) in vse druge člane SD, vključno krajevne zaupnike in agente, ne glede na to, ali so delovali za plačilo ali ne in ali so bili člani SS ali ne . • •* Za zločinsko organizacijo v smislu statuta mednarodnega vojaškega sodišča v Nurnbergu je bila razglašena tudi SS. S tem je bila Izrečena sodba tudi nad šefom urada SD SS-gruppenfuhrerjem Schellenbergom in njegovimi sodelavci, dr. Hortlom, Skorzenvjem in Kriigerjem. Tu pa se je pokazalo, da je strateška varianta, s katero so veličine SS in SD računale v svoji »alpski trdnjavi,« * brezpogojno kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije sicer umrla, ni pa še bila pokopana. Sodba mednarodnega vojaškega sodišča v Nurnbergu naj bi bila vodilo za vse poznejše procese proti vojnim zločincem« V teh procesih so prišli na zatožno klop fašistični industri-alci, zdravniki, juristi, visoki uradniki, generali in visoki voditelji SS. Za razliko od mednarodnega vojaškega sodišča so vodila te procese samo ameriška vojaška sodišča. Eden izmed najvažnejših takih procesov, je bila »Zadeva U*> v kateri so bili obtoženi štirje ministri, sedem državnih sekretarjev ln več visokih Hitlerjevih uradnikov. Ta proces so po sedežu najvažnejših fašističnih ministrstev v Berlinu imenovali tudi VVlIhclmstrassenprozess. Trajal je od leta 1948 do aprila 1949 ter je bil eden od zadnjih niirnberških procesov. Med obravnavo je sedel na zatožni klopi tudi šef oddelka za tujino nacistične obveščevalne službe Ualler Schellenberg. Poleg njega sta se znašla še nekdanji državni minister za finance grof Scmverin von Krosigk In podpredsednik rajhovske banke Emil Puhl, kl je dolga leta tesno sodeloval z SS. TI obtoženci so bili odgovorni tudi za tihotapstvo nacističnih milijonov v tujino od jeseni leta 1944. Zato jc svetovna javnost pričakovala, da bo ta proces razkril še mnogo novega. Velikanski štab ameriških tožilcev Je za ta postopek pri" pravil nič manj kakor 550 000 aktov. Glavni tožilec je bil novopečeni brigadni general Tellford Tavlor, njegov namestnik in direktor tožilskega štaba pa dr. jur. Robert M. W. Kcmp-ner. Objcktvnl zastopniki tiska, ki so pričakovali, da bo na procesu prišlo tudi do zanimivih odkritij o mešetarjenju z milijoni, ln kl so bili prepričani, da bo Schellenberg odgovarjal tudi za doslej največjo ponarejevalsko akcijo in z njo povezane zločine, so ob koncu tega procesa razočarani zapustili Niirnberg. Sef nacistične obveščevalne službe VValter Schellenberg je bil sicer zaradi svoje pripadnosti zločinskim organizacijam SS in SD In zaradi storjenih zločinov pf°' človeštvu obsojen na šest let ječe, podpredsednik nemške državne banke ln molčeči čuvar nacističnega zaklada Puhl P* na pet let. Toda o ponarejanju denarja In z njim zveza«" zločinih proti človeštvu, o transakcijah z devizami in zlatom v sodelovanju z državno banko ln nemškimi monopoli, m bila spregovorjena niti beseda. Naivnež bi pomislil, da se Jc to zgodilo po naključju aH zaradi pomote. V resnici pa s* nazadnjaški ameriški -*r0*J' kl so zavzemali pomembne položaje v finančnem In polh nem svetu, še naprej razvijali stike, katere so že prej vzpo»ta" vili s fašistično obveščevalno službo glede separatne kal" laclje Hitlerjeve Nemčije. Njihovo sovraštvo do komun I z"1 Jih jc pripeljalo do tega, da so sc zvezali celo s hudo °',,clTI,0 njenimi funkcionarji SD in Hitlerjevimi generali. Name91 da bi vodje Hlmmlerjevlh In Kaltcnbrunnerjevlh age«1" kaznovali na podlagi Izrečene sodbe mednarodnega vojaškeg^ sodišča v Nurnbergu, so se z njimi pogodili, da bodoča s Jlml izkušnjami in zvezami na voljo ameriški obveJČCV* £ službi. Tako so si lahko Izvlekli svoje glave Iz že pripr* Ijcnih zank. To dokazujejo naslednja dejstva: do 1. SD-sturmbannfuhrer ln tesni prijatelj Eichmanna. ^ zadnjega zaupnik Kallenbrunnerja in mešetar z nacls<|t J ml milijoni dr. VVlIhelm Hdtl se Je izognil vsaki kl,*|,.