RIMSKI GROBOVI V STRAŽI
TONE KNEZ
Dolenjski muzej, Novo mesto
P ri g rad n ji to v arn e fu rn irja in vezanih plošč v S traži p ri Novem m estu, 
so ob koncu m eseca m a ja 1959 p ri k o p a n ju tem eljev z buldožerjem odkrili 
rim ske grobove. D o len jsk i m uzej se je tak o j lotil zaščitnega izk o p av an ja, 
v en d ar je bilo ob p rih o d u arheologa na teren n ek aj grobov že uničenih, 
grobni in v en tar p a ra z b it in izgubljen. Z delom n a terenu smo p ričeli dne 
31. m aja, končali p a 4. ju n ija .1 Izk o p av an je je bilo zaščitnega zn ačaja in 
k lju b veliki naglici, s k a te ro so zem eljska d ela napredovala, smo u sp eli p re ­
isk ati ves teren, ki je arheološko pom em ben in k i je b il zazidan. P ri teh 
delih smo o d k rili deset grobov (glej tloris grobov), računam o pa, da je bilo 
p ri grad b en ih delih, p red en je bil D olenjski m uzej o n ajd b i obveščen, u n i­
čenih že n e k a j grobov, k aterim p rip a d a jo sp oradične najdbe. M aterial iz 
Straških grobov je ra z sta v lje n v arheološki zb irk i D olenjskega m uzeja (inv. 
št. 1—21). K eram iko je re sta v rira l p re p a ra to r Janez G ojkovič, risb e p a je 
izdelala S ibila N ekrep-K nez.
S traža p ri N ovem m estu je v lite ra tu ri že dolgo zn an a kot prazgodo­
vinsko arheološko n ajd išče, saj je v k ra ju sam em obsežno gradišče2 3 n a levem 
bregu K rke, k i je d alo že p recej prazgodovinskih najdb. P ri g rad n ji želez­
nice in postajnega p o slo p ja v Straži so o d k rili večje število prazgodovinskih 
taliln ih peči5 za p rid o b iv a n je železa. Sicer p a leži S traža sredi področja 
s številnim i arheološkim i najdišči, tak o d a n am antični grobovi, izkopani 
v S traži arheološko k a rto tega pred ela lep o dopolnjujejo. M anj zn an a je 
bila doslej S traža ko t n ajd išče rim skih ostalin. F. H rovat4 samo m im ogrede 
om enja, d a so bile tu k a j izkopane tu d i rim ske n ajd b e (»opeka in druge reči 
iz rim ske dobe«).
Vas S traža leži 9 km zahodno od N ovega m esta na levem breg u K rke, 
n a nasprotnem b reg u p a leži V avta vas. N ajd išče rim skih grobov je ležalo 
n a položni strm ini, k i je danes zarad i g ra d n je tovarne zrav n an a in se od
1 Varstvo spomenikov VII, 1958-59, str. 542; Arheološki pregled 1959, str. 1 0 1 
do 103.
2 Deschmann C. — Hochstetter F., Prähistorische Siedlungen und Begräbnis­
stätten in Krain, Wien 1879, str. 37; Müllner A., Geschichte des Eisens, Wien 1909, 
str. 69—71.
3 Müllner A., Geschichte des Eisens, Wien 1909, str. 70, sl. 74.
4 Hrovat Florentin, Novomeško okrajno glavarstvo, Ljubljana 1885, str. 28—29.

