W 79033 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 18. januar 1968 — LETO IV. Št. 1 (63) — Cena 30 par — Poštnina plačana v gotovini. ZAPIS Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V LANSKEM LETU. 0 REŽIMU M NOVEM POKOPALIŠČI BOMO RAZPKAVLJALI M ZBORIH VOLIVCEV 27. decembra lani so se odborniki občinske skupščine sestali na zadnjo sejo v tem leta. Tudi na tej seji so odborniki občinske skupščine obravnavali več za življenje v občini pomembnih zadev. Med najvažnejše zadeve spada vsekakor nameravana opustitev pokopališč v Šoštanju in Velenju ter ustanovitev centralnega pokopališča za pretežni del Šaleške doline v Pod-kraju pri Velenju. Kot je znano jo potrebno pokopališče v Šoštanju opustiti zaradi bližajočih rudarskih del na območju Družmirja. Pokopališče v Velenju pa je potrebno opustiti zaradi pomanjkanja prostora za nove grobove. Zaradi tega se je že pred leti z generalnim urbanističnim načrtom za Šaleško dolino predvidela gradnja novega pokopališča namesto sedanjih dveh pokopališč, ki ju je potrebno opustiti. Za lokacijo novega pokopališča se je izbral Podkraj pri Velenju, ker se je edino tam našel prostor, ki najbolj ustreza pogojem, ki jih morajo nova pokopališča izpolnjevati po določbah zakona o pokopališčih. Po teh določbah mora zemljišče ki se uporabi za novo pokopališče, biti tako prostorno, da se lahkp na njem uredijo grobovi najmanj za 75 let, da je suho, lahko dostopno in da leži najmanj 500 m od najbližjih poslopij. Previdoma se bosta prejšnji pokopališči opustili 30. junija letos, ker bo do takrat novo pokopališče dokončno zgrajeno. Občinska skupščina bo morala s svojimi predpisi določiti pokopališki red na novem pokopališču, red in način vzdrževanja opušče- nih pokopališč, način prenosa posmrtnih ostankov in spomenikov na račun rudnika lignita Velenje (iz opuščenega pokopališča v Šoštanju na novo pokopališče) ter cene za pokopališke storitve na novem pokopališču. Osnutke teh predpisov so odborniki občinske skupščine na tej seji samo načelno obravnavali, ker so menili, da naj o vseh teh vprašanjih obširno razpravljajo občani na zborih volivcev in na drugih sestankih, tako da bodo novi predpisi v kar največji meri v skladu z upravičenimi interesi prizadetih občanov. SKRB ZA ODDALJENE ŠOLOOBVEZNE OTROKE Na seji ,so sprejeli tudi pomemben odlok o prevozu in oskrbi oddaljenih šoloobveznih otrok. Po tem odloku ima vsak šoloobvezen otrok, ki je oddaljen več kot 4 km od šole, pravico do brezplačnega prevoza v šolo, vsak šoloobvezni otrok, na območju, ki je oddaljeno več kot 4 km od šole ter ima več kot 3 km do avtobusnega postajališča, pa ima pravico do brezplačne oskrbe v kraju šolanja. Odlok dopušča možnost, da se pravica do brezplačnega prevoza v šolo oziroma do brezplačne oskrbe v kraju šolanja sporazumno med starši oziroma šolo uredi tudi drugače kot predvideva ta novo sprejeti predpis občinske skupščine. Računa se, da bodo ŠKALČAN1 PREDLAGAJO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA V NJIHOVEM KRAJC Ko so na seji krajevnega odbora SZDL v Skalah ob koncu lanskega leta razpravljali o programu dela za leto 1968, so sklenili, da bodo končno dokončali in opremili dom družbenih organizacij. Dom družbenih organizacij v Skalah, ki je bil namenjen za gasilski dom, gradijo v Skalah že več kot 10 let. O tej gradnji Skalčani razpravljajo skoraj na vsakem sestanku. Velik napredek pri izgradnji doma je bil dosežen leta 1966 in 1967, ko so vse družbene organizacije v Skalah prispevale za gradnjo skupaj blizu 4 tisoč novih dinarjev. S prispevkom občinskega odbora SZDL, ki je dal S tisoč novih dinarjev in krajevne skupnosti, ki je prispevala 7 tisoč novih dinarjev, so imeli na razpolago 14000 novih dinarjev. Za gradbena dela in material so porabili 22.000 novih dinarjev. Razliko, okoli 8 tisoč novih dinarjev, so dobile družbene organizacije od čistega dobička prireditve ob priliki proslave dneva vstaje. Dom je pravzaprav dograjen. Potrebna bi bila še samo notranja ureditev — pod, stopnišče. oder, soba in oprema. Zato je krajevni odbor SZDL mnenja, da bi vse družbene organizacije v Skalah s skupno akcijo lahko zbrale dovolj denarja in s prostovoljnim delom dovolj delovne sile, da bi letos dom izročili svojemu namenu. Da bi otvoritev doma družbenih organizacij lahko primerno proslavili, so sklenili predlagati občinski skupščini, da bi bila letošnja proslava občinskega praznika v Skalah. V tem primeru bi družbene organizacije storile vse, kar je v njihovi moči, da bi do praznika bil dom pripravljen za otvoritev. -kt I DELAVSKA UNIVERZA VELENJE RAZPISUJE vpisovanje v 9 Začetni tečaj angleškega jezika @ Nadaljevalni tečaj nemškega jezika 9 Začetni tečaj francoskega jezika • Krojno-ročni šivalni tečaj © 8. razred osnovne šole, oddelka za odrasle Prijave sprejemajo do 15. februarja 1968 vsak delovni dan od 8. do 12. ure v upravnih prostorih v Velenju, Titov trg 2, telefon 85-153. stroški prevozov otrok v šolo znašali letno najmanj 190 tisoč novih dinarjev, stroški oskrbe otrok, ki imajo pravico do brezplačne oskrbe v kraju šolanja, pa nadaljnjih 25 tisoč novih dinarjev. MANJ DENARJA V OBČINSKEM PRORAČUNU Občinska skupščina je na tej seji uredila tudi začasni način finaciranja koristnikov sredstev občinskega proračuna in temeljne izobraževalne skupnosti. Po dosedanjih znanih podatkih bodo proračunska sredstva občine v letošnjem letu bistveno manjša kot so bila v preteklih letih, v proračunu pa se bodo morala zagotoviti sredstva za nekatere nove družbene potrebe kot so materialni izdatki postaj milice, razširjena dejavnost občinskih javnih tožilcev itd. Po odlokih, ki urejajo začasno financiranje do sprejetja proračuna, bo imela temeljna izobraževalna skupnost iz rednih virov enaka sredstva kot v prvem tromesečju lanskega leta, sredstva koristnikov občinskega proračuna pa bodo manjša za 2 odstotka. KRUH NE BO DRAŽJI Izmed zahtevkov za povišanje cen nekaterim prehrambenim proizvodom je občinska skupščina obravnavala zahtevek podjetja Veležitar za povišanje cen kruhu. Občinska skupščina je ugotovila, da zahtevek ni upravičen, ker se cene moke po uvedbi gospodarske reforme sploh niso spremenile. Vsako povečanje cen kruha, ki predstavlja 11 do 17 odstotkov življenjskih sredstev povprečne delavske družine, bi poslabšalo življenjski standard delovnih ljudi in je zato popolnoma razumljivo, da je bil predlog za povečanje cen kruha soglasno zavrnjen. Občinska skupščina bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala še predlog za povišanje cen mleka, ki so ga dostavile gospodarske organizacije, ki se bavijo s proizvodnjo in prodajo mleka. Na seji je bil zavrnjen tudi sklep Skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem, po katerem bi morali plačevati dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje tisti delavci, ki se poleg redne zaposlitve bavijo še s kmetijsko dejavnostjo oziroma tisti, ki so poleg redne zaposlitve še v posebni pogodbeni zaposlitvi s svojo organizacijo. Odborniki so bili mnenja, da uvedba tega prispevka tako dolgo ne bo umestna, dokler se ne bo uvedel tudi dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje za tiste delavce, ki se poleg, zaposlitve bavijo še z dopolnilno obrtno dejavnostjo. Zvezna skupščina pa je na zadnji seji z dopolnitvijo temeljnega zakona o organizaciji in finaciranju socialnega zavarovanja možnost uvedbe dodatnega prispevka za vse osebe, ki poleg dela v delovnem (Nadaljevanje na 3. strani) TITO - vodilni ustvarjalec v revolucionarnem boju narodov Jugoslavije Trideset let je minilo odkar je tovariš Tito prevzel vodstvo komunistične partije Jugoslavije, mineva pa tudi že petdeset let njegovega revolucionarnega dela. lire/i tovariša Tita si ne moremo predstavljati našo revolucionarno pot, zato je njegova tridesetletnica hkrati jubilej vseli jugoslovanskih komunistov in borcev /a novo socialistično Jugoslavijo. Te dni se spominjamo prehojene borbene poti tovariša Tita. Spominjamo se njegovega vsestranskega deleža, ki ga je prispeval s svojo veliko sposobnostjo v zgodovinskem razvoju Jugoslavije. Ko se delovni ljudje Socialistične federativne republike Jugoslavije spominjamo na najuspešnejšo etapo naše socialistične revolucije ne moremo mimo osrednje osebnosti tega razvoja. Naj ob lej priliki objavimo besede Edvarda Kardelja, ki jih je med drugim povedal na svečani seji CK ZKJ, decembra lani: »TITO je rastel iz partije in delavskega gibanja in v svojem boju in v svojih naporih je imel v partiji in delavskem razredu stalno oporo, podporo in sodelovanje. Toda Tito je postal vodilna ustvarjalna osebnost naše partije in našega revolucionarnega delavskega gibanja spričo sposobnosti, da je v številnih dilemah, ki jih je prinašal boj, pokazal prav tiste poti in sredstva, ki prinašajo zmage in uspehe, tj. ki jih potrjuje živa revolucionarna praksa. Za nas revolucionarne marksiste, je namreč veličina zgodovinske osebnosti predvsem njena ustvarjalna vloga v boju z.a vsestranski človeški napredek in za osvoboditev človeka izpod vseh oblik izkoriščanja in podrejenosti. Zato imajo med zgodovinskimi imeni izreden pomen tista, ki so ne samo postala izraz naprednih teženj zatiranega razreda in človeka ter njihov bojni klic, marveč ki so na posameznih Zgodovinskih prelomnicah ustvarjalno vplivala na sprejemanje takšnih revolucionarnih naprednih in humanističnih odločitev, ki so dejansko prinesle uspehe in zmage takšnim težnjam. TITO je eno najizrazitejših imen v vrstah takšnih zgodovinskih osebnosti. TITOVO ime je že davno prestopilo tudi meje naše države in postalo lastnina vseh tistih, ki jim je mir eksistenčna potreba, ki nastopajo v obrambo svoje nacionalne biti in obstoja, neodvisnosti, graditve enakopravne skupnosti narodov, osvoboditve izpod vseh oblik izkoriščanja, podrejanja in zatiranja, odstranjevanja sile v odnosih 'med državami in narodi. Titovo ime je postalo simbol borca v vojni in miru in izraz, humanistične vizije novega, rešenega strahu pred uničenjem človeka po človeku in naroda po narodu, sveta, ki bo rodil sadove, kateri ne bodo poznali vojnih strahot in pustošenja, animalnosti v človeku ter med ljudmi in narodi. Nam, Titovim sodobnikom, je težko vsestransko oceniti ves objektivni pomen njegovega dela. Kot neposredne priče Titove besede in akcije od njegovih prvih zgodovinskih korakov pa vemo, da sta le-ti bili gibalna sila mnogih naših najvažnejših odločitev na usodnih družbenih prelomnicah. Zato je Titovo delo eden tistih zgodovinskih pojavov, ki /rado trajno navdihovali socialistično in vsako napredno misel in akcijo naše družbe.« VSAKO POLDRUGO MINUTO NOV PRALNI STROJ Akcija s prazno denarnico po pralni stroj »GORENJE« uspeva V novi hali, kjer izdelujejo samo superavtomatske pralne stroje, so pred nedavnim ure- čijo stroje in kupce takoj podili še eno montažno linijo. Lani so v tovarni gospodinjske opreme Gorenje izdelali 20 tisoč "čijo kako morajo z njimi oti pralnih strojev, letos pa jih bodo izdelali že 60 tisoč. Ali to pomeni, da se je na tržišču Povsem lahko verjamemo zagotovilom iz tovarne go- SKORAJ POVSEM SO upravljati. Predvsem pri pral- spodinjske opreme, da bodo OSVOJILI PROIZVODNJO nih strojih pozabijo pozorno letos kvaliteto svojih izdelkov PRALNEGA STROJA prebrati navodila. Takšne še izboljšali. Zdaj so začeli . . vrste pritožbe pa bodo od- še bolj vestno kontrolirati Gorenjski pralni stroj iz- praviij kcr sedaj že mehani- proizvode že v fazi izdelave, delajo sedaj že skoraj povsem ki iz 'sorvisov sami priklju- L. N. sami. Skupaj s kooperanti V ŠOŠTANJU: sprejeli program dela krajevnega odbora SZDL stopnjevalo povpraševanje za njihovimi superav tomatskimi pralnimi stroji. Tudi v Gorenju so začeli temeljito raziskovati trg. Pravijo, da je v Jugoslaviji še precej področij do koder niso najuspešneje prodrli s svojimi izdelki. Lani so izdelali precej manj pralnih . strojev kot so planirali, če- izdelajo okrog 90 odstotkov prav število 20.000 za začetek pralnega stroja. Uvažajo le ni majhno. Še enega mo- programska stikala m neka-menta se v Gorenju dobro tere manjše dele, ki se jih ne zavedajo. V naših trgovinah izplača osvojiti. Pralni stroj je precej uvoženih pralnih izdelajo po italijanskih nor-strojev, zlasti veliko je itali- mah m izdelajo v čistem dejanskih candijev. Po' nepre- lovnem času v manj kot pol-verjenih podatkih so lani drugi minuti po en pralni uvozili v Jugoslavijo 80 do stroj. Takoj na začetku leta so člani krajevnega odbora SZDL Šoštanj sprejeli program dela za enoletno obdobje. V njem so zajete konkretne naloge Socialistične zveze v Šoštanju. Njihov delovni načrt v celoti objavljamo. mi bo zagotovljen pravočasen začetek in zaključek pobiranja članarine. Za redno spremljanje in reševanje problemov, ki so v zvezi s pobiranjem članarine, bodo najmanj trije skupni razgovori s poverjeniki. 