||lTj postal dobro plačani vodja agentov v ameriški ohvi'sl 1 Vj',j. službi. Američani so tudi preprečili njegovo Izročitev m žarski vladi, ki Ka Je s tiralico iskala kot vojne: ' 2. Večkratni vojni zločinec In posebni Hitlerjev mi•> ter Schellenbergov ekspert za sabotaže SS-obersturm"-jjj( Hlhrer <"tto Skorzenv Je pod skrivnim Imenom »Abel« 'cov0f, 1947 sklenil z ameriško obveščevalno službo poseben dog jc Prodal Je ameriški Hlstorlcal Dlvlslon v »Camp K,"gu" %ato napisane Izkušnje o subverzivnom vojskovanju l" 11 .i0\'0 oproščen vsake odgovornosti. Američani so odrekli "J* ^ Izročitev Češkoslovaški, kl ga je zahtevala zaradi z-oc proti človeštvu, storjenih tam med okupacijo. S uroro NA SEJMU MODA V SVETU V BEOGRADU QD 25. OKTOBRA DO 2. NOVEMBRA 1969 — Pr^FDŠTAVljAMC) VAM NAŠE \ARAYNO USNJEjM %/T^f3 7N()Vii'K10: VIVELAN IN VJVELAN LUX za vse vrste oblačil Prod Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Cešnjevek 11, CeT" kije 4938 Prodam večjo količino JABOLK. Cešnjevek 25, Cerklje 4939 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zalog 11, Cerklje B 4940 Prodam moški ŠIVALNI STROJ singer. Grad 44, Cerklje 4941 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 7, Cerklje 4942 Prodam smrekove DESKE raznv.q dimenzij. Zalog 17, Cerklje 4943 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Pšaita 12, Cerklje 4944 Dva KAVČA, zaboj za posteljnino, MIZICO in 2 FOTELJA, malo rabljeno, ugod-n° prodam. Naslov v oglasim oddelku 4945 Prodam KRAVO, staro 3 ieta s teletom. Mevkuž 7, ZK- Gorje Ugodno prodam *«K>lej, Bistrica 99, 49-16 KOZO. Tržič 4947 Poceni prodam ŠTEDILNIK goran. Pirih, Zevnikova !2, Kranj-Orehek 4",S Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, ki bo tretjič toletila, dva PRAŠIČA za pitanje, eno SVINJO, 3 mesece brejo, in večjo količino obranih JABOLK. Koželj Jakob, Brezo-vica 3, Kropa 4949 Prodam nov BRZOPAR1L-N1K, 75-litrski in LIJAK. HrestJe 30, Kranj 4950 Prodam 5 m3 suhih hrasto-**■ t)RV. Piebačevo 13, Kranj 4951 VALILNICA v Naklem P" Kranju po ugodni ceni razprodaja dva do tri mesece ^are JARCKE, pasme leg' horn. Izd«Ja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko-roSka cesta 8. — Naslov uredništva ln uprave lista: *ranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine) Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. — Te-Jlonjs redakcija 21-835 * &60; uprava Usta, ma l°°glasna ln naročniška 8l«zba 22-152 - Naročili-na: letna 32, polletna 16 50 Para. Mali oglasi: be-•N« 1 din, naročniki imajo 10V« popusta. Neplačanih °8lasov ne objavljamo. G [Mi Kupim Kupim rabljeno PEC za centralino kurjavo na premog — okrog 30.000 kal. Tu-šek Pavle, Hafnerjevo naselje 19, Škofja Loka 4952 Motorna vozila Prodam FIAT 750, prevoženih 50.000 km, letnik 1962. Naslov v oglasnem oddelku 4953 OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli s postrvmi in specialiteta-mi na žaru. Lep pozdrav in nasvldenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN Oddam GARAŽO na Oreh-ku in levi dobro ohranjeni ŠTEDILNIK. Naslov v oglasnem oddelku 4954 Stanovanja Prodam novo enonadstropno HI SO v Čirčah z vseli t ve-nim dovoljenjem. Naslov v oglasnem oddelku 4955 UPOKOJENEC — zdrav, miren in pošten išče prazno SOBO. Plačam dobro in opravljal bi manjša dela pri hiši (kjerkoli na Gorenjskem). Brejc Ivan, Radeče 226 pri Zidanem mostu 4956 Našel sem MOŠKO KOLO. Dobi se, Piebačevo 2, Kranj 4957 V nedeljo je ušel PAPAGAJ, če se je kam zatekel, javite Čolnar, Kranj, Prešernova 1 4958 Komisija za delovna razmerja ZAVODA ZA VZDRŽEVANJE IN GRADNJO TELESNOVZGOJNIH OBJEKTOV IN NAPRAV Kranj, C. St. Žagarja št. 27 razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. delovno mesto čuvaja na stadionu — redno delovno razmerje 2. delovno mesto snažilke v zimskem kopališču — redno delovno razmerje 3. delovno mesto delavca prostornika na stadionu — redno delovno razmerje 4. delovno mesto natakarja v bifeju kopališča — redno delovno razmerje 5. delovno mesto kurjača v zimskem kopališču — delovno razmerje z manj kot polovico delovnega časa 6. delovno mesto snažilke na upravi zavoda — delovno razmerje z manj kot polovico delovnega časa Pogoji za sprejem: pod točko L, 2. in 3. — nekvaliliciran delavec pod točko 4. — kvalificiran ali polkvalifici- ran natakarica pod točko 5. — kvalificiran delavec kovin- ske stroke Rok za prijave je 15 dni po objavi. OBVESTILO V DOPISNO ekonomsko, administrativno, tehniško (strojno, clektro, lesno, kemijsko), Dsnovno, poklicno kovinarsko in delovodsko (strojno) šolo ter tečaje VPISUJEMO DO 1. NOVEMBRA 1969. Učna pisma smo že začeli pošiljati. Uvodne razgovore in seminarje bomo organizirali tudi že v tem mesecu. DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316-043, 312-141, poštni predal 106 Jesenice RADIO 23. oktobra amer. barv. film PREGON BREZ MILOSTI 24. oktobra amer. film IZPOVEDUJEM SE Jeseiiice PLAVŽ 23.