severa spušča p ro ti levem u bregu K rke in je od nje oddaljeno 200m v zračni 
črti, od železniške postaje Straža-T oplice p a 400 m p ro ti severovzhodu. 
Teren, k jer so bili izkopani grobovi, leži n a 171 m nadm orske višine. K er so 
na področju rim skega grobišča p o glabljali in ravnali zem ljišče z buldožerji, 
se ni d a la več ugotoviti točna globina posam eznih grobov. G ornji robovi 
vseh grobov, ki smo' jih izkopali, so ležali v globini 25—35 cm pod nivojem , 
k i ga je že izrav n al buldožer.
Izkopavanje je pokazalo', da smo n ašli jugozahodni rob antičnega gro­
bišča, ki se je razp ro stiralo v sm eri SV— JZ in je bilo p ri g radbenih delih 
načeto, severozahodni del nekropole p a je ostal še neprekopan in zaenkrat 
ni ogrožen. Izk o p an in e kažejo, da smo našli grobišče rim skih grobov z žga­
nim pokopom , k i so bili vkopani v zem ljo brez reda, zato o k ak em sistemu 
p o k o p av an ja ne m orem o govoriti. K ljub m alem u številu izkopanih grobov 
in relativno skrom nim najdbam , je tem bolj pom em bna p estra a rh ite k tu ra 
Straških grobov. T ako srečam o dva osnovna tip a graditve: zidane grobnice 
in grobove obdane s kam nitim i ploščam i ter tri v ariante razčlenjenosti 
znotraj teh grobov: grobovi s polico, grobovi s p regrajo in grobovi brez 
pregraje. P rav ta raznolikost grobnih oblik opozarja na problem , k i je bil 
v preteklosti zarad i slabe dokum entacije in nestrokovnih izk o p av an j za­
nemarjali. k ajti ravno- ta grobna a rh ite k tu ra je značilna za dolenjske 
antične nekropole, k a r so potrd ile n ajd b e v zadnjih letih.
Sporadične najdbe
Ko sm o p rišli na teren, smo dobili nek aj predm etov iz grobov, ki so bili 
že uničeni. P redm eti, k i srno jih našli in jih nism o mogli določiti po grobnih 
celotah, so naslednjih:
1. P et fragm entov večje sklede iz te rra e sigillatae. N a zu nanji stran i je 
skleda reliefno o k rašen a n a zgornji stra n i n ajp rej z vrsto jajčn eg a o rn a­
m enta. pod njo je friz desno plešočih p u tto v in levo bežečih psov, vmes pa 
so stilizirani rastlin sk i motivi. Spodaj zak lju ču je friz vrsta k tlom upog­
njenih rastlin, ozirom a vejic. Velikost o h ran jen e sklede 12 X 10.6 cm (T. 1, 
s l . 1.)
2. Železen nož ohranjen v celoti. Im a širok ročaj, ki se od rezila širi 
proti koncu in se z a k lju či s petljo. H rb et noža je raven, rezilna stra n pa se 
zožuje p ro ti v rh u noža v konico. D olžina celega noža 24,6 cm, dolžina rezila
14,5 cm. širin a noža 2,7 cm (T. 1, sl. 2).
3. V elika skleda iz sive gline z n izko cilindrično nogo. O bod sklede je 
bil že v an tik i deform iran (uleknjen) p ri pečenju. Višina. 1 4 cm. prem er 
29 cm (T. 1. sl. 3).
4. B ronasta kozm etična sonda — auriscalpium , prelom ljena, na enem 
koncu nekoliko frag m en tiran a. D ržaj je okroglega preseka, sonda je na 
enem koncu jajčasto odebeljena, na drugem koncu pa je razširjen a in sta n j­
šana v podolgovato lopatico, ki ima k o rita st presek. D olžina sonde 15.3 cm 
(T. 1. sl. 4).
5. Ž ara v obliki hiše, k ateri m an jk a v rh n ji zaključni del. Ž ara je iz­
delana iz fine rd ečk aste gline, s p rstan asto nogo, sp red aj im a sk o raj k v a­
dratn o odprtino. Z unaj je rdeče barv an a, v srednjem delu je n aslik an motiv

Slika 1 . Grob 1 
Abb. 1. Grab 1
globini 28 cm. G robna jam a je bila enostavno vkopana v zemljo, dno je 
ravno in ni tlakovano. G rob je bil brez k rovne plošče, sam o zasut z zemljo. 
O b vzhodni grobni steni je bila položena ž ara s pepelom pokojnika, v njej 
p a je b ila čaša iz sive gline. P rid atk i v grobu:
1. Ž ara iz sive glin e s p rstan asto nogo, kroglaste oblike, od treb u h a 
navzgor frag m en tiran a. Z unaj je črno b arv an a. Višina o h ran jen e žare 
15,4 cm, prem er žare 22,1 cm (T. 2, sl. 2).
2. Č aša iz svetlosive gline, noga skoraj rav n a, p rofil čaše blago bi- 
koničen. V išina 7,8 cm, p rem er 8,3 cm (T. 2, sl. 3).
Grob 2 (T. 2, sl. 4) je skoraj k v a d ra tn e oblike, obdan s kom aj obdela­
nim i k am nitim i ploščam i, različnih velikosti, debelih do 10 cm. P lošče so
5 Novec je določil Aleksander Jeločnik, predstojnik Numizmatičnega kabineta 
Narodnega muzeja v Ljubljani, za kar se mu najlepše zahvaljujem.
d veh n asp ro tn ih valovnic, z vertikalnim i tra k o v i med njim a. V išina o h ra­
njen e žare 25 cm, širin a 22,4 cm, prem er d n a 9,6 cm (T. 1, sl. 5).
6. Močno izlizan in o ksidiran bronast as cesarja A ntonina P ija .5
Opis grobov
Grob 1 (T. 2, sl. 1) je k v a d ra tn e oblike, obdan z nekoliko obdelanim i 
kam nitim i ploščam i, debelim i do 8 cm. Plošče niso med seboj vezane z m alto. 
V elikost groba 66 X 59 cm, višina groba 25 cm. V rh groba je bil najd en na

sestavljene, niso vezane z m alto. V elikost groba 93 X 72 cin, v išin a groba 
36 cm. G rob je bil najd en na globini 25 cm. Vzdolž jugovzhodne stranice je 
imel grob znotraj narejeno polico iz ene v rste čvrsto sestavljenih kam nov. 
Polica je bila širo k a 28 cm in visoka 15 cm. G rob je bil vkopan v zemljo, ni 
bil tlakovan in n i im el krovne plošče, tem več je bil sam o zasut z zemljo. Na 
polici je b ila položena večja skleda, poleg nje p a m ajh n a g lin asta čaša. 
V sprednjem delu groba je stala večja ž ara s pepelom pokojnika. P rid a tk i 
v grobu:
1. S rednjevelika skleda, zunaj in zn o traj tem nordeče b arv an a. Pod 
ustjem je okrašena z dvem a vrstam a p araleln ih gostih poševnih urezov, 
narejenih s koleščkom . V išina 10 cm, prem er 20 cm (T. 2, sl. 5).
Slika 2. Grob 2 
Abb. 2. Grab 2
2. Siva keram ična čaša, treb u šasta s k ratk im vratom . N a največjem 
obodu je o k rašen a z dvem a vrstam a gostih poševnih urezov, n a re je n ih s ko­
leščkom . V išina 6,8 cm prem er 8,3 cm (T. 2, sl. 6).
3. V ečja žara iz rdeče gline z ozko nogo in visokim ram enom . V rhnji 
del ni ohranjen. V išina 21,9 cm, p rem er 24 cm (T. 2, sl. 7).
Grob 3 je b il p ri delih z buldožerjem skoraj popolnom a uničen, vendar 
smo po o h ran jen ih sledovih mogli ugotoviti, da je b il k v a d ra tn e oblike, 
sestavljen iz k a m n itih plošč. P rid a tk o v nism o zasledili, samo n a d n u groba 
je bil razsut p ep el sežganih kosti in oglenina. P rib ližn a velikost groba je 
znašala 70 X 73 cm.
Grob 4 (T. 3, sl. 1) je bil k v a d ra tn e oblike, zidan iz lom ljenega kam enja, 
k i je bilo med seboj vezano s čvrsto ap n en o m alto, k ateri so bili prim ešani