100 tisoč pralnih strojev. NA DAN IZDELAJO 530 PRALNIH STROJEV S takšnim stanjem pa v Gorenju niso zadovoljni. Ker Vrednost lanske proizvodnje cenijo po nepopolnih podatkih na 150 milijonov novih dinarjev. Letos pa bodo naredili skokovit porast in računajo z vrednostjo nad 220 milijonov novih dinarjev. imajo večje tehniške zmog- Izdelali bodo 310 tisoč raznih ljivosti kot sedaj proizvajajo, proizvodov, največ električ- bi lahko imeli tudi boljši zaslužek, če bi jih povsem izkoristili. Tudi letošnji proizvodni načrt je zdaleč pod sposobnostmi. Naj povemo, da delajo sedaj samo v eni izmeni. V podjetju so se odločili, nih in plinskih štedilnikov, štedilnikov na trda goriva, med temi pa seveda 60 tisoč pralnih strojev. LETOS IZDELKI PO J l S Vse bolj si v Gorenju prida bodo prva dva meseca le- zadevajo, da bi svoie izdelke tos pospešeno proizvajali, tehniško povsem izpopolnili pralne stroje. Druge mescce in uskladili s splošno veljav-pa bodo posvetili večjo po- njmi jugoslovanskimi predpi-zornost spet kakemu druge- sj. zato bodo letos tiste iz-mu proizvodu. To je znak, del ko, ki še niso narejeni po da dinamiko proizvodnjo jus normah uskladili z vse-uravnavajo tako kot veleva mi zahtevami. Močno pa tudi tržišče. želijo, da bi proizvodi obli- kovno odgovarjali okolju in PRALNE STROJE PRODA- zahtevam gospodinjstva. V K> NA POSOJILO BREZ te namene sodelujejo z elek-POROKOV IN OBRESTI trotehniško fakulteto, zavo-0 . .,. , dom za napredek gospodinjst- S trgovci so se pomenih, da va in še nekaterimi drugimi bodo ti prodajali pralne stro- znanstvenimi ustanovami v je iz Gorenja na enoletni kre- inozemstvu, dit brez obresti, osnovnega pologa in brez porokov. To je vsekakor velika ugodnost za kupce. Seveda pa ti pogoji niso povsod enaki. Ponekod Pogostokrat srečamo na pribijejo k prodajni ceni en cestj majhna vozila z znano odstotek za zavarovanje. Pri 3značbo tovarne gospodinjske nas v Velenju prodajajo stro- opreme iz Velenja. To so ser-je in sploh vse izdelke Go- visna vozila, ki križarijo po renja v prodajalni trgovske- vsej Jugoslaviji. Kar 40 takš- ga podjetja Bazen. nih servisnih avtomobilov ima pekarni v Velenju. To je zdaj edina pekarna v Šaleški dolini. Za takšen način prodaje njihova servisna služba, ,ki je . . so se od očili, ker so upošte- organizirana v šestih servis- Najprej so hoteli obnoviti na nafto. Zmogljivost pekarne vali zlasti to, da nimajo pral- niu središčih Seveda poprav- staro velenjsko pekarno. Kma- je 500 kilogramov kruha. Kruh nih strojev predvsem tisti, liajo samo izdelke velenjske lu P° začetem delu pa so u- pečejo zvečer od 20. ure pa do ki ne morejo takoj pri naku- tr,Jarnf» gotovili, da je zidovje stare 11. ure naslednjega dne. Testo pa pripravjlajo že nekaj ur prej. Postopek pečenja je zelo mehaniziran. Vreče z moko potegnejo z dvigalom v drugo nadstropje in jo vsipajo v avto- FIČKI Z RENJE« Vsako minuto iu pol pride iz montažnega traku nov izdelan stroj V Šaleški dolini pojemo 8 ton kruha na dan Ob koncu prejšnjega leta so začeli peči kruh v novi morejo takoj pri iianu- tovarne pu odš.cti potrebno vsoto Zavedajo se da servisna stavbe preslabo za kakršnoko- denarja. Vsi oni, ki so si lah- služba k- pride v najkrajšem 11 prezidavo. Odločili so se, da ko prišl-dili denar pa imajo času ' 0kvari h kupcu na bodo vse skupaj podrli in na že povečini pralne stroje. dom veča zaupanje. Čeprav novo zgradili. Zato so se dela Na kredit so začeli proda- sedaj opravljajo okoli 70 od- tudi tako dolgo zavlekla, jati šele pred dobrim mese- stotkov garancijskih popra- Novo sodobno pekarno ob cem. štiri Prodali pa so jže nad vil, pa je vedno več tudi po- Celjski cesti je zgradilo sploš- matska mešalna korita. Moka tisoč pralnih strojev, pravil izven jamstva. no gradbeno podjetje Vegrad, gre za|em skozj sita do manj- Zdaj bodo tak način prodaje Ljudje največkrat reklami- investitor pa je bil Veležitar Sih sijosov Tu je avtomatska razširili ipoleg Celja, Velenja rajo, ker ne upoštevajo na- iz Celja. Stroški izgradnje in tehtnica, ki odmeri potrebno in Trbovelj še v Beogradu, vodil, ki so priložena vsake- opreme so znašali 2 milijona količino. Nato spustijo moko v Banja Luki, Zagrebu, Ljublja- mu izdelku tovarne Gorenje. 200 tisoč novih dinarjev. mešalna korita. Testo režejo ni, Mariboru, Sarajevu in Šu- Večkrat aparat ni pokvarjen, Pekarna ima dve novi peči sedaj ge ročno. Dobili pa bodo botici. temveč kupci ne znajo z njim s štirimi vložišči. Peči kurijo tudi za to delo posebno na- pravo. Mehanizirano pa ula- ^ i L ^ . '^^^^^^S^^^^KSB^t Rajo štruce v peč. ^Hj^ * M®1^ Sedaj spečeio dnevno okrog lik . |f ^^ £ šffišk ^^^^^^^^ raznega peciva. Tolikšna kolibi # ® : " : M čina kruha, žemljic in peciva ;JB zadostuje za Velenje. Šoštanj I || m „ jJB in Pesje. Prodajo pa bodo še i* f| «*», ^gggftfig^'^ Jgfg razširili na Topolšico, Šmart- if " Sk m sJ^H Kruh prevažajo z dvema ^ £ ^ ^ ^^Ipk ^ % "^^^mS avtomobiloma, prodajajo pa |!| |%||LJj| ^^ s^ ^lltellP'*''* ? JwB ie Povedal. da delajo sedaj v ^EllMV' * i urejenih razmerah. Nova pe- iSt^^^Kl .... _| | v -.MM karna ima velik prostor za ob- ■ * likovanje. shajanje in shranje- ImK.'''vnt' ____ >**m">'' •'>•'' " vanje kruha. Na vrhu je suho 43k ^ MfPP^j^SBffž ISffill^BBlll jedilnica. Tovariš Drobne pa je | tudi povedal, da sedaj še niso ^^^^^^1 Jf/^tJf^^ ^ ^^^^^^^^ z drugimHcran potem lah- | 'J.....".......i............ T B kruha kot drugje. Največ pojemo črnega kruha in peciva. Predno pralni stroj embalirajo ga temeljito preizkusijo. Na sliki: pralni stroj v preizku- Radi pa segamo tudi po rže- ševalniei v fazi pranja nem in koruznem kruhu. Osnovni namen programa dela krajev, odb. SZDL je konkretno predvideti težišče in usmeritev dela in v bodočem obdobju zagotoviti konsolidacijo v delu KO in organizirano vključitev v razreševanje in izvrševanje vseh pomembnejših družbeno-političnih in gospodarskih problemov in nalog. Program dela daje orentaci-jo in spodbudo KO za načrtno in učinkovito delo. Zaradi daljnosežne narave večine nalog, ki smo jih sprejeli v programu dela za preteklo leto in pomembnosti le-teh za naslednje obdobje je program dela za leto 1968 le dopolnitev prejšnjega, z nalogami, ki jih narekuje izpre-men.jen družbeno-ekonomski položaj in temu ustrezna idej-no-politična vsebina ter popolnejše organizacijske oblike dela. ORGANIZACIJSKE NALOGE 1. Obvladanje in uspešno reševanje nalog iz delovnega področja krajevne organizacije SZDL je možno le v organiziranem, nepretrganem in vzajemnem delu odbora kot celote ter zavestnem delu vsakega posameznika. Za zagotovitev takšnega dela. nredvidevamo: a) redne seje KO (najmanj 1 krat mesečno), b) polnoštevilno udeležbo na sejah, c) skrbno in kvalitetno pripravljene seje, d) konstruktivne in kvalitetne razprave, e) ustrezne sklepe s konkretnimi zadolžitvami, f) redno preverjanje nad izvrševanjem sklepov. 2. S pravilno delitvijo dela in zadolžitvami v odboru bomo krepili samostojnost članov odbora pri sprejemanju in izvrševanju nalog iz delovnega programa in drugih. Odraz te samostojnosti mora biti v neposredni povezanosti s člani področja, na katerem član odbora stanuje, v spremljanju in registriranju mnenj, želja in predlogov članov, v seznanjanju članstva s problemi, nalogami in stališči ter pridobivanju članov za sodelovanje v skupnih prizadevanjih za učinkovito reševanje nalog, ki imajo značaj splošne koristi za kraj in prebivalce. 3. Za učinkovitejše delo na določenih interesnih področjih bomo v letu 1968 ustanovili naslednje sekcije: a) za tisk in informacije, b) za društveno dejavnost, c) za družbeno vzgojo. Skrbno bomo proučili pomen in namen teh sekcij in poskrbeli za takšen kadrovski sestav v sekcijah, ki bo zagotovil organizacijsko trdnost in vsebinsko kvalitetno delo vseh sekcij. 4. Za primerno izvedbo proslav in praznovanj zgodovinsko in kulturno pomembnih dogodkov krajevnega in širšega pomena bo KO izdelal koledar praznovanj in prireditev ter predvidel organizatorje in izvajalce programa, se z njimi dogovoril o pravočasnih pripravah, primernosti in kvaliteti programa. KO bo pravočasno poskrbel za materialno stran, kakor tudi za organizacijske in vsebinske priprave, da bodo proslave »DEDKA MRAZA« uspešne. 5. Krajevni odbor bo z ustreznimi oblikami in metodami pridobil v članstvo čimveč občanov, ki imajo moralno-politične pogoje, pa še niso včlanjeni v SZDL. Ugotovil in proučil bo vzroke, zakaj posamezniki, med njimi tudi takšni na družbenih položajih, zavračajo članstvo SZDL in odklanjajo plačevanje članarine. 6. S pravočasnimi in skrbnimi organizacijskimi priprava- DRUŽBENO POLITIČNE NALOGE 1. Dosedanja nezadostna povezanost in sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami in društvi na področju mesta narekuje vzpostavitev in neposredno kontinuirati sodelovanje s krajevnim odborom SZDL preko članov odbora. Z vzpodbudnimi predlogi in drugimi načini bo KO prispeval k reševanju raznih problemov organizacijske in kadrovske narave ter izvrševanju programskih nalog. Vzporedno pa si bo prizadeval vskladiti delo pri organiziranju in izvedbi nalog širšega obsega in pomena kot so prireditve, proslave in podobno, ter enotnost stališč pri reševanju vseh pomembnih družbeno-političnih vprašanj. 2. V sistemu socialistične demokracije postajajo krajevne skupnosti čedalje pomembnejša oblika neposrednega samoupravljanja občanov. Krajevni odbor SZDL si bo prizadeval, da bi krajevna skupnost postala dejansko samuopravna skupnost občanov, da bo delo KS resnični odraz želja in potreb občanov. Za uspešno reševanje problemov in uresničevanje nalog, ki izhajajo iz tega in ki imajo značaj splošne koristi za kraj in prebivalce, pa je potrebno organizirano sodelovanje največjega števila občanov ter pripravljenost delovnih organizacij, da z ustreznimi denarnimi sredstvi in enotnostjo stališč prispevajo k čim hitrejšemu reševanju obstoječih in nastajajočih potreb. KO SZDL bo vsestransko podprl prizadevanja KS pri akti-vizaciji občanov in delovnih organizacij za pospešeno uresničevanje teh nalog. 3. Krajevni odbor SZDL se bo zavzemal, da ne bodo zbori volivcev le tribuna za obveščanje občanov o že sprejetih odločitvah, temveč tribuna za oblikovanje predlogov in neposredno odločanje o vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost volivcev. Zato se bo tudi zavzemal. da bodo zbori volivcev večkrat kot doslej, da bodo dobro pripravljeni in dobro obiskani. 3. Za zavestnejše sodelovanje občanov pri oblikovanju mnenj in predlogov ter razreševanju in izvrševanju nalog je odločilnega pomena pravočasna in pravilna informiranost občanov o vseh pomembnejših problemih in nalogah. Za zagotovitev tega bo KO SZDL tekoče spremljal in obravnaval vse pomembnejše probleme in naloge, oblikoval mnenja in stališča ter v obliki dialogov v lokalnem časniku »ŠALEŠKI RUDAR« seznanjal članstvo in pridobival njegovo mnenje. Z enakim namenom bo KO SZDL večkrat organiziral razgovore s člani SZDL za območje uličnega poverjeništva, na katerih se bodo člani KO neposredno seznanjali s problematiko terena ter izmenjavali mnenja o vprašanjih, ki zanimajo članstvo. Z organiziranjem javne tribune bo KO SZDL omogočil članom, da se seznanijo z interesnimi vprašanji iz raznih področij našega družbenega življenja. 5. Na področju družbene vzgoje se srečujemo z mnogimi problemi, katerih reševanje terja sodelovanje vseh družbenih činiteljev. Zato bo KO SZDL z večjo pozornostjo spremljal to problematiko ter se z organiziranjem predavanj in razgovorov o teh problemih vključil v prizadevanja uspešnejšega reševanja vprašanj. DRUŠTVU GROZI PROPAD... Tako je meti drugim povedal predsednik turističnega dru-šlva Šoštanj Stane Dolar na občnem zboru, 6. januarja letos, ko je poročal o dveletnem delu. Vendar pa so kasneje v razpravi bili enotni, da je bilo delo turističnega društva v Šoštanju le uspešno. Predvsem pa so bili enotni v tem, da mora društvo še naprej obstojati. Pa vendar se povrnimo k predsednikovi ugotovitvi, ki smo jo zapisali na začetku. Tako-le je o tem problemu povedal v svojem poročilu: »Med organizacijske spremembe štejemo pri društvu poskus formiranja komisij.