—24. oktobra franc.-italij, barv. film NASE DOBRE SOPROGE Dovje-Mojstrana 23. oktobra amer. barv. film POSLEDNJI SAFARI Kranjska gora 23. oktobra angl. barv. film LADY L Radovljica 22. oktobra amer. barv. film POINT BLANK ob 18. uri, amer. barv. film TO-BRUK ob 20. uri 23. oktobra sovj. barv. film VOJNA IN MIR ob 15.30 in 19. uri 24. oktobra amer. barv. film PRIŠLI SO V CORDUR ob 20. uri Bled 22. oktobra amer. barv. film SČEGETAJ ME ob 17. in 20. uri 23. aktobra italij. barv. film PAS NEDOLŽNOSTI ob 17. in 20. uri 24. oktobra italij. barv. film PAS NEDOLŽNOSTI ob 17. in 20. uri Skofja Loka SORA 22. oktobra amer. barv. CS film PO SLEDI ZLOČINA ob 18. in 20. uri 23. oktobra švedski film MOLK ob 20. uri 24. oktobra švedski film MOLK ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 22. oktobra franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 16., 18. in 20. uri 23. oktobra franc. barv. CS fiiin ANGELIKA IN SULTAN ob 16., 18. in 20. uri 24. oktobra franc. barv. CS film ANGELIKA IN SULTAN ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. fiima POLJUBI ME, NORČEK ob 20. uri Kranj STORŽIC 22. oktobra amer. barv. film TIGRICA ob 16., 13. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 16., in 20. uri, jugosl. barv. film BOG JE UMRL ZAMAN ob 18. uri 24. oktobra zah. nemški barv. film GRBAVEC IZ SO-HOA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 22. oktobra amer. barv. film GROFICA IZ HONG-KONGA ob 17.30 in 19.30. 23. oktobra amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 17.30 m 19.30. Kamnik DOM 22. oktobra jug. barv. film BOG JE UMRL ZAMAN ob 17.30 in 19.30. 24. oktobra amer. barv. CS film ČLOVEK Z ZAHODA ob 17.30 in 19.30. GLAS * 14 STRAN SREDA — 22. oktobra 1969 Deček padel v kanjon Kokre I Nesreče v zadnjih dneh V ponedeljek, 20. oktobra, nekaj po dvanajsti uri se je pri padcu v kanjon Kokre pri mostu na cesti Staneta Žagarja hudo ranil 8-letnl Metod Kožuh iz Kranja. Več otrok, med njimi je bil tudi Metod, je stikalo po grmovju nad kanjonom. Opazili so zračnico, ki je visela v grmovju nad prepadom in jo skušali doseči. Metod je splezal do nje po železni lestvi, ki je vgrajena v betonsko konstrukcijo mostu. Pri tem mu je spodrsnilo, tako da je padel in obležal na dnu kanjona hudo ranjen. Pri reše- vanju Metoda, trajalo je skoraj uro, so sodelovali kranjski gasilci, miličniki, zdravstveno osebje in občani, ki so bili v bližini. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Včeraj ob pol dveh popoldne smo povprašali na otroški nezgodni oddelek ljubljanske bolnišnice, kakšno je zdravstveno stanje ponesrečenca. Dežurni zdravnik nam je povedal, da je še vedno v kritičnem stanju, ki bo trajalo še nekaj dni. Metod ima hude poškodbe na glavi, saj je njegova lobanja odprta in je nevarnost Infekcije ln gno-jitve, ter zlomljeno levo stegnenico. J. K. Gorela je slanina V poneeljek, 20. oktobra, nekaj pred osmo uro zvečer Je vratar tovarne Sava opazil, da je izbruhnil požar v novem obratu klavnice v Kranju na Savski cesti. Požar je nastal v prekajevalnici, ko se je zaradi previsoke temperature vnela slanina. Priučeni mesar Kezič A iz je bil premočno zakuril, nato pa odšel k vratarju. O požaru Ju Je obvestil vratar Save. Zgorelo jc več kilogramov slanine ter električna napeljava v komorah. Škodo cenijo na okoli 25.000 do 30.000 din. • novf slovenski mesečnik • karavana odkriva fr^e Reševanje poneuečcnca Iz kanjona Kokre — Foto: F. Pcrdan SENTA skladišče Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22053 (bivši Exotcrm) VAM NUDI: £ najkvalitetnejšo moko vseh vrst £ testenine »Račvanka« 9 vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Na cesti tretjega reda pri Goricah je v petek, 17. oktobra, dopoldne zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati voznika osebnega avtomobila Karla Omana iz Goric. Avtomobil se je prevrnil, se vžgal in popolnoma zgorel. Voznik in sopotnik Ignac Vegelj sta bila le lažje ranjena. V Zg. Dupljah je v petek popoldne nenadoma pritekela pred dostavni avtomobil, ki ga je vozil Jože Rendulič iz Zg. Dupelj, štiriletna Majda Balantič. Huje ranjeno deklico so odpeljali v bolnišnico. Okoli sedme ure zjutraj se je v petek pripetila prometna nesreča v Cerkljah. Voznik osebnega avtomobila Franc Bohinc je prehiteval nekega kolesarja, pri tem pa jc zapeljal bolj na levo stran ceste in pri tem trčil v avtomobil, voznik Milan Mušič, ki je pripeljal iz nasprotne strani. Pri trčenju je z Mušičevega avtomobila padel zaboj na avtomobil Andreja Ropreta, ki je bil parkiran na stranski cesti. Voznik Mušič in Marija Mušič sta bila v nesreči laže ranjena. Škode na avtomobilih je za 16.000 din. Na cesti drugega reda na savskem mostu pred Bledom sta v petek zvečer trčila voznik osebnega avtomobila Jože S ta jer iz Zasipa in kolesar Esad Abdijanovič z Bleda. Pred srečanjem je kolesar zavil v levo pred avtomobil, tako da ga je ta zbil po cesti. Hudo ranjeni kolesar leži v jeseniški bolnišnici v kritičnem stanju. Na Gorenjesavski cesti v Kranju je v soboto, 18. oktobra, zvečer mopedist Janko Hvasti iz Kranja zadel 19-letnega Bori-slava Jotiča, ki je hodil po desni strani ceste. Oba sta padla, pri tem pa se je mopedist huje ranil. V križišču Nazorjeve ln Dražgoškc ceste v Kranju je voznik osebnega avtomobila Mirko Fende Iz Medvod Izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobila Matijo Pfajfar-jem iz Kališ pri Železnikih. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 9000 din. V nedeljo, 19. oktobra, nekaj po šesti uri zvečer je na cestnem nadvozu pri Naklem voznik osebnega avtomobila Vladimir Premrov iz Kranja zaradi prekratke varnostne razdalj* trčil v pred njim vozeči osebni avtomobil, voznik Albreht, 'z Ljubljane. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 9000 din. Na Kidričevi cesti v Škofji Loki Jc v nedeljo okoli druge ure popoldne voznik mopeda Jože Hojkar trčil v Ladislava Brzina, ki je nenadoma stopil na prekod za pešce. Oba sta padla in se pri tem laže ranila. V nedeljo popoldan je na Golniku voznik osebnega avtomobila Allonz Kremžar zaradi neprimerne hitrosti zapeli3 s ceste in silovito trčil v drevo. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilu pa je za 7000 din. Na cestnem nadvozu pri Naklem sc je nekaj po šesti uri zvečer pripetila le ena prometna nesreča. Voznik osebneg avtomobila Stanislav Rozman iz Kranja je zaradi prekralK varnostne razdalje trčil v osebni avtomobil Stojami Batlča Ljubljane. Batičevo vozilo pa jc trčilo še v avtomobil, ki 8 Je vozila Cecilija Žagar Iz Šentvida pri Stični. Ranjen m nihče, škode na avtomobilih pa je za 8500 din. Le pol ure kasneje se je na nadvozu pri Naklem P*&gi še tretja nesreča. Voznik osebnega avtomobila Ciril Plcik°irtl je zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel v P|vd.nJna vozeči avtomobil, voznik Vinko Gale iz Naklega. škode tn tomobilifa |e za 8000 din. h. M- Delovna skupnost delovne enote tiskarna CP GORENJSKI TISK KRANJ razglaša prosta delovna mesta 1. vodje komercialne službe tiskarna 2. kurjača centralne kurjave Posebni pogoji: Pod prvo točko mora imeti kandiil.l. — prvo ali drugo stopnjo šole ekonomske ali ko-iiKieialne smeri in 3 leta prakse — srednješolsko izobrazbo in 5 let prakse v koincr* cialni stroki. Pod drugo točko razglasa mora biti kandidat kval'1' ciran delavec kovinske stroke in vojaščine piost- Ponudbe pošljite v osmih dmh, t. j. do 29. 