drobci zm lete opeke. V elikost groba 140 X 140 cm, debelina zidov do 20 cm, 
n ajv ečja ohranjena v išin a groba 58 cm. V rh groba je bil najd en n a globini 
21 cm, najv ečja o h ra n je n a višina groba 58 cm. Vzdolž n o tran je jugozahodne 
stran ice groba je b ila n arejen a polica iz v rste večjih kam nov, široka 22 cm 
in visoka 12 cm. D no groba ni bilo tlakovano. P rid a tk i v grobu:
1. Ž ara v obliki hiše, zu n aj tem nordeče b arv an a, z gum bastim z a k lju č ­
kom na vrhu. O h ra n je n a je samo v frag m en tih in se ne da rek o n stru irati. 
P rem er dna 12 cm (T. 5, sl. 2).
2. F ragm enti sred n jev elik e keram ične posode, ki je bila n a zun an ji 
stra n i rdeče b arv an a.
Slika 5. Grob 4 
Abb. 5. Grab 4
5. Večji železen nož, ohranjen v celoti.. N a trn u za ročaj im a ohranjen 
p rečn i ročajev b ran ik . D olžina celega noža 27,5 cm, dolžina rezila 15,5 cm, 
n ajvečja širin a noža 5 cm (T. 5, sl. 5).
4. M anjši železen nož, nekoliko frag m en tiran . N a trn u za ro čaj je o h ra ­
n jen a še polovica ročajevega b ran ik a. H rb et noža je raven. Dolžina, celega 
noža 25,2 cm, dolžina rezila 15 cm, n a jv ečja širin a rezila 2.5 cm (T. 5, sl. 4).
5. Zelo m ajh n a b ro n asta kolenčasta fibula. D olžina 5,7 cm (T. 5, sl. 5).
6. M ajhna b ro n asta zapestnica polkrožnega preseka, ki ni sklenjena. 
Zapestnica se na obeh konceh koničasto zožuje. P rem er 4.8 cm, debelina 
0,6 cm (T. 5, sl. 6).
7. V elika črnosiva skleda s p litk o k an elu ro pod ustjem in dvem a u re­
zoma na ram enu. V išin a 12 cm, p rem er 50 cm (T. 5, sl. 7).

" V se keram ične posode so bile položene v prostoru ob grobni polici, 
m edtem ko so vsi kovinski predm eti bili položeni na polici v južnem kotu 
groba.
Grob 5 (T. 3, sl. 8) je bil skoraj k v a d ra tn e oblike, obdan s štirim i bolj 
debelim i kam nitim i ploščam i. Velikost groba 72 X 59 cm, debelina plošč 
do 12 cm, višina groba 38 cm. N ajden je bil na globini. 25 cm. D no groba ni
Slika 4. Grob 5 
Abb. 4. Grab 5
bilo tlakovano, bil je zasut z zemljo in p o k rit s kam nito ploščo. P rid atk i 
v grobu:
1. Večja ž a ra iz sivočrne gline, kroglaste oblike z visokim vratom , na 
katerem je izoblikovanih dvoje p araleln ih plastičnih reber. V išina 23,4 cm, 
prem er 24 cm (T. 3, sl. 9).
Grob 6 (T. 3, sl. 10) je bil k v a d ra tn e oblike, sestavljen iz ta n k ih kam ni­
tih plošč, debelih do 6 cm. Grob je bil predeljen s 5 cm debelo kam nito 
ploščo na dva neenako velika dela. M anjši. 25 cm široki del je bil tlakovan 
z dvem a k am n itim a ploščam a, večji, 34 cm široki, del p a ni bil tlakovan. 
Velikost groba 73 X 70 cm, višina groba 34 cm. N ajden je b il na globini 
28 cm. G rob je bil zasut z zemljo in n i vseboval nobenih p ridatkov. Pepel 
sežganega m rliča je bil raztresen na d n u m anjšega grobnega prostora.
Grob ? (T. 5, sl. 3) je p ra v tako k v ad ratn e oblike, sestavljen iz več 
m anjših kam nitih plošč, ki so debele do 5 cm. Predeljen je bil s 5 cm debelo 
ploščo na dva neenako velika dela. M anjši del je širok 20 cm, večji del pa 
48 cm. Velikost groba 79 X 86 cm. višina groba 30 cm. N ajden je bil na glo-