\ S tem smo hoteli zamenjati, klasične oblike dela in oblikovati manjše skupine v katerih bi bili ljudje, ki imajo različne interesne dejavnosti. Na formacijo teh komisiji smo deloma prišli, ker smo hoteli do tega občnega zbora, pripraviti obliko za nadaljnje delo. Ustanovili smo pet komisij, in sicer: komisijo za izgled mesta, materialno poslovanje, -turizem, za reklamo in propagando in komisijo za prireditve. Ker reorganizacija ni uspela smo ugotovili, da v našem društvu ni sposobnih kadrov. Tisti, ki pa so sposobni so preveč obremnjeni ali so ljudje, ki v društvenih akcijah ne morejo doseči toliko kot oni, ki so v delovnih organizacijah na odgovornejših delovnih mestih. Vzporedno s temi problemom se pojavlja nova POROČILO S SEJE OBČINSKE SKUPŠČIN*: (Nadaljevanje s 1. strani) razmerju s polnim delovnim časom opravljajo še kakšno, drugo samostojno dejavnost, že uzakonila in se zaradi tega pričakuje da bo ta problem občinska skupščina v kratkem ponovno obravnavala. SE NAPREJ PRI SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V RAVNAH Občinska skupščina je obravnavala tudi nekatere predloge, da bi se naše območje oddvojilo iz komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem in se priključilo celjski komunalni skupnosti. Zagovorniki tega predloga menijo, da bi s tem nastala močnejša rizična skupnost, ki bi lahko lažje krila vse stroške zdravstvenega varstva občanov na svojem območju. Odborniki so na seji ugotovili, da bi bilo najprimernejše, če bi za vso republiko, namesto sedanjih devetih, obstajala samo ena skupnost, socialnega zavarovanja in bi morala iti vsa prizadevanja v to smer, ker bi se tudi s priključitvijo naše občine k celjski rizični skupnosti možnost kritja vseh stroškov zdravstvenega varstva z rednimi dohodki socialnega zavarovanja bistveno ne povečala. Zaradi takih ugotovitev je občinska skupščina sprejela sklep, da bo naše območje še nadalje vključeno v sedanjo skupnost socialnega zavarovanja. ZNIŽANA AMORTIZACIJSKA STOPNJA OSNOVNIH SREDSTEV ZA VELENJSKO PAKO Odborniki občinske skupščine so na tej seji odobrili gostinskemu podjetju Paka Velenje znižanje stopnje amortizacije osnovnih sredstev, ker njihove gostinske kapacitete niso polno zasedene vse leto. Predlog stanovanjske enote rudnika lignita Velenje, da bi se povišala stopnja amortiza-zacije stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki jih upravlja njihova enota, ocl 1 na 1.9 odstotkov, pa je zavrnila, ker mora biti amortizacija za vse stanovanjske hiše v občini enaka in bi jo ostale organizacije. Id opravljajo s stanovanjskimi hišami zaradi večjih potreb po sredstvih za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ne mogle plačevati. Občinska skupščina je odločila, da se ocl 1. 1. 1968 vplačuje na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva 18 odstotkov stanovanjskega prispevka za subvencioniranje stanarin. Ta odstotek je doslej znašal 27 odstotkov. Do zmanjšanja tega odstotka je prišlo zaradi tega, ker se stanarine s 1. 1. 1968 povišajo po samem zakonu za okoli 25 odstotkov in je tako potrebno manj sredstev za izplačevanje razlike med polno stanarino in stanarino, ki jo plačujejo lastniki stanovanjske pravice. Razpisali so volitve v svet novo ustanovljenega Savinj-sko-šaleškega zdravstvenega doma v Velenju, sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve že prej sprejetih občinskih predpisov, med drugim tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o priznavalninah in dijaški pomoči. S tem odlokom so pogoji za priznanje priznavalnin za nekatere kategorije upravičencev zaostrili. ker je bil obseg pravic po prejšnjem odloku glede na razpoložljiva sredstva preširoko določen. PRIHODNJIČ ODGOVORI NA VPRAŠANJA ODBORNIKOV Odborniki so na tej seji postavili več zanimivih vprašanj, na katera bo morala občinska uprava pripraviti odgovore do prihodnje seje. Tako je bilo npr. postavljeno vprašanje, kakšne ukrepe namerava občinska skupščina storiti, da bi se dokončno clektrifieiral zaselek Šentvid v krajevni skupnosti Paka pri Velenju, ki ima 13 gospodarstev. Zaselek Šentvid je poleg naselja Šentvid nad Zavodnjo edino območje v občini, ki še ni elektrifieirano. Stroški napeljave elektrike bodo znašali okoli 17!) tisoč novih dinarjev in jih tamkajšnji prebivalci, ki so večinoma mali kmetje in delavci, sami nikakor ne zmorejo pokriti. V zvezi z nizko napetostjo električnega toka v Podkraju pri Velenju, Šentilju, Skalah in še drugod, je odbornike zanimalo, kaj bo letos storjeno da bi se ta pomanjkljivost odpravila. Nadalje so odborniki zahtevali pojasnilo, ali se bo začela gradnja turistične_ceste na Paški Kozjak; kdaj bo zavarovan most pri Čuježevem jezu v Paki pri Velenju; ali so kakšne možnosti, da bi se zgradila ograja okoli pokopališča v Skalah; zakaj so višji predeli mesta Šoštanj, zlasti Gorice, večinoma brez vode itd. Predlagano je bilo tudi, da se v finančnem načrtu komunalnega sklada za leto 1968 zagotovi finaciranje gradnje javne razsvetljave nekaterih območij mesta Velenje, severno od Kidričeve ceste, kjer javna razsvetljava še sploh ni napeljana. O odgovorih na ta vprašanja bomo v našem listu poročali. Na pobudo odbornikov je bil sprejet tudi sklep, da se mora občinska skupščina aktivno vključiti v prizadevanja, da se vir toplovodnega ogrevanja za Velenje usposobi za nemoteno obratovanje, ker je sedanje stanje tako, da lahko naprave za toplovodnno ogrevanje v TE Velenje nenadoma odpovedo, kar bo imelo zelo hude posledice za prebivalce, javne službe in gospodarstvo celotne občine. Občinska skupščina je v zvezi s popravki proračuna za prihodnje leto naročila tudi občinskim upravnim organom, naj pripravijo pregled vseh prispevkov in davkov, ki jih plačujejo delovne organizacije in občani naše občine in so dohodek drugih družbeno političnih skupnosti, to je republike, federacije, socialnega zavava-rovanja itd. Občinski upravni organi morajo pripraviti tudi seznam predpisov, ki obvezujejo občinske skupščine financiranje določenih družbenih potreb ne glede na to, ali ima občina za to zagotovljena sredstva ali ne. težava in društvu resno grozi propad, če mu ne podpremo temeljev, ki so spričo naštetih vzrokov popustili. Povedal bom glavne vzroke zakaj so nekateri člani upravnega odbora odstopili. V društvu sta zastopana samo dva direktorja, čeprav je v Šoštanju več podjetij. Večina direktorjev iz šoštanjskih podjetij živi izven kraja in jim je edina skrb le služba v tem kraju, drugo pa jih ne zanima. Trud sedanjega upravnega odbora ni naletel na moralno podporo, da bi bilo turistično društvo, podprto pri svojem delu in da bi se vsa društva povezala in skupaj delala v prid popularizacije Šoštanja kot turističnega kraja«. Del predsednikovih ugotovitev smo zapisali zato, da bodo zlasti družbeno politi-ne organizacije v kraju prisluhnile težnjam in težavam društva. :V programu krajevnega odbora SZDL je zapisano, da bo krajevni odbor pomagal društvom v kraju »z vzpodbudnimi predlogi irt drugimi načini pri reševanju raznih problemov organiza-cijske in kadrovske narave«. Turizem je za Šoštanj pomembna gmotna panoga. Zato bi morali v turističnem društvu sodelovati vsi, ki imajo od turizma koristi. Krog takšnih koristnikov pa je vsekakor velik, brez dvoma pa večji od števila sedaj aktivnih delavcev. Ne bomo navsezadnje povedali preveč, da bodo morali pri razvoju turizma sodelovati vsi šoš-tanjčani. Vsi bi se morali zavedati, da je turistična dejavnost pomembna z.a nadaljnji uspešni razvoj 'kraja. Saj bodo imeli vsi od turizma tudi gmotne koristi. Pa vendar so dosežki turističnega društva v Šoštanju vidni. Od 1961. leta dalje, ko so v Šoštanju ustanovili turistično društvo, so začeli v kraju vse pogosteje razpravljati o turizmu. Kraj je dobil po zaslugi turističnih delavcev več pridobitev. Naj naštejemo najpomembnejše. Uredili so razvaline Pustega gradu, ob njih razgledno ploščad in speljali pot do njih. To turistično postojanko bodo urejevali še naprej, ker je od tod lep pogled na mesto in šaleško dolino. Razvaline bodo razsvetlili, ob poti postavili klopi in namestili daljnogled. Precej so naredili tudi na področju propagande. Založili so spominski znački in 20 tisoč barvnih razglednic. Turistični tedni, ki jih prirejajo že več let s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami ter likovnimi in cvetličnimi razstavami, popestrijo življenje v Šoštanju. V Šoštanju so lansko leto zgradili na pobudo turističnega društva novo avtobusno postajo. Ta je za kraj velika pridobitev. Postajališče je zgradil velenjski Vegrad, veljalo pa je 180 tisoč novih dinarjev. Turistično društvo je najelo 145 tisoč novih dinarjev kredita, preostanek pa so dali iz lastnih sredstev. Zdaj so se z Izletnikom iz Celja pogovorili, da bo le-1a pet let zapored odplačeval letne zneske do 120 tisoč novih dinarjev z dodatnimi obrestmi v višini 8 odstotkov. Izletnikovi avtobusi pa se bodo lahko v tem času brezplačno ustavljali na postajališču. Srednjeročni plan razvojja turizma na območju Šoštanja za čas do 1970. leta, ki so ga sprejeli na občnem zboru, predvideva večjo | aktivnost. Turistični delavci inačrtujejo povečanje ležišč in zlasti odpiranje novih področij. O njihovem srednjeročnem načrtu bomo podrobno pisali v naslednji številki našega časnika. Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor. V njem so: Jože Brinovšek, Slane Dolar, Zvone Debelak, Janez Erhard, Viktor Kojc, Marjan Komar, Franjo Ma-šek, Milan Novak, Martin Primožič, Florjan Praznik, Tine Steblovnik, Andreja Zevnikar, Riko železnik in Marija Uršnik. KONČAN SPOR O CENI VELENJSKIH HIŠ BANKA DOBILA PBAVDO Viktor Rosenstein bo moral doplačati zahtevani znesek za svojo hišo, isto pa velja še za 30 drugih lastnikov hiš, ki še niso pristali na višjo ceno. Vrhovno sodišče Slovenijd je kot sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo Viktorja Ro-sensteina in potrdilo odločbo celjskega okrožnega isodišča, ki je v pravdi med velenjsko podružnico celjske kreditne banke in Rosensteinom odločilo, da mora ta doplačati za hišo 1,706.000 starih .dinarjev. Hkrati je vrhovno sodišče ugodilo pritožbi kreditne banke in odločilo, da sta dolžna za stroške pravde na prvi stopnji vsaka Sstranka kriti svoje stroške. S tem je bila odpravljena odločitev, da mora banka kriti 70 odstotkov stroškov. Spor o ceni 107 enodružinskih hiš v naselju Šmartno II je star že skoraj dve leti. Spomladi leta 1966 so namreč ugotovili, da za pogodbeno ceno teh Ihiš ne bo mogoče dograditi. Kreditna banka, ki je postala naslednik ukinjenega stanovanjskega sklada in s tem investitor, ter Vegrad, ki je po priključitvi rudniškega gradbenega obrata postal naslednik izvajalca, sta se dogovorila o povišanju skupne cene za 207 milijonov sta-* rih dinarjev. Po prvotni pogodbi bi morali vseh 107 hiš zgraditi za 586,5 milijona sta- rih dinarjev, po dodatku pa se je ta cena zvišala na 793,8 milijona starih dinarjev. Vegrad je nato nadaljeval z gradnjo (nekatere hiše so takrat že bile/vseljene), banka pa je sestavila nove pogodbe in zahtevala, da kupci pristanejo na podražitev. Da> kupci niso bili veseli take spremembe, si lahko mislimo1. Polagoma se je večji del lastnikov novih hiš vendarle sprijaznil s podražitvijo, medtem ko jih je nekaj čez 30 kljubovalo in vztrajalo pri prvotni pogodbeni ceni. Kreditni banki ni preostalq drugega, kakor da je sprožila pravdo. Tožbo je naperila zoper dva kupca, pri čemer ije eden kmalu poravnal, drugi, Viktor Rosenstein pa vztrajal. Pravda se je začela avgusta ali septembra 1966. Bilo je več narokov, končno pa j>~i L.\.Vt; U Vaš obveščevalec ŠALEŠKI RUDAR . do 22. ure; % nedeljah od 8. do 12. u re. Bife je zaprt ob nedeljah in četrtkih popoldne. Društvo upokojencev Velenje beh tožnikov, vendar potem ni prišlo do izvršitve. V tistem času je rudnik lignita s svojo mehanizacijo pričel urejati teren za gradnjo nasipa po katerem naj bi uredili dostop do Švajglovih z vzpetine na severni strani. Ta dela, ki so bila tudi brez dovoljenja so potem ustavili na osnovi pritožbe nekega drugega soseda. V tem primeru bi imeli Švajglovi pristop po o-vinku, gradnja ceste bi bila dražja in porabili bi več zemljišča. Občinska skupščina je 25. avgusta 1967 izdala odločbo o tej cesti oziroma dostopu med Travnerjevo in Majcenovo hišo. Na to odločbo sta se oba pritožila. 