10-pod šifro »Prosto delovno mesto«. j Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Štirinajsta zvezdica pod Mežakljo? Prihodnjo soboto, 25. oktobra, bo uradno odprta nova hokejska sezona. Ljubitelji tega športa na ledu z nestrpnostjo pričakujejo prvi start hokejistov za naslov državnega prvaka. V letošnji prvi zvezni ligi bo sodelovalo samo šest ekip, ki se bodo med sabo vsak z vsakim pomerile kar štirikrat. Prvenstvo bo letos Po mnenju strokovnjakov tega zimskega športa dosti bolj privlačno zaradi izenačenosti ekip. V ligi bodo sodelovali: Jesenice, Kranjska gora, Olimpija, Slavija, Medveščak in Partizan. Hokejisti Jesenic in Kranjske gore so se za novo Sezono sorazmerno dobro pripravljali. Jeseničane, ki gredo že štirinajstič v boj za prvo mesto, je letos pripravljal bivši igralec Ciril Klinar. Pred prvenstvom so °digrali nekaj tekem v tujini, pa tudi na domačem ledu pod Mežakljo so že zaigrali. Tudi ekipa Kranjske gore je bila že na eni turneji, in sicer po CSSR, vendar so igralci Kranjske gore v vseh petih srečanjih doživeli poraz. Tudi letos trenira Kranjsko goro Dušan Brun. Ekipi bosta v novi sezoni nastopili z naslednjimi igralci: . JESENICE — vratarji: Knez, Zbontar in Novak, branilci: Ravnik, Razinger, Košir in Mlakar; napadalci: f «Ic, Smolej, Tišler, V. Jan, Hiti, Zbontar, Košir, Eržen in Pire. KRANJSKA GORA — vratarja: Makuc in Robič, branilci: Vidmar, šebjanič, Ambrožič, Razinger, Enli-gff napadalci: Hribar, škrjanc, Pirih, Sebjanič, Poljan-**k, Cemažar, Sušnik, Pipan, Kunšlč, Hafner. Razpored tekem na Jesenicah v okviru prve zvezne "Se jc naslednji: I. kolo: sobota — 25. oktober — Jesenice : Slavija Ponedeljek — 27. oktober — Jesenice : Kranjska gora petek — 31. oktober — Kranjska gora : Olimpija Ponedeljek — 3. november — Kranjska gora : Partizan sobota — 8. november — Kranjska gora : Slavija H. kolo: gg^bota — 15. november — Kranjska gora : Mcdve- sobota — 6. december — Jesenice : Medveščak sobota — 13. december — Jesenice : Olimpija sobota — 20. december — Kranjska gora : Jesenice HL kolo: sreda — 24. decembra — Jesenice : Slavlja e|rtek — 25. december — Jesenice : Kranjska gora obota — 27. december — Kranjska gora : Partizan plja>0nedClJek — 29. december — Kranjska gora : Olim- sreda — 7. januar — Kranjska gora : Slavija in •»esemce : Olimpija IV. kolo: sobota — lO.jamiar — Kranjska gora : Medveščak JJJJJ — 21. januar — Jesenice : Medveščak obota — 31. januar — Kranjska gora : Jesenice J.Javornik Ribnikar za las ob zmago ^nedeljo je bila na cesti &kim 'eddv^>'-<'m i,n Jezer-Sorsko Jdcsarska dirka za ki jo . Wwenttvo Slovenije, fcoJe«.. J? ^^rio organiziral »jej T*' klub Kranj. Na *tevilnC ,le /hn,l(> Precejšnje l>redvJ slovenskih kolesarjev; 'Olelj tS, "J'a^ncev, kjer so *astonSK KranJcani Številno 5**nih« .- niso ostali Ul'^vn °,k- NJihov član, vointt . '"finski prvak v Rlhnika, • 1000,n^rov, Jane; ?° in ' Je spet vozil odlič ni w " *1 nekaj se- «ga Roga. Dober jo bil tudi njegov klubski tovariš Žagar. Meti člani je bil najhitrejši Rudi Valončič. V zagrizeni borbi je premagal brata Jožeta in Kunaverja. Vsi so dani Roga. V jezerske strmine so se pognali tudi kolesarji turisti. Zmagal je Frelih (Rog) pivd državnim prvakom v tej kategoriji Pedbcr-ščakom iz Krškega. Dirko si je ogledal nekdanji zvezni trener kolesarjev Zvone Zanoškar, ki je vneto pomagal kranjskim organizatorjem, in eden najboljših nekdanjih jugoslovanskih kolesarjev Janez Zirovnik. Uspešen start kranjskih šahistov Najboljše slovenske šahovske ekipe letos tekmujejo v okviru dveh republiških lig. V zahodni nastopajo z Gorenjske šahisti kranjskega Borca. V prvih dveh kolih so Kranjčani zmagali, in sicer z naslednjimi rezultati: Borec : Salonit (Anhovo) 4,5:3,5 in Borec : Cerknica 5,5:2,5. Posamezni rezultati drugega srečanja so bili naslednji: Mali : Štefan 1:0, Bukovac : V. Kraševec 0:1, Murovec : T. Simičak 0,5:0,5, Zbil : Kraševec 1:0, Matjašič : Zigmud 1:0, Krek : Tro-ha 1:0, Naglic : Šebal 1:0, Pire : Simičak 0:1. V naslednjih kolih bodo Kranjčani igrali takole: 26. oktober — Ljubljana : Borec, 2. november — Borec : Kočevje, 9. november — Novo mesto : Borec, 16. november — Borec : Domžale, 23. november — Koper : Borec. F. Stagar Fister tudi rekorder Atletski klub Rudar je bil organizator letošnjega prvenstva Slovenije v mnogobojih in štafetah, ki je bilo na sporedu v soboto in nedeljo v Trbovljah. Tekmovanje, ki organizacijsko sicer ni doseglo ravni republiških prvenstev, je prineslo vrsto novih republiških