Slika 6. Grob 7 
Abb. 6. Grab 7
Slika 5. Grob 6 
Abb. 5. Grab 6

bin i 24 cm. Y grobu nism o našli nobenih pridatkov, pepel p o k o jn ik a je bil 
razsut n a dnu m anjšega prostora.
Grob 8 (T. 4, sl. 1) je bil k v a d ra tn e oblike in je bil zid an z večjim i 
kam ni lom ljenca in delom a z rečnim i oblicam i. D ebelina zidov je znašala 
do 30 cm. V elikost groba 220 X 218 cm, najv ečja ohranjena v išin a grobnice 
52 cm. Z notraj ob vzhodni stranici je b ila v grobu sezidana polica, široka 
44 cm in visoka 22 cm iz dveh slojev lom ljenega kam enja. N a severni in 
vzhodni n o tran ji stra n i grobnice smo n ašli še ostanke 2 cm debelega zidnega
Slika 7. Grob 8 
Abb. 7. Grab 8
ometa, na katerem so se ohranili sledovi rdeče barve. Dno groba je bilo 
tlakovano z drobnim belim peskom. Zemlja v grobnici je bila pomešana 
z veliko množino apnene malte, z ometom in kamenjem, kar dokazuje, da 
je bila grobnica že zdavnaj porušena in vsaj deloma izropana. Pridatki 
v grobu:
1. Plastično izd elan a glava in v ra t petelina, ki p red stav lja v rh n ji za­
k ljučni del neke žare v obliki hiše. P la stik a je izdelana iz rd ečk aste gline 
in je obarvana z rdečo barvo. O h ran jen a je samo do prsi, ostali del m anjka. 
G reben je izdelan in deloma odlom ljen. O či so p red stav ljen e s krogom in 
piko v sredini. N a v ra tu sp red aj in ob stran eh je s polkrožnim i urezi na­
kazano perje. V išina 9 cm, širin a 3,5 cm (T. 4. sl. 3).
2. Oljenka iz rdeče gline z žigom C. P. S na spodnji strani. Na zgornji 
strani ima dve neprevrtani bradavici ob straneh. Dolžina oljenke 10 cm. 
širina 6.8 cm (T. 4. sl. 4).

PRILOGA — BEILAGE
STRAŽA
1959
TLORIS RIMSKIH GROBOV
G R U N D R ISS D E R RÖ M ISC H E N G R Ä B E R

3. G linasta čaša cilin d ričn e oblike z ozko nogo in rahlo konkavnim 
profilom iz fin e svetlordeče gline, zunaj rd eče barvana. V išina 7,4 cm, 
p rem er 7 cm (T. 4, sl. 5).
4. M anjša skleda, bolj grobe izdelave iz svetlosive gline, zu n aj in 
zn o traj črno b arv an a. V išina 8 cm, p rem er 18,5 cm (T. 4, sl. 6).
Slika 8. Grob 10 
Abb. 8. Grab 10 5 6
5. V elika žara iz sivočrne gline z ozko nogo in visokim trebuhom . Vi­
šin a 28 cm, p rem er 26 cm. Zunaj je črno b arv an a. V žari so bili drobci 
sežganih kosti in p ep el (T. 4, sl. 7).
6. Fragmenti večje sivočrne sklede. Premer dna 1 1 cm.
Grob 9 (T. 5, sl. 4) je bil k v ad ratn e oblike, sestavljen iz več k am n itih 
plošč. Plošče so debele do 6 cm. V elikost groba 80 X 72 cm, v išin a groba 
28 cm. N ajden je b il n a globini 55 cm. N a d n u groba je bil raztresen pepel 
sežganih kosti. D ru g ih p rid atk o v v grobu nism o našli. T u d i ta grob je bil 
brez krovne plošče, sam o zasut z zemljo.
Grob 10 (T. 5, sl. 2) je bil ovalne oblike in zidan z rečnim i oblicam i in 
kosi lom ljenega k am en ja. K am ni so bili m ed seboj vezani z rdečkasto 
apneno m alto. Grob je bil zasut s kam enjem in z zemljo. V elikost groba 
198 X 152 cm. P rid a tk i v grobu:
1 . Močno poškodovana oljenka z žigom na spodnji strani je ležala 
sredi groba. Pri dviganju je oljenka popolnoma razpadla, tako da je nismo 
mogli restavrirati. Poleg oljenke smo našli na dnu groba še pepel sežganih 
kosti.