2. novembra 1967 je občinska skupščina ponovno izdala odločbe s približno enako vsebino. V obrazložitvi odločbe so navedli med drugim že omenjeno spremembo zazi-dave brez odobritve, dalje da je ta dostop najbolj naraven, pri licitaciji hiš ni bilo zajeto tudi zemljišče, da po zazidalnem načrtu za naselje ni predvidena razparcelizacija temveč parkovna ureditev in da dostop do Švajglovih, tj. do ene same hiše v ozadju, obeh sosedov ne bo motil. Drugje so bolj prometna pota dosti bliže hiš. Približno iste kot v občinski odločbi so tudi navedbe v obrazložitvi odločbe republiškega sekretariata za urbanizem. Povedati bomo morali tudi, da je občina dosegla sporazum s kreditno banko, podružnico Velenje, (ki je bila kot naslednik stanovanjskega sklada investitor za celotno Šmartno II), da je banka sporno zemljišče odstopila nazaj občini. Travnarfevi in Majcenova sta res okrog hiše že urejala vrtove, vendar pa teh nekaj kvadratnih metrov zemlje le ni taka reč, da jih ne bi oba soseda mogla pogrešati. Rekli smo že tudi, da vrtovi tako niso bili načrtovani. Menimo, da je dobro sosedstvo tudi več vredno kot košček zemljišča. Seveda pa lahko prizadeta soseda izkoristita tudi še zadnjo pravno možnost. PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE V PLEŠIVCU Iz Plešivca so sporočili, da jili je obiskal dedek Mraz. V šolo je prinesel lepa kolektivna darila, obdaroval pa je tudi vsakega pionirja posebej. Pionirji so se na ta veseli dan pridno pripravljali. Naučili so se lutkovno igrico »Pavliha in slepar« ter igro »Jelka žari«. Poleg pionirjev je prireditev obiskalo tudi več staršev in cicibanov. Velenjski rudarji so svoje bolne »kainerade« obiskali v bolnišnicah. Obdarili so jih in jim zaželeli srečno novo leto. V ortopedskem oddelku celjske bolnišnice so obiskali in obdarili tudi Janka Riseka Malokdo se ob takem času, ko povsod vlada silvestrovsko razpoloženje spomni na tiste člane kolektiva, ki ležijo v bolnišnicah. Precej je bilo letos članov rudniškega kolektiva za novo leto ločeno od svojih svojcev in delovnih tovarišev. Ležali so bolni, v dru- je značilno zvesto tovarištvo. V bolnišnicah so jih obiskali sindikalni funkcionarji in jim prinesli darilne pakete. Srečanja in obdaritve ne predstavljajo veliko. Vsi pa so občutili, da je bilo vse pripravljeno prisrčno in za delovne tovariše. To pa je za rudarje Rudarji so Zaključili težavno leto v njihovem delavskem klubu. Kot vidimo so kljub nevšečnostim pričakali novo leto vedri in nasmejani. Seveda z upanjem, da bo novo 1968. leto za njih boljše gačnem okolju kot ostali. Ven- tembolj pomembno, ker jih bo dar so tudi oni občutili, da pri- pri delu v prihodnje družilo še padajo kolektivu za katerega večje resnično tovarištvo. Fantje so čestitali Ob novem letu so poslan čestitke delovnemu kolektivu rudnika lignita in našemil uredništvu: Drago Bednički, V. P. 7640/9, Klana pri Reki, Milan Mazej, ki je v Beogradu, Drago Nikolič, V. P. J159/93-b-VE-7, Pula in Vlado Videmšek, V. P. 306516 Som-bor. Alojz. Ocvirk in Anton Berložnik, ki sta v Bohinjski Beli pri Bledu, pa želita srečno novo leto še delovni skupnosti lesnoindustrijskega kombinata. Za izrečene zelje se najlepše zahvaljujemo. Vsi pionirji ;in tovariša učitelja se lepo zahva-Ij u jej o delovni skupnosti lesnoindustrijskega Kombinata iz Šoštan ja, ker so jim letos pripeljali tako dobrega dedka Mraza. Martino srcc bije no rm m I no petnajst let moškega pevskega društva KAJUH VELENJE DR. DE BACKEY JE USPEŠNO OPERIRAL BOLNO SRCE ŠESTNAJSTLETNE MARTE ACMAN IZ SKORNEGA PRI ŠOŠTANJU - UPORABIL JE UMETNI SRČNI PREKAT. Veseli smo sprejeli sporočilo Pred novoletnimi prazniki so iz Houstona ZDA, da je sloviti Acmanovi dobili iz Amerike kardiolog Michael de Backey zvočno pismo. Na pismu, ki ima obliko majhne gramofonske plošče, je posnet govor Marte in dr. Marjanovi ča, zdravnika iz Kruševca, ki spremlja svojo ženo Miroslavo, katero so tudi operirali v Hou- glas: »Dragi domači! Prejmite mnogo lepih pozdravov od vaše Marte. Operacijo sem srečno prestala. Zdravniki me imajo zelo radi. Vsega imam dovolj. Ležim v lepi sobi, v kateri je radioaparat in televizor. Če danes ne bo deževalo, me bodo popoldan peljali v mesto. Vem, da že vsi težko čakate name. Veste, ne morem se kar takoj vrniti domov, ker je bila moja operacija zelo težka. Ko boste dobili moje slike, dajte vsakemu po eno. Knjig imam dovolj. Želim vam srečno novo leto. Pozdravljam pa tudi malega Mirana, Zdravka in Tončko.« Zatem pa se oglasi še dr. Marjanovie: »Sem zdravnik iz Kruševca. Tu na kliniki imam ženo, ki jo je operiral dr. De Backey pred štirimi tedni. Sleherni dan jo obiščem. Vaša Marta je prestala težko operacijo in bo morala dalj časa okrevati. Dr. De Backey in ostali zdravniki so vsak dan pri njej. Njej posvečajo vso pozornost. Ima zelo lepo bolni-^ • . ško sobo, v kateri je mnogo cvetja in tudi igračk ne manjka. Marta je začela jesti. Pred dnevi so jo fotografirali. Počesala se je in očedila. Dosti je v Houstonu naših rojakov. Pogostokrat obiščejo naše bolni-Marta slikana pred odhodom ke iz Jugoslavije. G. Ivančič na operacijo srca, ki jo je rojakinja iz Slovenije je več-opravil v Ameriki dr. De Ba- krat pri vaši Marti. Tudi žena y dr- De Backeya pogostokrat obišče Marto. Pišite večkrat sadili ledvico drugega človeka, stonu. Martini domači skrbno Marti, ker je zelo vesela vaših in hranijo to zvočno pismo in ga pisem. To ji bo tudi pripomofi- Vzgojili bodo mlade pevce rešil življenje našemu šestnajstletnemu dekletu. Marta Acman je odšla na metodistič-no kliniko v Houston (Texas), da bi profesor de Backey operiral njeno bolno srce. Tja je odšla že 8. oktobra lani. Z njo je odpotovala tudi dr. Fetticho-va iz Ljubljane, ki pa se je kmalu po Martini operaciji vrnila domov. Njeni domači iz Skornega so nestrpni čakali prvih sporočil. Bila so vznemirljiva. Martino operacijo je dr. de Backey preložil za nekaj dni, ker so pri pripravah za operacijo nastopili zapetljaji. Operiral jo De šele sedemnajsti dan po sprejetju v houstonsko metodistic-no bolnišnico. Dr. Leo Matajec je prvi pisal Martinim domačim- »Dr. Fettichova je sporočila, da dela dekletovo srce tako kot zdravo. Njene ledvice pa ne funkcionirajo normalno. Šestnajsti dan po operaciji se ni šlo od nje niti kapljice urina. Zato Marti dvakrat dnevno z umetnimi ledvicami čisti-io kri. Koliko časa bodo to delali ne vem. Običajno čistijo kri z umetnimi ledvicami do 2 meseca po operaciji. Ce pa v tem času njene ledvice še ne bodo delale, bodo verjetno pre- Operacija je bila zelo težka bo Marta morala ostati v Ame- le redkokdaj zavrtijo, da se ne lo pri zdravljenju, riki še dolgo časa.« bi izrabilo. Kljub temu pa so Takoj po Martinem odhodu ustregli naši želji iri najmlajši V Ameriko smo v Šaleškem ru- sin Jožek je prinesel gramo-darju pisali, da se je zdravila fon. Vsa družina se je zbrala 16 mesecev v ljubljanski klini- ob njem in pozorno poslušala. Plošča se je zasukala, iz zvočnika pa smo zaslišali Martin Letos mineva petnajst let uspešnih nastopov moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja. To je vsekakor pomemben jubilej za pevce, pevovodjo in upravni odbor. Društvo se je vseskozi s težavo prebijalo, saj jim je manjkalo denarja, pevcev ... Kdo bi mogel podrobno našteti težave na katere so pri svojem delu naleteli. Ko so pred nedavnim na zborovskemu petju vse večji letnem občnem zboru pregle- poudarek. Slovenska narodna dovali svoje delo so povedali, in umetna pesem si vse bolj da so lansko leto imeli največ utira pot. Sami smo videli nastopov. Peli so na vseh večjih prireditvah v občini, na pogrebih in sodelovali na reviji rudarskih zborov Slovenije v Zagorju. Priredili pa so tudi samostojne koncerte ob dnevu žena v Velenju, ob praznovanju republike in 50. obletnice oktobrske revolucije v mladinskem klubu. Posebej pa so gostovali še v Ponikvi pri Šentilju in Zavodnji. Povsod so jih toplo sprejeli. Pevci moškega pevskega zbora Kajuh so lani peli in vadili 5.040 ur, povprečno vsak posamezni član pa 252 ur. Največ časa so porabili za vaje. Velika pridobitev za zbor so prispevki članov delovne skupnosti velenjskih rudarjev. Ti prispevajo za zbor po 25 para na mesec in so ta sredstva tudi stalni vir zborovih dohodkov. Povprečno dobijo na mesec 650 novih dinarjev. Denar pa porabijo največ za učne pripomočke in gostovanja. pevce, predvsem mladince iz rudarskega šolskega centra. Za vzgojo novih pevcev pa bodo rabili tudi več denarja. Letos bo gostoval v Velenju pevski zbor iz Gradca. Člani zbora Kajuh se pripravljajo na gostovanje v Avstriji in Češkoslovaški. To bi radi letos uresničili seveda, če bodo imeli dovolj deharja. Sodelovali bodo tudi na reviji rudarskih Predsednik rudniškega odbora sindikata čestita Ludviku Glavniku za uspešno vodenje pevskega zbora Kajuh iz Velenja ki za trajnejšim obolenjem srca in infekcijo srčne membrane. Lansko leto jo je v Ljubljani operiral dr. Košak. Operacija pa ni povsem uspela. V Houstonu so Marti zamenjali srčno zaklopko z umetno. Ker je bila bolnica v kritičnem stanju, so kirurgi uporabili umetni srčni prekat. Tedaj se je delovanje srca izboljšalo. Četrti dan po operaciji so umetni prekat odstranili. Zdaj utripa njeno srce normalno. Umetnega prekata niso vstavili v Martine prsi, ampak so ga povezali z arterijami, ki so po cevkah dovajale in odvajale kri iz srca. Kot poročajo, je Martino srce ozdravljeno. V Houstonu ji bodo zdravili še ledvice in nihče ne ve, kdaj se bo vrnila domov. -lj Predsednik upravnega odbora Kari Martinšek je na zadnjem občnem zboru med drugim dejal: »Ne le pevci, temveč tudi širša javnost opažamo, da v zadnjem času dajemo na reviji rudarskih pevskih zborov v Zasavju cla prav tam pevski zbori pospešeno delajo. Zato moramo skrbeti, da bo tudi naš zbor napredoval« Zaradi tega so se odločili, cla bodo v zbor pridobili mlajše zborov iz Slovenije. Resno pa razmišljajo, da bi letos proslavljali 50. obletnico zborovskega petja v Velenju. Poleg tega pa bodo nastopili na različnih prireditvah v velenjski občini. Srečanje z upokojenim rudarjem Sedela sem v vlaku, gleda- govoril na moje vprašanje dala §kQzi oki$o,jnvya iV'.'tje »Kaj pa misliš deklica v rud- so se premikala drevesa, rali- niku sem začel delali' ko mi lo zibanje vlaka pa me je za- je bilo 16 let in prenehal sem Zibalo v globoko premišljanje. ko sem dopolnil petdeset « Medtem je vstopil starejši možakar in prisedel. Bil je bled in imel izčrpan obraz ter močne tuljave roke. Spregovoril je ... Nekolk ko je pomežiknil s prijaznimi očmi, si pogladil sive brki, se veselo zasmejal in od- tribuna vaših mnenj _____W_ PREBIVALCI NAŠLANOROVI POT! BODO DOBILI ELEKTRIKO V zadnji številki šaleškega rudarja Miloš Volk pojasnil stališče in sklep sveta krajevne skupnosti iz Šoštanja v zvezi z razsvetljavo Ceste talcev in Pustega gradu. Na njegovo pisanje pa so nam poslali obširno pismo Viktor Kojc, Alojz Acman, Alojz Cvelbar in turistično društvo Šoštanj. Pisma nq bomo objavili, ker so nam povedali na krajevni skupnosti, da so prejšnji teden (11. t. m.) že začeli količiti za električno napeljavo po trasi za katero so se skupaj odločili na seji njihovega sveta. Na ta način pa so tudi v do-voljni meri pripomogli, cla bodo prizadeti stanovalci na. Šlandrovi poti dobili prepo-trebno elektriko v svoje domove. Menimo, da smo s prejšnjimi štirimi prispevki za< interesirano javnost podrobno seznanili s problemom in spodbudili krajevne dejavnike, da so po večih letih težavo prebivalcev s šlandrove poti ugodno rešili. Turističnemu društvu pa je omogočeno, da bo lahko razsvetlilo razvaline Pustega gradu, ker so, kakor nam je povedal elektromojster tovariš Topol-šek, od Cvelbarjeve domačije do razvalin že postavljeni električni drogovi. Povemo naj še to, da bodo stroški sedanje elektrifikacije znašali po zadnjem predračunu 8.175 N-dinarjev. Urednik ŠR IVE UNIČUJMO MLADIH SMREK Bil seni v gozdu in videl otroke kako so nespametno uničevali mlade smreke. Pred novim letom vsakdo pohiti v gozd, da bi dobil primerno drevesce za novoletno jelko. Pri tem pa ne pomisli na škodo, ki jo povzročamo v naših gozdovih. Otroci, ki sem jih srečal v gozdu, so odsekali več smrek predno so izbrali primerno. Pustili so jih ležati v gozdu. Menim, da starši ne bi smeli puščati otrok samih ali pa bi jih morali opozoriti, da naj odsekajo le eno smreko. Predlagam tudi, da bi šolski mladini omogočili pogozdovanje in jim na ta način vcepili čut do gozdov. I. Ojsteršek, Šoštanj Partizanska pot 9 »Potem pa prav gotovo več veste o zgodovini naše doline in razvoju rudnika kot jaz.?