jn državnih rekordov. Franci Fister, član kranjskega Triglava, je v privlačnem peteroboju popravil osem let star republiški in državni rekord Celjana Brodnika in s 3297 točkami dosegel odličen izkupiček. V isti disciplini je bil Napast tretji (2626), Sagadim (oba Tr) četi ti (2464), Jeseničan Klinikon pa šesti (2286). V peteroboju za članice je zmagala državna rekorderka Marjeta Peče (Ljubljana — 4294 točk), predstavnica Triglava Majda Trček pa je bila s 3071 točkami četrta. Mladinska štafeta Triglava je zmagala na progi 3 X 1000 metrov (8:13,0), člani pa so bili v disciplini 4 X 1500 m drugi (16:45,9) tesno za tekači Maribora (16:45,9). Mlajši mladinec Iztok Kavčič, član Triglava, je zmagal v teku na 400 m (disciplina je bila izven programa prvenstva) s solidnim rezultatom 51,0. M. Kuralt Z nedeljskega srečanja — Foto: Zivulovic Tudi v Podreči avtomatsko kegljišče Člani kegljaškega kluba Simon Jenko iz Podrečc se že nekaj časa prizadevajo, da bi tudi v Podreči avtomatizirali dvostezno kegljišče. Sedaj pridno nabirajo denar pri gospodarskih organizacijah, veliko del pa bodo opravili sami s prostovoljnim delom. Obsežna pripravljalna dela so v glavnem že končana in v naslednjih dneh bodo strokovnjaki LIP Bled začeli z montažo obeh avtomatov. Dela bodo veljala okoli 12 milijonov starih dinarjev. Garancijo za avtomate pa je dalo trgovsko podjetje Živila Kram j. F. Rozman Od nedelje do nedelje ROKOMET — Tudi v tem kolu gorenjska predstav-nika v republiški moški ligi nista osvojila nobene točke. Rezultati: Kranj] : Slovan 18:19 (11:9), Slovenj Gradec : Tržič 20:15 (9:7). V ženski republiški ligi pa so rukometašice iz Selc premagale Brežice 9:7 (5:2). Pari prihodnjega kola: Tržič : Izola, Brežice : Kranj, Polet : Selca. ODBOJKA — V drugi zvezni ligi je Fužinar premagal Jesenice 3:1. V republiški ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Maribor : Kamnik 3:0. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Kaštela, Kamnik : Gaber je. JUDO — V nedeljo je bilo odigrano prvo kolo republiške lige. Triglav je nastopil v Velenju, kjer je dosegel naslednje rezultate: Triglav : Velenje 2:1, Triglav : Impol 3:2. Alpina iz žirov pa je nastopila v Ljubljani. Zirovcl so premagali Šiško s 17:15, izgubili pa so z Olimpijo 6:13. NAMIZNI TENIS — Pričelo se je tekmovanje tudi v republiški namiznoteniški ligi. V prvem kolu so Kranjčani izgubili z Mursko Soboto z 2;5. Na republiškem turnirju deseterice najboljših mladincev in mladink v Ljubljani je Kranjčan Stare zasedel drugo mesto, pri mladinkah je bila Jakopinova šesta, Ramovševa pa sedma. J. Javornik O Iv A© SREDA — 22. oktobra 1969 Tragična nedelja v gorah V soboto, 18. oktobra, in nedeljo, 19. oktobra, sta "se pripetili dve hudi gorski nesreči. Janez Rupar in inž. Potočnik Leopold sta si v soboto izbrala smer Kukla—Pla-nja, prek Zmajevega grebena in dalje nad Melim potokom do Mlinarice. V višini 2250 metrov sta prišla do Prevče-vega stolpa. Tam je Potočnik stopil na kamnit stolpič, ki se mu je odlomil. Omahnil je kakih 15—20 metrov v globino. Ko je Rupar videl, da je tovariš v navezi nadel, ie prisebno skočil v zajedo med dve skali na drugo stran grebena in ga tako na vrvi zadržal. Nato se je spustil do ponesrečenca, ga s klini vpel v steno ter čez noč ostal pri njem. Zjutraj Je odšel po pomoč v dolino. Proti večeru je do ponesrečenca prispel dr. Ivo Valič, ki je izskočil iz helikopterja. Potočnik si Je zlomil levo nogo v gležnju, levo roko v komolcu, ima pa tudi nekaj poškodb na kolku in glavi. Prek noči so ostali Dri niem tudi štirje reševalci Težavna, a zanimiva preizkušnja Veliko število nastopajočih in razmeroma slaba organizacija sta glavni značilnosti nedeljskega rallvja Loka 69 Spričo toplega in sočnega vremena, naravnost idealnega za vožnjo, se je minulo nedeljo ob cestah, po katerih so peljali udeleženci rallvja Loka 69, zbralo precejšnje število radovednežev. In ne zaman. 