2. Izven groba ob jugovzhodni stra n i sta bili položeni dve keram ični 
žari, od k aterih je b ila ena iz sive, d ru g a p a iz rdečerum ene gline. Žara iz 
sive gline je razp ad la, tak o da je rek o n stru k cija nemogoča. R deča žara pa 
je od trebuha navzgor fragm entirana. V išina ohranjene žare 19 cm, prem er
25,5 cm (T. 5, sl. 1). V obeh žarah smo našli pepel.
Zaključek
Grobna arhitektura. Že v uvodu smo omenili, da je bila S traža doslej 
v literatu ri znana le kot prazgodovinsko najdišče, m edtem ko so leta 1959 
odkriti rim ski grobovi dokazali, da im am o v tem k ra ju o p rav k a tu d i s po­
m em bno antično postojanko. V zadnjih sto letih je bilo na D olenjskem 
od k ritih na tisoče rim skih grobov, v en d ar so bili ti večinom a nestrokovno 
izkopani, z edino željo, da bi izkopali čim več predm etov, ki n a j bi n ap o l­
n ili m uzejske v itrine. Zato nam vse doslej p ri večini n ajdb niso bile znane 
najdiščne okoliščine, način pokopa, oblika grobov itd. P rav Straški grobovi 
p a so- nam razk rili na enem n ajdišču zelo pestro podobo antične provinci­
alne grobne a rh ite k tu re v svojem razponu od solidno zidanih, skoraj m onu­
m entalnih grobnic, p a do preprostih, s kam ni obdanih grobov. V Straži 
lahko ločimo dve osnovni vrsti grobov: zidane grobnice (grob 4, 8, 10) in 
grobove obložene s kam nitim i ploščam i (grob 1, 2, 5, 5, 6, 7, 9). Z idani gro­
bovi so vsekakor večji, im ajo dosti več pridatkov, skratka, so bogatejši. 
N ajvečji m ed njim i, grob 8, je b ila nekoč lep a velika grobnica, saj je m erila 
skoraj 5 m 2 in je b ila znotraj om etana s fino m alto in poslikana. Gotovo je 
vsebovala številne p rid atk e, saj smo k lju b izropanju v njenih ruševinah 
našli še vedno 6 keram ičnih pridatkov. Zanim ivo je, d a imajo' skoraj vsi 
zidani grobovi zn o traj narejeno polico (grob 4 in 8), p ri ostalih tip ih grobov 
je ne najdem o (izjem a je grob 2). Popolnom a enake zidane grobnice s polico 
smo našli jeseni leta 1962 v B ršljinu6 p ri Novem m estu, močno p a so jim 
podobni tud i zid an i grobovi najdeni v Velikem K am nu pri Senovem .6 7 v 
G leisdorfu8 na Š tajerskem in v L ocarm i.9 Po najdbah sodeč je polica v grobu 
služila kot prostor, kam or so polagali predm ete nam enjene zagrobnem u 
življenju p o kojnika (nakit, orodje, posode s hrano), v prostor poleg n je pa 
so polagali žare s pepelom um rlih. Z aradi svoje velikosti in zarad i vidnega 
obeležja, ki so ga im ele nad zem ljo te r zaradi relativno bogatega grobnega 
inventarja, so te grobnice že zdavnaj postale plen različnih roparjev- 
plenilcev grobov, ki so sé okoristili z grobnim i prid atk i. N ekoliko svojstveno 
obliko zidane grobnice pred stav lja grob 10, ki je ovalne oblike. P ri od­
k riv an ju smo našli grob že zarušen s kam enjem in po vsej verjetnosti že 
oplenjen, saj smo v njem našli sam o še močno razpadlo oljenko. Izven 
groba, tesno ob jugovzhodnem robu p a sm o našli dve hudo fragm entirani 
žari. ki sta bili nap o ln jen i s pepelom in sežganim i kostmi.
Večina Straških grobov sodi v skupino grobov ograjenih s kam nitim i 
ploščam i. Le-ti so pravilom a skoraj k v a d ra tn e oblike, om ejeni z navpično
6 Arheološki pregled 1962, str. 165.
7 Arheološki pregled 1962, str. 165—166.
8 Modrijan W., Neue Ausgrabungen in Steiermark: Zeitschrift des historischen 
Vereins für Steiermark XLIV. 1955. str. 26—27.
9 Simonett Ch.. Tessiner Gräberfelder. Basel 1941. str. 152. 158. 170.