« sem ga vprašala. »Da, da! Kakor pišejo v zgodovini je bila šaleška dolina zalita z vodo. Ta je počasi odtekala in v dolino so se naselili prvi kmetje. Po dolini so se razprostirala pol i a, med katerimi so se dvigale lesene koče. V lo dolino pa je prišel izkoriščevalec, ki je kmete zaposlil v rudniku. Ker so kmet je slabo živeli, so vendarle odšli na delo v rudnik. Rudarji so kopali premog s krampi, ga nalagali v jamske vozičke in odvažali. Vozičke so vlekli- konji. Delavci so dobili majhen zaslužek, ker je pretežni del dobička pobral lastnik. Rudarji pa smo se uprli in zaživeli novo življenje ... T udi moj ded in oče sta delala v rudniku, mene pa nadomešča sin. Rad bi še delal, toda zdravje in leta mi ne dopuščata več.« Za nekaj časa je utihnil, v njegovih očeh se je zaleske-tdla solza. Takrat sem spoznala kako je ljubil delo v temačnih globinah. Marsikaj bi ga še rada vprašala. Predno je izstopil mi je stisnil roko, pomahal in zaklical — srečno! T a k sni so naši rudarji. Vedno s spoštovanjem govorijo o svojem delu in stanu. Udeleženci občnega zbora velenjskih pevcev RIBICI SO ZBOROVALI Nada Bornšek, dijakinja, Velenje Hote! PA K A VELENJE i Mednarodni barski program l Strip-teas Strip-teas i Vsak dan razen ponedeljka V nedeljo 1. januarja so imeli ribiči ribiške družine Paka letni občni zbor. Od 68 članov je bilo na zboru 56 članov in predsednik zveze ribiških družin iz Celja Karlo Sagadin. Člani ribiške družine so lani naredili pomembne naloge. Srbeli so za poribljavanje voda in vložili v gojitvene potoke 30 tisoč zaroda potočnih postrvi z mešičkom ter 3 in 3,5 tisoč krmljenega zaroda postrvi šarenke. V gojitvenem potoku Toplice so ocllovili 4.100 postrvjih mladic in 1.050 mladih postrvi šarenke. Nalovili pa so še 505 mladic potočne postrvi in ves >ta zarod vložili v salmonidne potoke. Za mešani revir Pake pa je RD Celje dalo še 215 kg krapovskih mladic in je ribiška družina Paka lani presegla načrt vlaganja in sicer mladih postrvi za 10,73 odstotkov, postrvi šarenke za 207,63 odstotkov in krapovskih mladic za 700' odstotkov. Ribiči pa niso imeli posebne sreče pri vlaganju zaroda v gojitveni potok Toplice, ker je po elektro ulovu ostalo še precej mladic v potoku. Te pa so kasneje razredčile vloženi zarod. Tudi pri svojem prevozu krmljenega zaroda postrvi šarenke so imeli precej izgube. Ribiška družina Paka upravlja 72 kilometrov voda. Vanjo je vključenih 64 stalnih ribičev. Lani pa je lovilo tudi 114 ^ribičev, ki so imeli enodnevne dovolilnice. Vsi skupaj so lovili 1.258 delovnih dni. Ulovili pa so 414 potočnih postrvi, 144 postrvi šarenke, 7 soških postrvi, 6 lipanov, 794 klinov, 116 mren, 188 podusti in 79 krapov — ali 904 vseh rib. Če k temu prištejemo še tiste ribe, ki so jih ulovili na tekmovanjih pri lovu rib s plov-cem, potem so šoštanjski ribiči ulovili vsega skupaj 1.015 kg rib. Povprečno odpade na leto na vsakega ribiča 14,10 kg rib v enaindvajsetih lovnih dneh. Ker so vztrajno vlagali zarod in mladice so imeli lani nekoliko uspešnejši lov od prejšnjega leta. Precejšnjo škodo povzročajo industrijski in tekalni izlivi, ki onesnažijo Pako takrat ko odprejo zapornice pri elektrarni. Tako je 3. junija lani v dolžini 2 kilometrov poginilo v Paki 700 kilogramov rib. Dokler ne bodo uredili potrebnih čistilnih naprav bodo ribe še naprej poginjale. Na občnem zboru so sprejeli plan vlaganja do leta 1970. Zaprosili bodo ZRD Celje, da bi vsako leto strokovnjaki inven-tarizirali salmonidne potoke in na ta način ugotovili naseljenost rib in možnost razvoja. Sprejeli so tudi pravila. Ker družina gospodari in upravlja vode v dveh občinah jo morajo registrirati pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Na raznih tekmovanjih športnih ribičev so lani dosegli šoštanjski ribiči dobre rezultate. Najuspešnejši ribiči so bili Rudi Mešič na vseh tekmovanjih, Anica Bizjak na mednarodnem tekmovanju rib s plovcem na Bledu, kjer je osvojila drugo mesto, Ivan Bizjak, Marjan Ramšak, Anton Rudnik i. dr. Diplome in znak za ribiške zasluge so dobili člani Janko Kampjut, Drago Meh, Vinko Gomboc, Ivan Bizjak, Jože Grabner, Štefan Dolejši in Miloš Volk. Na občnem zboru pa so sklenili, da bodo predlagali za republiško priznanje Edvarda Ederja, Rudija Meši-ča, Ivana Stropnika in Petra Rihtariča. M. V. RAK-BOLEZEN STOLETJA? Kot izvor radioaktivnih žarkov uporabljamo v glavnem posebne rentgenske aparate (terapijski rentgenski aparati) in radioaktivne elemente. Rentgenski žarki so namreč povsem podobni radioaktivnim žarkom radioaktivnih elementov (uran, radij, stroncij itd.) ali radioaktivnih izotopov (radioaktivni kobalt). Seveda so ti rentgenski aparati posebej prirejeni za zdravljenje tako, da dajejo izredno močne žarke, ki so potem sposobni delovati na tkliva. Sicer pa so ti aparati v bistvu isti kot rentgenski aparati za preglede pacientov (takoimenovani diagnostični rentgeni). Seveda pa žarki teh aparatov pacientom niso nevarni, ker so mnogo prešibki, seveda, če pacienti niso pretirano dolgo izpostavljeni njihovemu delovanju. Drugi izvor radioaktivnih žarkov so radioaktivni elementi oziroma izotopi. V ta namen se največ uporablja radioaktivni kobalt — CO"9. Napravo za zdravljenje s tem elementom pri nas, pa tudi v svetu, najbolje poznajo pod imenom kobalt bomba. To je izredno draga aparatura in jih imamo v Jugoslaviji le nekaj, in to v večjih bolnišnicah glavnih mest. Prvo kobalt-bombo smo uvozili iz Kanade, pravkar pa je stekla proizvodnja domačih aparatur te vrste v »EI« Niš. Operacijsko in radiacijsko zdravljenje predstavljata danes glavna načina zdravljenja raka, najboljši rezultati pa so doseženi s kombinacijo obeh metod. Navadno sledi Žarčenje operativnemu posegu. Danes so ogromni napori raziskovalcev usmerjeni v raziskave zdravil na kemijski osnovi, ki bi zdravila odnosno preprečevala nastanek in razvoj rakastih bolezni. Večkrat beremo v časopisih in revijah o senzacionalnih odkritjih zdravil proti raku. Največkrat gre za preparate, ki le pomagajo pri zdravljenju. Nekega univerzalnega, učinkovitega sredstva pa ni, čemur je vzrok, da še danes ne poznamo povzročitelja raka, saj bi bilo potem, ko bi povzročitelja poznali ob današnji visoki stopnji razvoja medicine lahko priti do učinkovitega zdravila. Kljub temu pa je tudi na tem polju opaziti napredek. Največkrat uporabljamo pri zdravljenju rakastih bolezni preparate, ki preprečujejo odnosno zavirajo rast celic. To so tako imenovani citostatiki. Delujejo na delitve celic in tako zaustavljajo rast tumor-skega tkiva. Za zdravljenje pa je še več možnosti. Tako se na primer uporabljajo v nekaterih primerih spolni hormoni. Z jemanjem moških spolnih hormonov pri raku dojke se zavre rast dojk kot specifično ženskih organov in s tem tudi rakastega tkiva v njih. Podobno je pri raku na prostati, kjer dajemo ženske spolne hormone in zavremo rast prostate in tudi rakastega tkiva v njej. Seveda pa pride tu do nezaželenih vzporednih pojavov, zato je tak način zdravljenja priporočljiv samo v redkih primerih. Načini zdravljenja so torej z.elo različni. S kombinacijami omenjenih načinov se posebno v zadnjih časih dosegajo pomembni rezultati v borbi proti tej strašni bolezni, ki se prav v drugi polovici dvajsetega stoletja ob ogromnem napredku medicine, tako trdovratno upira vsem poskusom, da bi jo dokončno zatrli. Vsi ljudje, ki se danes ukvarjajo v svetu s problemom rakastih bolezni, so prepričani, da ni več daleč dan, ko bo tudi ta strašna bolezen podlegla zmagi človeškega uma. P Mirni Malenšek TcŽKJI KRi KONEC Izid žrebanja vstopnic rokometnega kluba »RUDAR« Velenje Dobitke so zadele naslednje številke: 126(1 — električni štedilnik iGorenjc« 1709 — tran/.istorsk i radio 1073 — blago za obleko 150? — gramofon 1839 — kuhinjski element* 1-124 — 3-dnevni pension v hotelu 1'AKIc 1637 — niikser 1287 — izlet v Trst 1679 — 2-dnevni pension v »PAKI 1389 — 2-d ne vil i pension v *PAKI« 1896 — knjiga 1680 — srajca 1225 — srajca 1058 — luč 10 N-dinarjev so zadele številke: 1748, 1265, 1792, 1579, 1861, 1519, 1123, 1695, 1009, 1659, 1005, 1646, 1554, 1575, 1671, 1190. Dobitke dvignite do 31. marca 1968 pri profesorju Vladu Pocajtu na rudarskem šolskem centru v Velenju. : ♦ I ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ t t ♦ ♦ t ♦ » ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ AVTO-MOTO DRUŠTVO »ŠALEŠKA DOLINA« - VELENJE Celjska 4, telefon 85-089 prireja redni tečaj za voznike amaterje, dne 5. februarja 1968 ob 17. uri v šoli rudarskega šolskega centra. Predavanje bo s sodobnimi učnimi pripomočki. Tečajniki imajo popust pri praktični vožnji. Prijavite se laliko vsak dan od 7. do 17. ure v društveni pisarni. Ni odgovorila, on pa je nadaljeval: »Morebiti misliš ... včasih se mlade žene bojijo poročne noči, ker so že davno prej nekje spotoma izgubile dekliški venec.« Z nesramno radovednostjo ji je gledal v obraz. Videl je, kako je zardela — celo v sivini jutra je moral to opaziti! Rdečica se ji je prelila čez vrat in zdelo se je, da bo obarvala celo prsi, toda nič mu ni odgovorila. »Če je tako, se ti ni treba sramovati,« je dejal. »To je bilo nekoč davno — zdaj so take reči staromodne in nihče več ne sprašuje po njih. Končno imaš svojih petindvajset let in ...« »A bi ne hotel nehati?« je rekla rezko. »Nekako te moram vendar dobiti v svojo posteljo, ne?« »Ne boš me dobil!« je rekla zelo razločno, a tako tiho, da so se ji komaj ustnice premaknile. Potem mu je obrnila hrbet. Ciril je spet globoko v notranjosti začutil, da ga steza zloben smeh. (Bilo je natanko tako, kot nekoč pred leti, ko se je oče s sekiro u-sekal v nogo. Ranjeno nogo je položil na tnalo, bil je ves bel v obraz in je klical sinu, naj mu prinese obvezo, ker mu kri zelo naglo odteka. Ciril je takrat hitel po obvezo tekel je v hišo, kolikor je mogel in naglo se je vrnil k o-četu — toda ves čas med potjo ga je v drobovju stresal nekakšen škodoželjen živčen smeh, ki je drhtel v njem in silil skozi grlo, tako da se je bal, da se bo pred očetom na glas zakrohotal. Bilo je, kot da mu je tisti zoprni, zlobni smeh nekdo podtaknil in da nima nič opraviti z njim samim - Ciril se ga je pozneje mnogokrat sramoval — toda če bi se dogodek ponovil, bi ga najbrž smeh spet pograbil in zbudil v njem drhtavico škodoželjnega veselja). Ko mu je zdaj Cila naravnost rekla, da je ne bo dobil, je sicer potlačil tisti zoprni, tuji smeh, toda užival je v tem, da jo je lahko poniževal in da se ni mogla braniti. Še bolj jo bom ponižal, je mislil in bilo mu je, kakor da te misli prihajajo od zelo daleč, da niso prav nič njegove da mu vendar prijajo, ker so tako blazne ali pijane ali oboje skupaj. »Zakaj bi te ne dobil?« je rekel. »Dokler boš tako pijan, ne! Bodi vendar miren in zaspi!« Zdaj mu je prigovarjala kot mati otroku, kakor da ga nima za popolnoma odrastle-ga in zrelega. To ga je razto-gotilo in je rekel: »Ce ne greš ti k meni, grem jaz k tebi!« Odvrgel je odejo in legel v njeno posteljo. Nekoliko se je upirala, potem je pustila, da se je pokril z njeno odejo. Toda še zmeraj je ležala š skrčenimi koleni in roke je prekrižala na prsih — ko se jih je dotaknil, da so njene mišice napete kot strune in prsti sklenjeni, kot bi dvigala težko breme. »Prekleto si lesena,« je siknil. Potem je zdrsnil po njeni kombineži in zdelo se mu je da je njeno telo gladko in prožno kot telo mlade živali, toda togo in napeto, kot bi bilo pripravljeno na boj. Hotel je zlomiti njen odpor, hotel jo je uživati s tistim sovraštvom, ki ga je zmeraj čutil do nje. Sovražil jo je, kter je bilo njeno telo bolj polno in lepše kot Mihelino. Nič ga ni motilo, ko se mu je Mihela svoje čase vdajala z večno bojaznijo, da ju bo nekdo presenetil, toda ženinega namena, trdovratnega odpora ni prenesel. Skušal ji je razkreniti roke in je zarenčal kot žival: »Prekleto, a si znorela?« »Ti si znorel,« mu je vrnila. »Tako si pijan, da ne veš, kaj počenjaš?« »Vem, da si moja žena in da si z menoj v postelji in da 20 je to najina poročna noč,« je zahropel v podzglavnik. »Ne misli, da me boš imela za norca! Samo tega si nikar ne misli!« Razklenil ji je prste, toda ona je še zmeraj pritiskala roke na prsi. Potem ji je za-klinčil prste med njene, kakor včasih v pastirski igri in ji jih upognil nazaj. »A boš?