60 avtomobilistov iz raznih krajev naše republike in celo iz Hrvatske ter okolice Gorice jim je pripravilo lep športni užitek. Tekmovalci, razdeljeni ▼ štiri kategorije, so vozili 6 etap. Prvi dve je moral prireditelj AMD Skorja Loka zaradi žirovskega zborovanja zadnji hip spremeniti. Udeležencem — razumljivo to ni bilo najbolj pogodu. Namesto od škofje Loke do Žiri so vozili na relaciji Škofja Loka — Gorenja vas — Tod raž, gorska preizkušnja pa je potekala na cesti Todraž — Lu-čine. Obe etapi sta nastopajočim povzročali hude preglavice, saj so morali 22 kilometrov dolgo ter zelo ovinkasto pot premagati v dvajsetih minutah in tudi hitrostna dirka po strmem makadamskem cestišču do Lučin ni trpela nespretnežev. Karavana avtomobilistov si je lahko nekoliko oddahnila šele med tretjo etapo, na 124 kilometrov dolgi progi prek Polhovega giradca, Ljubljane, Kamnika, Brnika in Kranja do Bohinjske Bistrice. Vsi tekmovalci so jo prevozili v predpisanih 130 minutah. Dokončno pa je znanje najboljših priišlo do izraza v četrti etapi, ko so se vozila pognala iz Bohinjske Bistrice proti Soriški planini. Na tej 16 kilometrov dolgi gorski cesti si je marsikdo »prislužil« usodno bero kazenskih točk. Tudi zadnja 50-ki-lometrska preizkušnja vzdržljivosti tekmovalcem ni prizanašala. Najbolj so trpoli avtomobili, saj je makadam na strmom odsoku Sorska planina — Železniki hudo načet. Za konec so se udeleženci rallvja pomerili v spretnost-ni vožnji. Proga, od starta na Novom svetu in prek Mestnega trga, kjer so avtomobi-listi morali slalomirati med keglji, zapeljati v dve garaži in z desnim; kolesi voziti po deski, pa vse do ciljne Črte, je bila obdana s kordonom gledalcev. Ljubitelji avtomobilizma so spet enkrat prišli na svoj račun. REZULTATI — razred nad 1300cem: 1. Hrovat (Ljubljana — BMW 1600), 2. Berginc (Nova Gorica — BMW 1600), 3. Končar (Ljubljana — ford 12 M); razred do 1300 cem: 1. Slokar (N. Gorica — cooper), 2. Pušnik (Orehova vas — renauilt gordini), 3. Vodeb (Ljubljana — glas); razred do 1150 cem: 1. Novinec (Šk. Loka — renault 8), 2. Andrej-ka (Lukavica — NSU 110), 3. Svetič (Litija — austin mini); razred do 780 cem: 1. Fer-lež (Velenje — diana 6), 2. Bertok (Koper — diana 6), 3. Vernik (šk. Loka — zastava 750); ekipno: 1. Nova Gorica, 2. škofja Loka, 3. Koper. Nagrada za najstarejšega udeleženca je pripadla 62-let-nemu Skofjeločanu Matevžu Bogataju, ki se je v razredu nad 1300 kubičnih centimetrov uvrstil na sedmo mesto, nagrada za najmlajšega pa 18-letnemu Francu Jerančiču iz Ljubljane, ki je bil v kategoriji do 780 kubičnih centimetrov deveti. I. G. iz Kranjske gore, pod njimi pa je v steni bivakiralo še pet reševalcev iz Mojstrane. Zjutraj, v ponedeljek, 20. oktobra, je avstrijski helikopter, za katerega so na polici pod steno pripravili pri-stajališče, odpeljal ponesrečenega Potočnika do hotela Prisank v Kranjski gori, odkoder so ga z rešilnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Obenem so se člani jeseniškega alpinističnega odseka in kasneje še drugi gorski reševalci trudili z reševanjem petnajstletnega Žarka Bernarda z Jesenic. Jeseniški alpinistični odsek je bil organiziral v nedeljo kondicijski pohod iz Martuljka prek severnega grebena Riglice v dolino Pišnice. Pohoda se je udeležilo 11 alpinistov. Pri sestopu skozi okno v severni steni Riglice pa se je pripeti- J la nesreča. Žarko Bernard je sestopal tretji šteto od zadaj. Zadnji v vrsti je bil njegov brat. Predzadnji alpinist je na melišču nehote sprožil majhen kamen, ki pa je pri- . letel v skalnat kvader na nagnjeni polici. Okoli 30 kilo- I gramov težak kamen se je zamajal in kljub klicu — pazi, kamen, — se Žarko ni utegnil umakniti. Z višine kakih 4 metrov mu je padel na s čelado zavarovano glavo. Zaradi hudih poškodb — zlomljeno lobanjsko dno, možganska krvavitev — je bil fant vseskozi v nezavesti. Tovariši so mu skušali pomagati z umetnim dihanjem, vendar se do svoje smrti, kake 4 ure kasneje ni več zavedel. Okoli osme ure zvečer je bil o nesreči obveščen tudi dr. Ažman s kirurškega oddelka jeseniške bolnišnice. Ze ponoči je prispel v steno kakih 200 m pod ponesrečenca, tako da se jc lahko sporazumeval z njegovimi tovariši.. Ponesrečenec pa je imel tako hude poškodbe, da bi bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Ob tek nesrečah se je spet pokazalo, kako