posajenim i kam n itim i ploščam i, ki so sam o m alenkostno obdelane, tesno 
pritisn jen e d ru g a ob drugo, na stičnih ploskvah p a včasih zam azane z 
ilovico. Vse plošče so razm erom a tanke, le grob 5 je bil obdan s p recej de­
belim i ploščam i. G ro b n a jam a je razm erom a plitvo vkopana v zem ljo, to 
so obložili s k am n itim i ploščam i, vanjo položili zoglenele o stanke pokoj­
nika in p rid atk e te r vse sk u p aj zasuli z zem ljo. Zanim ivo je dejstvo, da pri 
nobenem grobu, razen v grobu št. 5, nism o našli krovne plošče. K ako do­
miselno je razčlen jen a k o n stru k cija grobov tega tip a nam izp riču je dejstvo, 
da pri skupnem štev ilu sedm ih grobov lahko ločimo k a r tri v arian te:
a) grobovi brez n o tra n je členitve (grob 1, 3, 5, 9),
b) grobovi z vm esno pregrajo (grob 6. 7),
c) grob s polico (grob 2).
G robovi brez n o tra n je členitve so od vseh treh v arian t n ajb o lj eno­
stavni in na področju an tičn e D olenjske zelo razširjeni. T a k šn e grobne 
konstrukcije so n ašli že v Novem m estu,1 0 v D rnovem ,1 1 v Globočiniu.1 2 
v Straži p ri Š e n tru p e rtu .1 3 v Beli cerkvi,1 4 Veliki Loki,1 5 1 6 M alem G lobokem ,1 1 1 
po izkopavanju v S traži p a še v Rojah p ri Š en tjern eju .1 7 v Pristavi, pri 
T rebnjem (P raetorium Latobicorum )1 8 v D olenjem Polju pri S tra ž i1 9 in pri 
vasi H ra st2 0 na G orjancih. Na najdiščih izven D olenjske pa so ta k i grobovi 
znani iz S tarega trg a pri. Slovenjem G rad cu (Colatio),2 1 od tu jih naidišč pa 
n aj naštejem sam o grobišča pri L ocarm i.2 2 O ggau2 3 in A u am L eithaberg2 4 
na G radiščanskem te r S aalburg.2 5
1 0 Dolenjske novice 15. septembra 1890. str. 142: Šribar V.. Zavarovalna izko- 
pavamia v Novem mestu in okolici. Arheološki vestnik IX-X/2, 1958-1959. str. 110 
in 111.
1 1 Desclimann. Die neuesten römischen Funde von Dernovo (Neviodunum) in 
Unterkrain, MCK XII. 1886. str. 22—23. 24.
1 2 Ni objavljeno.
1 3 Gabrovec S.. Poročilo o slučajnih najdbah v Sloveniji. Arheološki vestnik 
V/l, 1954. str. 144.
1 4 Šribar V .. Zavarovalno izkopavanje antičnega pristanišča v Beli cerkvi. 
Arheološki vestnik IX-X/3-4. 1958-1959. str. 251—252. sl. 1 . 2.
1 5 Šribar V.. Rimski žgani grob iz Velike Loke pri Žalni. Arheološki vestnik 
IX-X/3-4. 1958-1959. str. 234—255.
1 6 Petru P.-Šribar V., Nove najdbe. Arheološki vestnik VII/3. 1956, str. 289. 
Tab. T I. ITI.
1 7 Varstvo spomenikov Vili. 1960-1961. str. 214.
1 8 Varstvo spomenikov VIII. 1960-1961. str. 209— 211.
1 9 Varstvo spomenikov VIII. 1960-1961. str. 240.
2 0 Grob najden pri rekonstrukciji ceste Novo mesto—Metlika junija 1965. De­
lavci so grob uničili, samo nekaj fragmentov keramike, med njimi fragment žare 
v obliki hiše, je ohranjenih v Belokranjskem muzeju v Metliki.
2 1 Egger R.. Ausgrabungen in Norikum 1912/13; Jahreshefte des österreichi­
schen Archäologischen Institutes XVII, 1914. Beiblatt str. 78.
2 2 Simonett Ch., Tessiner Gräberfelder, Basel 1941, str. 128— 129, 155. 178. Tab. 
2/2, Tab. 4/7, Tab. 5/1.
2 3 Pittioni R.. Ein römisches Steinkistengrab aus Oggau; Wiener Jahreshefte 
des Archäologischen Institutes XXXIII, 1941. Beiblatt str. 15—20.
2 4 Schober A., Römischer Friedhof in Au am Leithaberg; Jahreshefte des 
österreichischen Archäologischen Institutes XVII, 1914. Beiblatt str. 203.
2 5 Schönberger H., Führer durch das Römerkastell Saalburg2 0 , 1960, str. 28, 
sl. 21.

Grobovi s p re g ra jo tvorijo posebno skupino v okviru grobov sestav­
ljen ih iz k am n itih plošč, ki ni tak o pogosta kot p re jšn ja skupina. Doslej 
so bili znani ta k i grobovi na D olenjskem le iz grobišča v D rnovem .2 6
Y Straži smo našli sam o dva groba te oblike: grob 6 in grob 7. Y nobenem 
od teh dveh grobov nismo našli p rid a tk o v (najbrž sta bila že oplenjena).
Y obeh smo našli samo n a dnu m anjšega prostora raztresen p ep el um rlega. 
M anjši prostor v grobu 6 je bil tlakovan z dvem a kam nitim a ploščam a. 
V siljuje se v p rašan je, čem u p reg raja v grobu? Naše m nenje je, da je pre- 
g raja postavljena zato, da loči prostor, k je r je shranjen pep el um rlega 
(bodisi v žari. bodisi da je samo raztresen na dnu), od prostora nam enjenega 
za pridatke. Točne analogije za to v rsto grobov smo našli n a V rhu p ri 
K rižu2 7 blizu Ž užem berka in v Rojah p ri Š entjerneju.2 8 P rav ta k e grobove 
p a je izkopal že E gger pred prvo- svetovno vojno v Starem trg u p ri Slo­
venjem G radcu (C olatio).2 9 Y vseh n a šte tih prim erih je m an jši prostor 
služil za sh ra n je v a n je p ep ela pokojnika, večji prostor p a je bil nam enjen 
za p ridatke.
Grob s polico. Po svoji zgradbi in razporeditvi grobnega in v en tarja 
v grobu št. 2 (na polici oba keram ična p rid a tk a , na dnu groba žara s p e­
pelom), m enim , d a je ta tip groba sam o pom anjšana im itacija zidane 
grobnice s polico- (na p rim er kot grob št. 8). N ajbrž niso sredstva zadoščala, 
da bi pokojniku zgradili pravo- zidano grobnico, zato so mu p ač samo s 
kam ni zložili m in iatu rn o im itacijo. Tako smo na teh, številčno sicer skrom ­
nih, p rim erih grobne a rh ite k tu re lahko spoznali veliko pestrost grobnih 
oblik nekega podeželskega antičnega pokopališča.
Keramika. K eram ične oblike, n ajdene v Straških grobovih v splošnem 
ne izstopajo iz m ateriala, ki je bil doslej že izkopan v rim skih grobovih na 
D olenjskem . Le redkim prim erkom te rra e sigillatae izven D rnovega (Nevio- 
dunum ) in T rebnjega (Praetorium Latobicorum ) se p rid ru žu je zelo lepa, žal 
samo fragm entarno ohranjena, reliefno okrašena skleda (T. 1, sl. 1), izdelek 
delavnice v R heinzabernu. ki jo K arn itsch 3 0 d atira v prvo tretjin o 5. sto­
le tja in jo p rip isu je TIELENIVS-u. G robišče v Straži zavzem a tu d i po­
m em bno m esto v seznam u najdišč žar v obliki hiše, saj smo na tem grobišču 
našli fragm ente k a r treh žar tega tip a. P rv a (T. 1, sl. 5) je b ila n ajd en a 
sporadično in po analognih oblikah sklepam , da je im ela na v rh u gum bast 
zaključek. Y grobu št. 4 so bili n ajd en i fragm enti druge žare v obliki hiše. 
z ohranjenim gum bastim zaključkom na v rh u (T. 5, sl. 2). T retji prim erek 
p a smo našli v grobu št. 8 (T. 4. sl. 3). k je r se je ohranil plastično oblikovan 
zaključek žare na v rh u v obliki petelina. O b tem moram opozoriti n a članek 
P. P etru ja.3 1 ki je v seznam u najdišč ž a r v obliki hiše pom otom a navedel, 
d a sta bili v Straži n ajd en i sam o dve žari. dejansko pa so bile najdene iri.
2 6 Deschmann. Die neuesten römischen Funde von Dernovo (Neviodunum) in 
Unterkrain: MCK XII. 1886. str. 22.
2 7 Varstvo spomenikov VIIT. 1960-1961. str. 256.
2 8 Varstvo spomenikov Vili. 1960-1961. str. 250.
2» Egger R.. Ausgrabungen in Norikum 1912/15; Jahreshefte des österreichi­
schen Archäologischen Institutes XVII. 1914. Beiblatt, str. 81.
3 0 Kamitsch P.. Die Reliefsigillata von Ovilava, Linz 1959. str. 414. Tafel 168/7.
3 1 Petru P., Okras antičnih žar v obliki hiše: Arheološki vestnik XI1I-XIV, 
1962-1965. str. 497—51Q .