« je rekel in se ji zarežal v obraz. Videl je, kako jo je spre-letela bledica — spet do vratu — in kako je napol odprla ustnice, da bi nekaj rekla, a jih je takoj zaprla. Ko je njegov prijem popustil, je bil njen obraz samo presenečen in poln gnusa. »Gnusim se ti, kaj?« je vprašal porogljivo. »Gnusiš se mi,« je siknila z zadrževano ihto. »Kdo drug bi se ti ne gnu-sil, kaj?« »Mislim, da nisi človek,« je rekla počasi in težko, kakor bi bile besede kvadri, ki jih je hotela enkrat za vselej postaviti na pravo mesto. »Mislim, da sploh nisi človek!« Bilo je, kot da govori iz nekega spoznanja, ki se ji pravkar razkrilo in da je v tem mnogo več, kot je mogla izraziti z besedami. Nisi človek, je mislila, in zdaj razumem, zakaj si bil zmeraj tako samsvoj, razumem zakaj se nisi družil z drugimi in zakaj nisi nikoli imel prijateljev! To je v tebi! Razumem, zakaj si bil zmeraj tako plah. kadar si prišel va-sovat in si zmeraj slonel med podboji kuhinjskih vrat, kadil cigarete in tako malo govoril da sem si morala prizadevati, da ni pomenelt čisto zastal. Zloben si! Maščuješ se nad menoj, ker nisi mogel dobiti v svojo posteljo Mihele! Toda to ni pošteno! Nisem te jaz snubila, ti si snubil mene! In maščuješ se nad menoj, ker se ne upaš maščevati nad očetom, ki te je odtrgal od one ... Tudi to ni pošteno! »Nisem človek?« je rekel Cii'il zraven nje. »Tako, nisem človek? Ah, vraga, naučil te bom drugače govoriti z menoj!« V nastajajočem jutru sta se borila med seboj kakor dve živali. Rdeča svilena odeja je zdrsnila na tla in rjuha je ležala zmečkana ob vznožju nove postelje. Cila je videla tik nad seboj razpeljani, bledi. od pijače zdelani moški obraz in je izmenoma mislila, da bi zaklicala na pomoč in spet da bi bila to sramota ker spodaj spi stari Zaletel in v kamri onkraj mo-stovža Miha. ki je tudi prišel na svatbo. Vmes se ji je kakor refren oglašala misel: To ni človek! Nikoli si nisem mislila, da je tak podivjanec! Kam sem vendar prišla? Da, kam sem prišla? Nazadnje se je vrtinec misli začel polegati in ostala je ena sama: Sramota bi bila, če bi zvedeli ... Ko je ta misel čisto prevladala v njej. je popustila, zaprla oči in si mislila, da si kaj tako strašnega niti v sanjah ni nikoli predstavljala. Po licih so se ji začele trkljati solze, dolge, velike, podobne dežnim kapljam poleti in stisnila je ustnice, da bi ne zajokala na glas. Ciril se je zlobno znašal nad njo. »Vidiš, to je poročna noč. Zdaj si jo končno doživela,« ji je rekel posmehljivo. Potem je opazil velike solze, ki so ji drsele po sencih in močile svetle, razku-štrane lase. Nekaj presunljivega je bilo v njenem negibnem obrazu in solzah, ki so ji tekle čisto proti njeni volji. Samo za trenutek je pomislil: Zdaj jo končno vidim jokati! Zlomil sem njen odpor in zdaj jo vidim jokati! — potem pa se je hitoma zaradi njenega nemega obupa nočutil nesrečnega in zavrženega. »Nikar ne jokaj!« je rekel narejeno surovo. »Vsega tega bi ne bilo treba, ko bi ne bila tako trdovratna!« Narahlo je odkimala. Njen obraz se ni spremenil in po sencih so ji še zmeraj polzele velike, podolgovate kaplje, podobne steklenim biserom na ogrlici. V sobi je bilo zdaj čisto svetlo in za okni se je rdečila jutranja zarja zgodnje pomladnega dne. Presunljivo jasno so se kazali obrisi novega pohištva in napolnili sobo s svojo živo barvo. V trti pod okni so se prebudili ptiči. Ciril se je nenadoma spomnil neštetih zgodnjih juter in zdelo se mu je, da še nobenega ni začel tako slabo. »Ni ti treba jokati,« je še enkrat rekel ženi. Nič ni odgovorila. Sklonila se je, vzela rjuho in potegnila na posteljo odejo ter sebe in njega pokrila. To je delala kot človek, ki je premagan, a tega zmagovalcu ne mara priznati. Ciril si je moral priznati, da hrabro prenaša svoj poraz in da je pravzaprav on tisti, ki se je znašel v brezmočni jezi, ker je bil premagan davno prej kot ona. Sama si je kriva, je pomislil. Če bi se ne bila u-pirala takoj spočetka, preden sem začutil tako sovraštvo do nje, bi bil skušal biti z njo toliko dober, kolikor pač zmorem. Da, sama si je kriva. In prav nič bi ji ne bilo treba jokati! — Solze, ki jih je prej želel videti, so ga zdaj jezile in žalile. Zleknil se je vznak in se nekoliko odmaknil, da bi ne čutil tik ob sebi Cilinega desnega boka. Vse skupaj je blaznost je pomislil. Blaznost je, kar sem počel s Cilo, blaznost, da sem dva dni nosil črno obleko in da sem stal na poročnem uradu in gledal, kako se je ona prvič podpisala z mojim imenom, navsezadnje je tudi blaznost, da sva pozneje stala pred župnikom, ki je ves čas govoril, kakor da bi niti za trenutek ne mogel pozabiti, kdo sem in da v farovžu stanujeta dve moji nekdanji ljubici — in najbolj noro je, da divjam zdaj, ko se je že vse zgodilo! Nihče ne bo nikoli odprl ti-stihle prekletih vrat tamle, nihče me ne bo pustil, da se vrnem v svojo nekdanjo čum-nato nad skladiščem in nikoli več ne morem izza teh vrat tja, kamor sem nekoč nameraval iti. Sploh je vse tako neumno — zakaj neki je bilo treba novih postelj in rdeče svilene odeje za tole, kar se je pravkar zgodilo? ... Z Mihelo je bilo mnogo lepše, čeprav sva ležala v mrvi — in Cila bi me ne smela gledati, kot da sem v resnici pohotna žival in ne človek — in če me že gleda tako, potem bi me ne smela pokriti z odejo! — Prekobilil se je preko žene z njene postelje na svojo in minuto pozneje zaspal kot ubit. — Ko se je zbudil, je sijalo sonce v sobo. V sencih je čutil pritisk, za vekami pa dražeče, ščemeče neugodje. Pogledal je na Cilino posteljo in videl da je prazna. Naglo, hitreje kot si je želel, si je domislil vsega, požrl slino in si dejal: To pušča v ustih prekleto zoprn okus! Da, prekleto zoprn okus! Mislim, da je bila cela zadeva strašanska polomija. Nekaj podobnega kot takrat, ko sem vrgel nož, hoteč starega ubiti! Toda stari me je izzval, Cila pa mi ni storila nič hudega. Samo gnusil sem se ji, ker sem bil pijan in najbrž ni ženske, ki bi se ji pijan mož ne gnusil. Moral bi jo bil pustiti v miru! Zdaj mi tega pač svoj živ dan ne bo odpustila. Niti malo se ni čudil, da so stvari dobile drugačno podobo, kot so jo imele ponoči. Tega je bil vajen iz časov svojih velikih pijanosti, ko se je prebujal, kot bi ga bili pretepli s koli in si zmeraj spet dejal: Prekleto sem ga polomil! Toda zoprno občutje je navadno kmalu prešlo. Končno se je s tem, da je oče po dveh ali treh dnevih trdovratnega molka spet spregovoril o eni tistih reči, ki so se tikale dela na posestvu in da ga je mati vzdihujoč opominjala, naj bo vendar pa-. meten, ker ni gršega za mladega fanta, kot če se opija do nezavesti. Potem je bilo dobro ves mesec, dva, včasih tudi dalj. Zdaj pa se je zgodilo nekaj, česar ne bo tako lahko popraviti. Cila ne bo prebolela v treh dneh in navsezadnje sta le obsojena, da bosta morala spati v zakonskih posteljah do konca in kraja. Eh, kako neprijetno ... Vstal je in iskal obleko. Moram jo potolažiti, si je rekel. Zdaj, ko je prespal pijanost, ni čutil do nje nikake-ga sovraštva več. Tista zloba, ki je udarila iz njegove podzavesti kot potuhnjena močvirna voda iz lijakov, se je polegla. Morda je tudi odtekla. Rad bi bil videl, da bi bila odtekla za zmeraj. Rad bi tudi, da bi ga Cila zaradi njegovega čudnega izbruha ne bila zasovražila. Obleke ni bilo. Razen poročne obleke ni našel nič svojega v spalnici, zato je nataknil črne hlače in se obul. Pogledal se je v zrcalo in si obupano pogladil razmršene lase. Oči je imel še zmeraj krvave, glava pa je bila votla in prazna, tako da je mukoma zbiral misli. »Lep ženin sem, moram reči,« si je dejal porogljivo in se obrnil od zrcala. Potem je šel dol. Cilo je našel pred hišo, z Miho sta stala na predverju in se pogovarjala. Miha ji je nekaj pripovedoval in se prešerno smejal, tudi Cila se je skušala smejati, toda ni se ji prav posrečilo. Preob-lekla se je bila in v preprosti katunasti obleki, s predpasnikom se mu je zdela bolj domača kot oba prejšnja dneva. Svetle lase si je zvila v dve kiti in jih pripela okrog glave, videti je bila čedna kot zmeraj in njen obraz je dobil nazaj svoj svetli izraz in tisto čvrsto lepoto, o kateri je vedel, da ji čas zlepa ne more do živega. Obračala se je k Mihi rahlo zadržano, toda s tisto zaupljivostjo, kot se človek obrača k sorodnikom. Ko je ugledala na pragu Cirila, je hušknila čez njen obraz senca strahu in nemirno se je zdrznila. Tudi Miha se je ozrl, po-kimal bratu in mu smeje za-klicah: »Ej, ti si pa lep pa-tron! Puščaš svojo mlado ženo, da vstaja navsezgodaj in ti pripravlja zajtrk! Koliko misliš, da je ura, bratec? Kmalu bo poldne!« Cirilu je bilo nerodno. Počutil se je tako neugodno v črnih poročnih hlačah in po-mečkani srajci, medtem ko je bil Miha v svoji lepi temni obleki videti zdrav in dobre volje, kakor bi bil prespal vso noč. Cirila je pre-sunilo, da so vsi drugi notranje trdnejši kot on sam in da se jim to tudi na zunaj pozna. Zamrmral je nekaj in prišel bliže. S poveše-no glavo in z rokami v hlačnih žepih je stopil med brata in ženo. Miha se je obrnil, pome-žiknil svakinji, menil: »Vidva se imata najbrž kaj svojega pomeniti,« in šel. Cirilu je bilo tako prav. Cila je gledala za Miho in se napol okrenila, kakor bi tudi nameravala iti. »V hiši te čaka zajtrk,« je rekla čisto tiho, skoro šepetaje in ne da bi možu pogledala v obraz. Prikimal je. »Cila!« je rekel proseče. Vprašujoče ga je pogledala. Za drobeč sekunde je bil njen obraz tak, kakor da se pripravlja pogoltniti nekaj grenkega, potem pa je spet dobil svoj mirni, nekoliko prezirljivi izraz. »Cila!« je ponovil Ciril. »Kaj?« je rekla s skrha-nim glasom. »Mislim, da sem bil ponoči zelo pijan. Koliko je bila ura, ko sva... ko je bila svatba pri kraju?« »Štiri,« je rekla polglasno. »Danilo se je.« »Res mislim, da sem bil zelo pijan,« je rekel Ciril. »Bil si — preveč pijan,« je odvrnila žena. »Nisem te hotel žaliti,« je rekel. _(Se nadaljuje) Kam med zimskimi počitnicami? NA SMUČARSKI TEČAJ OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE IN OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO PRIREJATA SMUČARSKE TEČAJE ZA ŠOLARJE, Smučanje naj bo načrtno vodeno 6. IN 7. JANUARJA LETOS SMO SE ZBRALI NA KOZ-JAKU UČITELJI IN VADITELJI SMUČANJA IZ NASE OBČINE. PREDELALI SMO ŠOLO SMUČANJA IN SE PRIPRAVILI ZA DELO NA SNEGU. SEMINAR JE VODIL UČITELJ SMUČANJA RUDI ŽEVART. Kot vsako leto, bodo tudi letos poskrbeli, da bo v zimskih počitnicah naših otrok združeno prijetno s koristnim. S planinskim društvom Velenje ;so se dogovorili za ■Stovanje šolarjev, gimnazijcev in učencev rudarskega šolskega centra v njihovem, damu. Pogoji za prijetno pivanje otrok v tem domu, ki so ga naši ljudje z velikim navdušenjem zgradili predvsem za počitek in rekreacijo domačinov, so letos občutno boljši. Planinsko društvo je zagotovilo zadostno število ležišč ter ogrevanje vseh prostorov. Odpravljene so vse tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih se v lanskih zimskih počitnicah niso mogli ponovno odločiti za zimovanje otrok na Kozjaku. Hrana na zimova-nju bo okusna, pestra ter količinsko in kakovostno prilagojena starosti otrok. Na zimovanju bo imelo letos sto otrok priliko, da pod vodstvom strokovnjakov iz-s popolni svoje znanje smučanja ter se še bolj zapiše zdravemu zimskemu športu, ki v zimskih mesecih prav tako utrjuje kot plavanje poleti. Cena 6-dnevnega zimovanjai je 70 novih dinarjev, kar je najbrž najnižja cena v Sloveniji. Otrokom namreč krije del stroškov občinska zveza prijateljev mladine, stroške za vse vaditelje in učitelje smučanja pa je kot vedno prevzela občinska zveza za telesno kulturo. Otroci, ki imajo primerno smučarsko opremo pa njihovi starši te enotne cene ne bi zmogli zaradi težjih razmer v: družini, naj se kljub temu prijavijo na svoji šoli, ker jim bo občinska zveza prijateljev mladine na predlog šole cene primerno znižala in stroške poravnala iz sredstev, ki jih je namensko dodelil občinski sindikalni svet Velenje. O vsem tem soi vse šole v občini obveščene in želijo, da bi vsa razpoložljiva mesta v domu letos stoodstotno zasedli. TABORNIKI IZ \EGA OB PARI SO TEKMOVALI i Taborniki Kajuhovega odreda iz Smartnega ob Paki so organizirali v nedeljo, dne 7. januarja prvi pohod. Ob tej priliki so pripravili tudi medsebojno tekmovanje v smučarskih skokih, slalomu in sankanju. Rezultati: Skoki: Janko Banko, Marjan Kolenc in Jože Žibret, so dosegli enako število točk in zasedli prvo mesto. Drugi je bil Drago Meh in tretji Jože 2a-lik. Slalom: mladinci — Peter Tevž in Bojan Prašnikar; najmlajši — Alojz Omladič in Jo-žek Steblovnik. Sankanje: Miran Irman, Franc Puncer in edina tekmovalka Zvonka Kolenc, ki je tekmovala med moškimi. Vseh tekmovalcev je bilo 32 v vseh treh disciplinah. Skakalnico, ki dopušča skoke do 20 metrov, so taborniki sami zgradili in pripravili. Gledalcev je bilo precejšnje število, kar dokazuje, da si Šmarčani želijo še več takšnih prireditev. Tine Steblovnik Prepričani so, da ise bodo naši otroci s Kozjaka vrnili zagoreli in zdravi s prijetnimi spomini na mik planinskega smuka ter prijetne zimske večere v koči. Poleg zimovanja na Kozjaku bodo šolarji lahko smučali pod strokovnim vodstvom tudi doma v Velenju, Šoštanju in Šmartnem £>b Paki. Ti tečaji bodo lahko bolj množični in so zelo primerni predvsem za začetnike. Ob koncu vseh tečajev bodo izvedena tekmovanja, ponekod pa tudi enodnevni smučarski izlet, združen s prijetnimi igrami na snegu. Z ozirom na to, da imamo v občini nad 4000 šolarjev ugotavljajo vsako leto, da je število udeležencev smučarskih tečajev kljub vsemu prenizko, kajti prav bi bilo, da bi se v času 8-letnega šolanja vsak otrok naučil smučati in pridobil trajne navade za uveljavljanje v tem prijetnem in zdravem športu. Na seminarju smo pregledali osnovno in nadaljevalno šolo smučanja, se pogovorili o enotnih metodičnih prijemih za delo na snegu ter pogledali nekaj diapozitivov z mednarodnega kongresa učiteljev smučanja in tako spoznali avstrijsko in francosko šolo smučanja. Na seminarju je bilo na žalost le 10 učiteljev in vaditeljev smučanja in sicer iz RŠC Velenje, osnovne šole Miha Pintar Toledo, II. osnovne šole Šoštanj, TVD Partizan Šoštanj čanja napredujeta ter smo smučarski pedagogi dolžni spremljati in se izpopolnjevati. Tako koristno obliko smo osvojili kot redno delovno akcijo naše skupine, toda v bodoče se bomo prvič pripravili še za 29. november (ob prvem snegu) in nato še tik pred počitnicami. Ob razgovorih na terenu in predvsem zaradi množičnega izleta učencev RŠC (30 učencev) na Kozjak, smo prišli do spoznanja, da je v okviru napredka smučarskega športa na- šport šport šport in TVD Partizan Velenje. Seminar je pripravila občinska zveza za telesno kulturo Velenje v sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. O seminarju so bile obveščene vse šole v občini, telesno vzgojna društva in posamezniki. Vsi, ki smo bili na seminarju, smo spoznali, da je po trdem in vztrajnem delu mogoče priti do boljših rezultatov. Šola smučanja in tehnika smu- še občine potrebno nekaj storiti. Kljub dragi opremi smuča v naši dolini precej starejših in mladine. Smučišča v okolici Velenja (nad igriščem, za bencinsko črpalko, pod gradom idr.), Šoštanja (Pušnek in Gorice) ter Belih vod so polna smučarjev. Ker v glavnem vsi ti smučarji smučajo neorganizirano, brez pravega vodenja in u-smerjanja, bo potrebno pristopiti k enotnemu usmerjanju kvantitete in kvalitete. Smučarski pedagogi smo mnenja, da je edino možno enotno in res načrtno usmerjanje in vodenje širokih množic smučarjev in iz teh izbirati alpske tekmovalce le preko skupnega smučarskega kluba za vso Šaleško dolino. Če hočemo ta koristni šport razvijati in usmerjati je potrebna taka odločitev. SMUČARSKO DRUŠTVO ZA ŠALEŠKO DOLINO JE NUJNO POTREBNO! Ali ne bi bilo primerno, da res razmislimo o vsem tem in to čimprej? © Ali ne bi bilo primerno, da bi to društvo gojilo množično smučanje in razvijalo tudi kvaliteto? 9 Ali ne bi bilo okoli tega društva primerno združiti vse smučarske pedagoge, ki naj bi v okviru svojega znanja in časovnih zmogljivosti razvijali množično smučanje? # Da bi v ta odbor tega društva pritegnili vse sposobne in za delo pripravljene občane in tako dali društvu resnično množičen in družbeni pomen. # Da bi se v okviru tega društva ustanovil posebni strokovni pododbor, ki bi skrbel za perspektivni razvoj smučanja (za razvoj množičnosti, rekreativnega in tekmovalnega smučanja, za postavitev manjših vlečnic in izgradnjo smučarskega centra v neposredni bližini Šoštanja in Velenja). # Da bi k tej akciji pritegnili tudi turistične delavce, da bi tudi oni spoznali, da je smučanje del zimskega turizma. ® Ali ne bi bilo potrebno, da bi občinski forumi spoznali množičnost tega športa v naši dolini, vsestranski pomen te koristne panoge in potrebo po skupnem smučarskem društvu? So res samo smučarski" pedagogi edini organizatorji te akcije, ali ne manjka morda prav tu še podpore, načrtnih in kontrolnih akcij? Kaj pravite na to bralci? Jože Malenšek, Bele vode KRATKE ŠPORTNE VESTI Rokomet — na turnirju rokometne sekcije ŠŠD RŠC so v finalnem delu dosegli naslednje rezultate: RK Rudar Tehniki 32:17 (14:10) Kovinarji — Elektri-karji 5:2 (1:0) Strojniki — Gimnazijci 5:1 (5:0) Rudarji — Gimnazijci II. 7:3 (4:1) Odbojka — Na področnem prvenstvu srednjih šol so odbojkar ji ŠŠD RŠC dosegli drugo mesto, potem ko so v i'i-nalu izgubili proti gimnaziji Celje z rezultatom 5:2. Smučanje — skoki Smučarski klub Parti-zan-Rudar Velenje je izkoristil prvi sneg in priredil na 30-metrski skakalnici meddru.štvene tekme. Pri članih je zmagal Brglez (P.-R. Velenje) z najdaljšim skokom 24,5 m, pri mladincih Zupane (P.-R. Velenje), pri pionirjih pa Anžič (Andraž). Smučanje — Na športnem dnevu gimnazije Velenje na Paškem Kozjaku so priredili tudi tekmovanje v slalomu. Najboljši je bij Marko Klemenčič pred Milanom Tretnjakom in Da-nielom Kugoničem. NOVA SKAKALNICA V ANDRAŽI V Andražu pri Polzeli so prizadevni domačini ob strokovni pomoči in vodstvu inženirja Lojzeta Jevšenaka iz Velenja zgradili novo 50-metrsko skakalnico. V naši dolini jc precej smučarjev, zato bi kazalo ustanoviti posebno smučarsko društvo. Na otvoritveni tekmi je nastopilo 30 skakalcev iz Celja, Velenja, Črne na Koroškem in Andraža. Kljub sneženju je prireditev lepo uspela. Najboljši je bil ....................................................................................................................................................................................................................................................... POZIV ZA VLOŽITEV PRIJAV ZA ODMERO PRISPEVKOV IN DAVKOV Po 148. in 150. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67) so dolžni vložiti prijave za odmero prispevkov in davkov najkasneje DO 31. 1. 1968 naslednji zavezanci: 1. Zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov (prispevek iz osebnega dohodka). Napoved vložijo vsi, ki so v letu 1967 iz vseh virov presegli 20.000 N-din čistega dohodka. V ta dohodek se vštejejo tudi prejemki iz naslova pokojnine. 2. Zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki plačujejo prispevke iu davke po dejanskem dohodku. Obrtniki, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi ali pa v pavšalnem letnem znesku, ne vlagajo prijav. 5. Zavezanci davka na dohodek od zgradb. Napoved vložijo vsi lastniki stanovanjskih zgradb razen kmetijskih gospodarstev izven gradbenega okoliša Velenje in Šoštanj, če niso oddajali stanovanjskih prostorov in lastniki novih zgradb, ki imajo odločbo o začasni davčni oprostitvi. Tiskovine za napoved se dobi jo in vložijo v sprejemni pisarni Skupščine občine Velenje in v pisarni krajevnega urada Šoštanj ter Šmartno oh Paki. Celjan Andrej Nahtigal, ki je dosegel najdaljši skok 42 m. Rezultati: Člani: 1. Andrej Nahtigal (Celje) 206,4 (40,5 in 42) 2. Peter Krevselj (Velenje) 167.2 (35 in 37) 3. Peter Demšar (Velenje 164,7 (36 in 38,5) Starejši mladinci: 1. Ivan Pudgar (Črna) 198.3 (40 in 41) 2. Drago Zupane (Velenje) 171,1 (36 in 37) 3. Edo Jelen (Andraž) 94,7 (27 in 25) Mlajši mladinci: 1. Jože Sredenšek (Velenje) 137.0 (32 in 32) 2. Dušan Lipovšek (Celje) 116.1 (30 in 28) 3. Drago Razdevšek (Velenje) 98,3 (26 in 25) LESTVICA ZA OBRAČUN PRISPEVKA IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Če znaša osnova prispevek dinarjev znaša prispevek — nad do i 10.000 3% E 10.000 15.000 300 + 6 « o od p resežka nad 10.000 do 15.000 E 15.000 20.000 600 + 9%, od presežk a nad 15.000 do 20.000 E 20.000 25.000 1.050 + 12»,,. od presežka nad 20.000 do 25.000 E 25.000 50.000 1.650 + 15 % od presežka nad 25.000 do 50.000 i 30.000 35.000 2.400 +20 0 „ od presežka nad 30.000 do 35.000 E 35.000 40.000 3.400 +25% od presežka nad 55.000 do 40.000 E 40.000 50.000 4.650 +55 % od presežka nad 40.000 do 50.000 — 50.000 60.000 8.150 +45«',, od presežka nad 50.000 do 60.000 E 60.000 70.000 12.650 +55 % od presežka nad 60.000 do 70.000 E 70.000 80.000 18.150 +65 % od presežka nad 70.000 do 80.000 | nad 80.000 24.650 +70 % od presežka nad 80.000 OBČINSKA SKUPŠČINA VELENJE Oddelek za finance ............................................imniimiiu..................................................................iiiiimiimiiinim.....m........................................................... m iiiKiniiiiiii Obvestilo smučarjem Planinsko društvo Velenje obvešča smučarje (starejše), da se v času zimskih šolskih (počitnic lahko udeležijo smučarskega te čaja na Paškem Kozjaku, Tečaj v bo v dveh izmenah od 22. do 27. januarja in od 29. januarja do 3. lebru-arja 1968. Dnevni pension znaša 24 N-dinarjev. Obenem obveščajo vse člane, da lahko članarina za leto 1968 poravnajo pri Valterju (Demšarju in Stanetu Jamnikarju na upravi RLV. ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 par (30 starih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev in 50 par (750 starih dinarjev) — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — 1 lik iu kttfejl: Uf »CtLjam tialc« Celje. KAKO SO NAŠI PIONIRJI PRIČAKALI DEDKA MRAZA Darila delovnih kolektivov Vsi naši pionirski odredi so letos pripravili praznovanje novoletne jelke v glavnem v razrednih skupnostih. Nekateri najvišji razredi so priredili prave novoletne čajanke, večina ostalih pa je v okrašenih razredih ob zabavnem programu čakala na novoletni pozdrav in voščila svojega Dedka. V skopih besedah ni mogo- občine so darovale 14.220 noče opisati vseh čustvenih vezi, ki se razpletajo že v pripravah na praznovanje posebno tam, kjer želje otrok dobro razume tudi tovarišica v šoli. Dedek Mraz je postal za otroke pojem, ki že živi z njimi tak kot ga imajo radi, dob- Velenje je dal II. osnovni šoli Velenje 1.560 N-din in osnovni šoli Pesje 1.400 dinarjev. Chrommetal prvi osnovni šoli Velenje 1.200, Tovarna usnja Šoštanj I. osnovni šoli Šoštanj rodušnega, starega in dobrohotnega in prav nič niso čez nekaj let razočarani, ko se jim odkrije, da sta najboljši dedek Mraz pač.očka in mamica in vsi tisti ljudje, ki jim ob novem letu želijo vse dobro in jih skušajo razveseliti. Na šolah je končno pozabljen tisti čas obdarovanja s »škrniclji«, ki so veliko stali, a tako malo dali. Darila kot so magnetofoni, televizorji, diafilmi, smuči, knjige, sani in oprema delavnic in telova-dišč, razne zbirke itd., pa so v veliko in trajno korist za večje uspehe in zato še posebej pomembni. Taka in podobna novoletna darila so letos dobili pionirji naših odredov. Mnoge delovne organizacije — mentorji odreda — so se kljub težavnim gospodarskim razmeram spomnili otrok na naših šolah in omogočili nakup tistih skupnih daril, ki so jih odredi najbolj pogrešali. Posebno prijetno so bili presenečeni odredi, ki so jih ob njihovem najlepšem otroškem prazniku obiskali predstavniki podjetij, ki imajo patronat nad njimi. Vsem skupaj gre posebna zahvala! Delovne organizacije naše pa je dalo osnovni šoli Šmartno in Zavodnje 180 N-dinarjev. Predstavniki trgovskega podjetja Bazen Velenje pa so ob obisku odreda sporočili pionirjem v Skalah, da bo njihovih"dinarfev." RudnikTignUa vo Podjetje v januarju določilo znesek, ki jim bo ob pomoči njihove matične šole omogočil, da bodo prej ko slej sedeli v lepi novo opremljeni učilnici. Tudi nekatere šole, kot šola 200. Termoelektrarna Šoštanj Šmartno ob Paki, I. osnovna darski upokojenec iz Hrastov-i je darovala II. osnovni šoli šola Velenje ter I. in II. osnov- ca št. 2 in Ivanka, PIZORN, Šoštanj 500 in osnovni šoli iz na šola Šoštanj, so iz lastnih delavka iz Hrastovca št. 3. Pake 120 din. Delovna skup- sredstev prispevale za obdari- — Kari TOVORNIK, stroj-nost zdravilišča Topolšica je tev pionirjev, pogostitev in ni tehnik iz Štor št. 11 in Jo-dala tamkajšnji osnovni šoli ogled kabaretne predstave žela KRAJNC, uslužbenka iz; 550 din. Komunalna banka Ve- čeških komikov. K obdarova- Celja, Kersnikova c. št. lenje osnovni šoli iz Zavodenj nju pionirjev so prispevali tu-1.100, lesno industrijski kom- di krajevni odbori SZDL Ve-binat osnovni šoli iz Plešivca Topolšica in Plešivec. 