nujno potreben bi bil za reševalce helikopter, opremljen za reševanje v velikih višinah. Helikopter z brniškega letališča namreč ne zmore takih višin niti ni premerno opremljen. Nedvomno bi ga pri nas pri večjih alpl'.i:;tičnih vzponih v naših Julijcih zelo potrebovali S helikopterjem lahko reševalci neprimerno hitreje priskočijo ponesrečencu na pomoč, saj je prihranek na času nedvomno ogromen. Ponesrečenca pa sc, kadar sodeluje v reševanju helikopter, prenese samo nekaj 100 metrov do zasilnega platišča za helikopter ter ga ni treba spuščati po dolgi in naporni poti v dolino. L. M. »Akcija 69« Za večjo varnost na naših cestah V ponedeljek so se v škof-ji Loki sestali predstavniki občinskih komisij za varnost v prometu in komandirji gorenjskih prometnih postaj, da bi se podrobneje pomenili o tako imenovani akciji 69. V prehodnem obdobju tik pred zimo je zaradi megle, dežja in poledice na naših cestah največ nesreč. Letošnji oktober — ki je navadno mišljen kot prehodni mesec, v katerem se vozniki nekako »navadijo« na težjo vožnjo v jesenskih in zimskih mesecih — je sicer izjemno lep; zato tudi opozorilna akcija, čeprav jo je republiška komisija za varnost prometa sprožila šele sedaj, ni prepozna. Na Gorenjskem — kot je znano — že teče program prometnih akcij za leto 1969; naslednja akcija bo prav danes (v sredo), ko bodo delavci milice pregledovali svetila ln obrabljenost gum na motornih vozilih. Prva akcija Voznik — pešec, pešec voznik pa je bila pred kratkim. Po določenem programu bodo podobne akcije za večjo varnost v prometu vsak mesec. Republiško priporočilo je gorenjske delavce milice pravzaprav našlo že sredi dela. Na sestanku v škofji Loki so se domenili, da bodo vse uporabnike cest tako voznike motornih vozil kot pešce* kolesarje in voznike vpreg z letaki opozorili na bližajoče se vremenske spremembe io s tem tudi na slabše pogoje vožnje na cestah. Na letakih, ki jih bodo tiskali v veliki množini, bo poleg omenjenih opozoril še kratek povzetek določb pravilnika o opremljenosti vozil, ki bodo začel« veljati z novim letom. Občinske komisije za varnost v prometu pa se bodo s postajami milice in s prometnimi postajami domenile še o občasnih lokalnih akcijah, v katerih bodo kontrolirali, kako so vozila opremljena in pripravljena na vožnjo v težkih pogojih. L. M. Iščejo okvaro na cevovodu V soboto je v Stražišču pri Kranju nenadoma zmanjkalo tekoče pitne vode. Preneka-teri prebivalci pa so bili neprijetno presenečeni in tudi j ogorčeni, ker je vode pri-I man j kovalo tudi v nedeljo in i ponedeljek. Zato smo popra-I šali na podjetju Vodovod I v Kranju, kje je vzrok za pomanjkanje vode. I Vršilec dolžnosti direktorja Andrej Ster nam je povedal, da so v soboto ugotovili, da je nekje na cevovodu na desnem bregu Save, ki poteka od Stražišča, Orehka, Mavčič i>n rvruli £mliv1nikii večja okvara. Da je okuda večja, sklepajo po tem'Go-obe črpalki za vodo «» renji Savi nenehno *gj*k. ta, pa vendar v Strazisc de primanjkuje. Delovna e ta podjetja Vodovod se ^ zato takoj odpravila n* ^ ren s posebnimi aPaIT'.0d-bi odkrila okvaro m J° j0 pravila. Pravijo pa, da ^ pri delu precej težav, * ifl vovod poteka prek P~\Lse-gozdov in delo kliub »Pr^ tom za ugotavljanje .^a-in pritiskov počasi nap . je. - 0 okvari bcO» *3J sali. AvtomobiB o na streho Na viaduktu Peračica je v ponedeljek, 20. oktobra, nekaj pred šesto uro zjutraj začelo na poledeneli cesti zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Auda Bahanjić iz Prijedora. Za njim je vozil Andrej Mrak v osebnem mobilu ter trČjl wl '^lob'f da je Bahaojidev •< negr<# obrnilo na streho. >0.imK 1)1' hud , nu,jen^u , ni J« n |e v M rakovem avto" nez. Božič. Škodo ce 12.000 din. Eluda nesreča pri Hr«-^e Pri srečanju na cesti med Hrušlco In Jesenicami, ni i v lu ceste, ki Jo trenutno popravljajo, sta v torek dopoldne trčila osebni avtomobil nemVie registracije, voznik Božo Ljutić iz Zadra ter tovorni avtomobil, ki ga je vo- zil Ivan Brezar iz lili Trčenje Je blio gjdj da je sopotnik DrJ* jesen«**! kmalu nato umrl v bolnišnic', medtem voznik pa v in še dva f*» kritičnem s,al>J '6200 na vozilih cenijo na