Slika 9. Ljubljana, Žara v obliki hiše. Kunsthistorisches Museum. Wien. inv.
Nr. IV 1218 (foto Kunsthistorisches Museum)
Abb. 9. Ljubljana. Hausurne. Kunsthistorisches Museum, Wien. Inv. Nr. IV 1218 
(Photo Kunsthistorisches Museum)

M im ogrede n aj om enim , da se je od objave navedenega članka p a do danes 
povečalo število n ajd en ih ž a r tega tip a in ugotovljeni sta dve novi n ajdišči:
1. M etlika-B orštek, fragm enti ene ž a re ;3 2
2. H rast na G orjancih, fragm enti ene žare.3 3 3 4
D u najski A ntični k ab in et3 1 je pridobil za svojo zbirko leta 1814 v L jub­
ljani izkopano, v celoti ohranjeno žaro. T ak o se je število v L ju b ljan i n a j­
denih žar v obliki hiše povzpelo na 8.
Za žare v obliki hiš, ki se na vrhu zak lju čijo s plastično upodobitvijo 
petelina, im am o p recej točnih analogij. Podobne kipce petelinov so našli 
že v D rnovem (T. 4, sl. 2), v B ukovju p ri B učki3 5 in na Površju p ri R aki.3 6 
Izredno lep prim erek v celoti o hranjene žare s petelinom p red stav lja 
n ajd b a iz D rnovega (T. 5, sl. 5), ki jo h ran i N arodni m uzej v L ju b ljan i pod 
inv. št. 738.
Kovinski predmeti. M aloštevilno sk upino kovinskih predm etov, izko­
p a n ih v straških grobovih, pred stav ljajo trije železni noži, d robna kolen­
časta fibula, zelo m ajh n a bronasta zapestnica in bronasta kozm etična sonda. 
K er sta dva od n a šte tih predm etov n ajd en a sporadično (nož, T. 1, sl. 2, in 
kozm etična sonda, T. 1, sl. 4), nam preostane za polno vrednotenje le p re ­
ostalo kovinsko gradivo, ki je bilo n ajdeno v grobu št. 4 (T. 3, sl. 5, 4, 5, 6). 
Preseneča skupna n a jd b a dveh nožev, od k aterih p red stav lja večji prav o 
bodalo, m ajhne fib u le ter zelo m ajhne b ro n aste zapestnice, ki je p rim ern a 
le za otroško zapestje. N ajd b a nožev govori za moški grob, zapestnica in 
fibula p a za otroški grob. G lede na velikost groba in n ajd b e v njem 
m enim , da p re d sta v lja grob št. 4 družinsko grobnico. Sporadično- najd en i 
nož (T. 1, sl. 2) s p e tlja sto zaključenim ročajem kaže močno arhaično obliko. 
Podobni problem i s-o se pokazali že p ri izkopavanju antične nekropole 
v Bobovku3 7 na G orenjskem . Kot n a eni stran i žare v obliki hiše kažejo 
živo trad icijo dom ačih keram ičnih oblik, tak o tudi om enjeni nož n ak azu je 
obstoj arhaičnih form staroselcev, ki k lju b rim ski okupaciji in uvozu 
luksuznih predm etov (terra sigillata, o-ljenka, kozm etična sonda) o h ranjajo 
v določeni m eri neke trad icio n aln e oblike življenja staroselcev.
K olenčasta fibula, ki je zelo podobna neki fibuli iz N eviodunum a,3 8 
nam ne m ore služiti za datacijo, k er so jo p o ra b lja li od druge polovice 1. do
4. stoletja n. e.
3 2 Gradivo je izkopal V. Šribar, še ni objavljeno.
3 3 Glej opombo 20.
3 4 Antikensammlung des Kunsthistorischen Museums in Wien. Inv. Nr. IV 
1218. Na žaro me je opozoril direktor dr. Rudolf Noll, ki mi je poslal fotografijo 
z ustreznimi podatki in ljubeznivo dovolil objavo, za kar se mu najlepše za­
hvaljujem.
3 5 Petru P/. Okras antičnih žar v obliki hiše; Arheološki vestnik XIII-XIV, 
1962-1963, str. 502, sl. 3.
3 6 Isti, str. 502—503, sl. 4.
3 7 Petru P.. Latenoidni enorezni noži iz rimske nekropole v Bobovku pri 
Kranju, Vesnik Vojnog muzeja JNA 5/2, 1958. str. 263— 266.
Petru P.. Okvirna časovna in tipološka klasifikacija gradiva iz južne nekro­
pole v Bobovku pri Kranju, Arheološki vestnik IX-X/1, 1958-1959, str. 13—24.
Petru-Valič, Drugo začasno poročilo o izkopavanjih v Bobovku pri Kranju, 
Arheološki vestnik IX-X/2, 1958-1959, Tab. IV, XII, XIII.
3 8 Kovrig I., Die Haupttypen der kaiserzeitlichen Fibeln, str. 120, T. IX, sl. 85.