1.500, tovarna gospodinjske Smelo lahko trdimo, da je opreme osnovni šoli Cirkovce bil ves denar koristno naložen 2.000, kmetijska zadruga os- in se za razumevanje vsem. da-novni šoli Bele vode 800 in os- rovalcem še enkrat toplo za-novni šoli Ravne 1.000 N-din. hvaljujemo v imenu otrok. Gozdno gospodarstvo Nazarje — Mihael PLEŠNIK, poljedelec iz Topolšice št. 153 in Marija GORENJC, delavka iz Topolšice št. 153. — Franc VIDMAR, .rudar iz Lokovice št. 8 in Neža ŠKOFLEK, gospodinjska pomočnica iz Lokovice št. 8. — Martin RAZBORNIK, strojni ključavničar iz Šale-ka št. 1 in Frančiška SCH-WARZ, {knjigovodja iz Šoštanja, Heroja Gašperja c. št. 14. — Maksimiljan ŠPEH, ru- Odločite se in obnovite v i no tj rad Stalno preverjanje hote ali nehote vzbuja interes! Velenja, šaleška star 8 let. c. št. 22a, V dolgoletni praksi bi pač moral ponovno pritrditi staremu pedagoškemu pravilu, ki poudarja otrokov interes pri delu, konkretno osvajanju nove učne snovi. Prav učenčev interes pa neizrečeno radi preziramo in ga morimo s prestrogim ocenjevanjem ali pa obratno — z absolutnim popuščanjem glede zahtevnosti, kar je pač najlaže. Neštetokrat sem preizkušal r;a različne načine uspevati ali pa neuspevati in sem pri tem želel le eno: naučiti učenca čim več in ga hkrati tudi vzgajati. Pristaši trde roke trdijo, da mora biti učenec pripravljen vsako minuto in je potem njegov neuspeh potrebno dolgo kaznovati z nezadostno oceno. Sadisti si celo privoščijo dijaka za vso konferenco, ker pač želijo, da bi resnično občutil nezadostno oceno. Ne vprašajo ga ponovno in se avtoritativno sklicujejo na otrokov neuspeh. Kaj pa učenec ali dijak srednje šole v tem času? Se uči?! Da, dvakrat se je javil, toda, ker so prostovoljstvo v šoli obesili na indeks, je popravljanje nemogoče. Kvečjemu ob koncu polletja ali leta si dovolijo učitelji in profesorji, pa vprašajo še enkrat! Starši, največkrat ponižni — sicer bo občutil predrznost temelj i-tejšega pojasnjevanja otrok — nikakor ne morejo verjeti, da je mogoče le z eno ali dvema ocenama v polletju zapečatiti otrokovo delo, njegov uspeh. Druga zelo zelo mila pot ocenjevanja učenca, je neprimerno lažja. Da bo mir pred dijaki in starši, nikomur nezadostne! In mimogrede neki intelektualec prišepne: »Vso srednjo šolo nisem odprl zvezka za jezik, pa sem se srečno izmazal!« Kako reagira v prvem primeru otrok na trdo roko? Profesor vstopi, hladno odpre raz-rednico in si mimogrede izbere šest žrtev. Vsem šestim nezadostno oceno. Ocene ostanejo do konference in dijak ve, da bo tik pred konferenco vprašan. Nauči se le takrat. V bistvu pa je njegov odnos do določenega predmeta enak ničli! Se bolj nevarno je, da tak odnos preide celo v nasprotno smer — v odpor do osvajanja določene snovi. Že nihanje, da se v razredu uči neki predmet zdaj pet zdaj nekaj več dijakov, je sumljivo, in dober pedagog bi se moral vprašati, zakaj tako. Navadil sem se, da v začetku ure vedno ponovim staro snov in pokličem vedno prostovoljce. Javijo se trije, štir- hec 12 je, ki jih lahko odpravim z 63 let. dobrimi ocenami. Razred si od- — Marija PODSTENŠEK; dahne in zdi se, da je potem gospodinja ^ iz Topolšice št. veliko bolj pripravljen sode- ' stara 61 'tet. lovati. Seveda pa preverjanje , — Janez SREBOINIK, upo-s prostovoljci ne sme biti alfa koJenec 1Z Druzmirja st. 84, in ornega preverjanja. Pišem 28. Vlastimir BURCIC, delavec iz Pesja št. 74 in Marija ŠOŠTARIC, gospodinja i/, Pesja št. 74. " i — Alojzij SUŠEČ, trgovski pomočnik iz Škal št. 117 in Ana ZUPANC, delavka iz Velenja, Celjska c. it. 35. — Herbert-Ivan FLORJAN, Občinska pionirska komisija rudar i/. Pesja št. 59 in Ivanka ŠTEFANČIC, delavka iz Polzele št. 82. — D juro PATACKO, zidar iz Strahoninca št. 246 in Danica GOMILŠEK, delavka iz Velenja, Koroška c. št. 25. — Albert VRATANAR, pre-mikač iz Velenja, Kersnikova 7 in Ana-Marija ŠME, delavka iz Velenja, Tomšičeva H. — Mirko GORINŠEK, stro jni ključavničar iz Velenja, Gregorčičeva 18 in Ana ER-CEGOVAC, delavka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 25. — Franc VERDNIK, strojni tehnik iz Griž št. 55 in Valerija PLAZAR, uslužbenka iz Celja, Trubarjeva 32. — Franc J OST, rudar iz Velenja, Jenkova 9 in Ivana VTIČ, delavka iz Velenja, Jurčičeva 3. — 1 Tomislav BERZELAK, pekovski pomočnik iz Slatino št. 8 in Olga LEKŠ, delavka iz Slatine št. 8. — Jožef ESIH, električar iz, Velenja, Stritarjeva 1 in Me- Miran JERŠIC, otrok, iz toda BUČAR, delavka iz Ve- Fotozapis z nastopa najmlajših ob novem let« — Jožefa JEZERNIK, dru-i žinska upokojenka iz Podkra-ja pri Velenju št. 44, stara 80 let. — Janez ŠPINDLER, rudar iz Velenja, Šercerjeva c. št. 1, star 42 let. : 2 — Anton MRAVLJAK, rudarski upokojenec iz škal št. 91, star 82 let. Anton STEPIC, dentist, hova št- 4- iz Šoštanja, Cesta talcev 4, star 54 let. — Ivan VENEK, upokoje-Polzele št. 207, star kontrolne vaje in sprašujem pregledno — vso snov. V mojih kotičkih redovalnice se vedno nakopiči dovolj ocen, ki bolj objektivno govore o prizadevanjih učencev. Nisem imel namena pisati o ocenjevanju. Zdi pa se mi da je, in še kako pomembno, da tudi ocenjevanje učencev vključujemo v pojem INTERES, ki je in mora biti vodilo vsaki učni snovi. In še nekaj! Vsi vemo, da učencev z močno voljo ne bomo zlomili z enim spodrsljajem, ki je popolnoma naraven. Pomislimo nase — ali nam res nikdar v življenju ne spodrsne? Ha, ha, ha... ? Laže pa bomo s slabo oceno ubili šibkega učenca in ga ubijali ves čas, mogoče dva meseca ali še več, do konference. Smo zlobni ali pa samo voščene figure, ki mehanično pišejo črno na belo. In če smo taki, bi nas včasih lahko bilo sram! Zopet ne trdim, da postaja pouk interesanten samo zaradi tega, ker je naš način ocenjevanja dober, privlačen. Biti življenjski, metodično neoporečen in še in še — vse to pripomore, da je pouk res zanimiv. Nesporno pa je tudi dejstvo. da s površnim in redkim, šibkim preverjanjem, ne delamo usluge niti sebi niti učencem! Niti jih ne motiviramo dovolj, najmanj pa v začetku učne ure. - V - star 67 let. — Franc GERMADNIK, Slovenj Gradec, star 64 let. — Kristijan RAHTEV, na-kladalec iz Šoštanja, Metleče št. 18, star 27 let. ZAHVALA ob izgubi moža, očeta, starega očeta in praočeta ANTONA MRAVLJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevskemu zboru upokojencev in rudarski godbi zn zapete oziroma odigrane žalostinke. Posebno pa smo hvaležni lovski družini Škale za ves trud in požrtvovalnost ob tragičnem dogodku ter to-varišu Vladu Miklavžinu za poslovilne besede. Zidarjevi ZAHVALA oh smrti moža in očeta IVANA ŠPINDLERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z našo družino, govornikom za poslovilne besede in vsem, ki so darovali vence. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Andreju čiriču. rudniku lignita Velenje, rudarski godbi in pevskemu zboru Kajiih Velenje. Žena Julka z otrokoma Pred dobrimi 80 leti je trt-na uš uničila večino slovenskih vinogradov. Ko so jih v tistem času naši očetje in dedje obnavljali £ trsi, cepljenimi na ameriških podlagah, ki so odporne proti ušem, je bilo vinogradništvo kot znanost šele v povojih. Kakršen vinograd je zasadil oče, takega je kopal tudi sin; vzgojna oblika vinograda se je skupaj z nasadom ohranila do danes. Zakaj smo prišli na razpotje? Večina starih opešanih vinogradov zahteva obnovo — novo nasaditev. Obnovo pa zahteva tudi nov način obdelovanja. Vinogradnik, ki misli, da se bo ravnal po svojem očetu in v vinogradu porabil več kot sto delovnih dni za hektar, pri tem pa pridelal manj kot 50 hI vina. je v veliki zmoti, če misli, da bo imel od takega vinograda kaj prida dohodka. Naj navedemo samo majhen primer koliko bi se dalo prihraniti. Konj ali vol, ki vleče vinogradniški plug na eno kolo, lahko naredi prav toliko kot 25 kopačev, ki jih je spomladi vse težje dobiti. Toda poglejmo koliko vinogradov še kopljemo na roke tudi tam, kjer strmina dovoljuje delo s plugom. Strmina to res dovoljuje, v vinograd pa ga ne pustijo preozke medvrstne razdalje. Težke nahrbtne škropilnice preveč režejo ramena, vinogradniška motika pušča pre- več žuljev na dlaneh, stari, izčrpani vinogradi dajejo premalo zaslužka, da bi mladega fanta vinogradništvo veselilo. To je tudi eden izmed vzrokov, da je obnova nujnost, če nočemo izgubiti slovesa vinogradniške dežele. Pri obnovi vinogradov se moramo zavedati, da obnavljamo rastlino, ki bo dolga desetletja stala na istem mestu. Zato še posebej velja upoštevati izkušnje in izsledke naprednejših vinogradnikov in nauke znanosti, če hočemo pri obnovi dobro zastaviti. Ena najhujših napak pri množični obnovi po trtni uši so bile preozke razdalje med vrstami. Razen temu vrašanju bo zdaj potrebno posvetiti vso pažnjo tudi sortam, podlagi, pravilni usmeritvi vrst, kjer napake težko popravimo. Pomembna je predvsem ugotovitev, da je vinska trta rastlina, ki potrebuje več prostora, kot ga je imela v starih gosto naseljenih vinogradih z nizko vzgojo. Naše brajde, ki se pno ob zidanicah in domačijah. najbolj nazorno pokažejo. kakšna rastlina je trta, kako se razraste, če ima na voljo dovolj prostora, in koliko lahko rodi. Pridelek ni odvisen od števila trt, temveč od števila rodnih očes. Teh pa je na redkeje nasajenem vinogradu z višjo vzgojo več kot na nizki trti, ki jo po vsej sili tiščimo k tlom in ji ne pustimo, da bi zavzela primernejši obseg. VZGOJA TRTE lenja, Stritarjeva c. št. L — Antun MATOŠA, krojaški pomočnik iz Družmirje št. 35 in Marija BERNJAK, krojaška pomočnica iz Velenja, Vojkova c. št. 16. — Friderik PURNAT, mizarski pomočnik iz Letuša, št. 19 in Vida JAN, medicinska sestra iz Velenja, Kaju- Franc GORIČAN, krojač iz Gabrk št. 88 in Ljudmila MELANšEK, gospodinja iz Gabrk št. 88. MALI OGLASI PREKLIC Preklicujem veljavnost validski upokojenec fz Belih plačilnega kartončka RLV šte- vod št. 57a, star 59 let. vilka 196. Branko Spital, Ška- — Jože GAŠPER, invalidski le 60, Velenje, upokojenec iz Legna št. 63, RAZNO # OTROKA sprejmem v varstvo. Naslov v uredništvu. Več tisoč let poznajo ljudje vinsko trto in njen žlahtni sok. Razširila se je povsod tam, kjer ji to podnebje dovoljuje. Vinogradniki so jo vzgojili in jo še vzgajajo na najrazličnejše načine, ki jih imenujemo vzgojne oblike. Te lahko zvrstimo v dve glavni obliki. NIZKA VZGOJA Nekdaj so mislili, da je za zoreče grozdje najbolje, če je čimbolj pri zemlji, češ, da tako dobi največ toplote, kar pa ni res. Razen tega so zagovorniki nizke vzgoje trdili, da lahko pozimi nizke trte zagrnemo z zemljo in jih tako obvarujemo mraza, kar pa pri nas nihče ne dela. Tako torej ne držijo trditve zagovornikov te vzgoje, ki zahtevajo največ stroškov pri obdelovanju in najslabše izkoristi sončno svetlobo. Vendar je zelo razširjena, sami vinogradniki pa morajo priznati, koliko truda tak vinograd zahteva. Res je, da zahteva tudi najmanj stroškov ob saditvi, toda to je kaj slab prihranek. Pri saditvi je potrebno veliko število sadik, goste vrste trt, ki so privezane na kole, pa onemogočajo vsako cenejšo obdelavo. Rez na reznike in šparone, ki je udomačena v teh vinogradih, ne dovoljuje velikega pridelka. Skratka: nizka vzgoja ima toliko slabosti, da je bodoči rodovi ne bodo več poznali. KORCONSKA VZGOJA Če hočemo s plugom ali kul-tivatorjem v vinograd, morajo biti vrste med seboj oddaljene najmanj poldrugi meter. Tak nasad pa že potrebuje srednje visoke vzgoje in s tem žično oporo. Ce pa že načrtujemo sodoben nasad, se je bolje odločiti za kordonsko vzgojo, ki jo po pravici imenujemo vzgojo bodočnosti. Zahteva več vlaganja, daje pa tudi mnogo večji dohodek. Omogoča strojno obdelavo, boljšo rast trte, mnogo lažjo rez in lažje zatiranje škodljivcev in bolezni, trti pa dovoljuje boljše izkoriščanje svetlobe, kar odlično vpliva na kakovost pridelka, Vse to je znanstveno dokazane in neizpodbitno, to so nasadi tudi pri nas že potrdili. Kordonskih vzgojnih oblik je cela vrsta, med njimi je posebno vidna tako imenovana Moserjeva vzgoja, imenovane po njegovem tvorcu vinogradniku Lenzu Moserju. Nekateri vinogradniki dvomijo o visoki vzgoji, češ da zaradi velikega pridelka trpi kakovost. Poizkusi in praksa pe kažejo, da ne ohranimo kakovosti le z zmanjšanjem pridelkov, temveč tudi z večjo buj-nostjo rasti in boljšo osvetlitvijo listne površine, prav tc pa nudijo visoke vzgoje. £5 c C C < BREZ RESED (Pavliha)