Novec cesarja A n to n in a P ija in fragm enti te rra e sigillatae nam dajejo 
časovni okv ir od sred in e 2. stoletja do četrteg a desetletja 3. stoletja, v k a ­
terega m orem o p o sta v iti straške grobove. P o vsem tem sodeč, sklepam , da 
p rip a d a strašk o grobišče neki rim ski civilni naselbini, ki je verjetn o ležala 
ob vicinalni rim ski cesti vzdolž Krke.
ZUSAMMENFASSUNG
Römische Gräber in Straža
Im Jahre 1959 stiessen die Arbeiter im Dorfe Straža (9 km westlich von Novo 
mesto) beim Bau der Sperrplattenfabrik auf römische Gräber. Dolenjski muzej 
in Novo mesto unternahm sofort eine Schutzgrabung mici dabei entdeckten wir 
den südwestlichen Rand eines römischen Gräberfeldes mit Brandbestattungen. Im 
Ganzen entdeckten wir 10 Gräber und einige sporadische Funde. Trotz geringer 
Zahl der entdeckten Gräber, zeigen diese eine überraschend grosse Verschiedenheit 
der Grabarchitektur. So fanden wir zwei gemauerte Grabkammern (Grab 4 und 8 ) 
mit einer Etage im Innern für die Beigaben. Grab 8 war innen mit feinem Mörtel 
verputzt und mit rotfarbigem Muster bemalt. Alle übrigen Gräber aber waren mit 
unbehauenen Steinplatten umsetzt (Steinplattengräber). Zwei unter diesen Stein­
plattengräbern (Grab 6 und 7) waren innen mit einer schmalen Steinplatte in zwei 
ungleiche Teile geteilt: der kleinere Raum war für die Brand- und Knochenreste 
des Verstorbenen bestimmt, der grössere Raum aber für die Grabbeigaben. Völlig 
gleiche Gräbertypen mit Steinplattensetzung findet man sehr oft an verschiedenen 
Fundstellen in Dolenjska, im Burgenland und auf den Gräberfeldern bei Locarno 
(siehe Anmerkungen 6—29).
Trotzdem, dass die Gräber in Straža schon teilweise ausgeraubt waren, fanden 
wir noch immer genügend keramische und metallene Grabbeigaben. Unter den 
keramischen Formen sind sehr interessant die Fragmente einer relief verzierten 
Schüssel aus terra sigillata (Tab. 1 , Fig. 1), datiert nach Karnitsch (Anmerkung 30) 
in das erste Drittel des 3. Jahrhunderts, welche ein Erzeugnis der Werkstätten aus 
Rheinzabern darstellt. Sehr wichtig und aufschlussreich ist auch der Fund einer 
fast ganzen, bemalten Hausurne (sporadischer Fund, Tab. 1 . Fig. 5) und Fragmente 
zweier weiterer Hausurnen. Die erste von denen (Grab 4, Tab. 3, Fig. 2) hatte oben 
einen knopfartigen Abschluss, die zweite aber endete oben mit einem plastisch 
geformten Hahn (Grab 8. Tab. 4, Fig. 3). Eben diese Hausurnen sind einzigartige, 
autochthone keramische Formen, typische für das Gebiet von Dolenjska, das bei 
der römischen Landnahme vom Stamme der Latobiker bewohnt war. (Zu dieser 
Frage vergleiche auch den Aufsatz über die Verzierung der antiken Hausurnen, 
Anmerkung 51). Seit der Veröffentlichung des genannten Aufsatzes sind zwei neue 
Fundstellen bekannt geworden: Metlika und Hrast, beide mit Fragmenten je einer 
Hausurne. Die Zahl der in Ljubljana gefundenen Hausurnen stieg nun auf 8, da in 
der Antikensammlung des Kunsthistorischen Museums in Wien noch eine weitere 
ermittelt wurde (Anmerkung 34).
Auf Grund einer sporadisch gefundenen Münze des Kaisers Antoninus Pius und 
der Grabbeigaben, datieren wir die Gräber in Straža in die Zeit von der Mitte des
2. Jahrhunderts bis in die erste Hälfte des 3. Jahrhunderts. Wir nehmen an, dass 
das Gräberfeld einer zivilen römischen Niederlassung an der Vicinalstrasse entlang 
des Flusses Krka gehörte.