LETNO POROCILO 2019 – Komisija za preprecevanje korupcije – Izdala, založila in financirala Komisija za preprecevanje korupcije (odgovorni urednik Boris Štefanec) v Ljubljani, marca 2020 – Urejanje in lektura: Maša Jesenšek – Oblikovanje in prelom: Deja Škoporc (KPK) Kazalo................................................................................................................................................................................. 2 Nagovor .............................................................................................................................................................................. 5 Povzetek............................................................................................................................................................................. 7 Komisija za preprecevanje korupcije .................................................................................................................................. 9 Senat ................................................................................................................................................................................ 11 Urad komisije.................................................................................................................................................................... 12 Pravne, kadrovske in financne zadeve ..............................................................................................................12 Obrazložitev po posameznih proracunskih postavkah.................................................................................. 15 Podrocje analitike in informacijske varnosti .......................................................................................................16 Corruptio in eUprava..................................................................................................................................... 16 Erar............................................................................................................................................................... 16 Sistemska administracija in ostale aktivnosti................................................................................................ 16 Odnosi z javnostmi.............................................................................................................................................17 Odnosi z mediji ............................................................................................................................................. 18 Dogodki......................................................................................................................................................... 18 Informacije javnega znacaja...............................................................................................................................19 Pripombe komisije na predloge predpisov .........................................................................................................20 Mednarodna dejavnost komisije.........................................................................................................................21 Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ....................................................................... 21 OECD, Mreža za integriteto javnega sektorja (SPIO)................................................................................... 22 OECD, Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (ACN).............................................. 22 Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal (UNODC) ...................................................................... 22 Delovna skupina UNODC za preprecevanje korupcije ................................................................................. 22 Konferenca držav pogodbenic konvencije UNCAC ...................................................................................... 22 Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO)................................................................................. 23 Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami ....................................................................... 25 Druge mednarodne aktivnosti komisije......................................................................................................... 26 Služba za nadzor in preiskave.......................................................................................................................................... 27 Nadzor in preiskave ...........................................................................................................................................27 Delo na podrocju preiskav..................................................................................................................................27 Konkretni postopki v zvezi s kršitvami etike in integritete javnega sektorja .................................................. 29 Nacelno mnenje glede zaposlitvenih postopkov v javnem sektorju .............................................................. 31 Preventivna dejavnost SNAP in sprejeta priporocila..................................................................................... 32 Priporocila na podrocju zdravstva................................................................................................................. 35 Dolocanje pogojev, meril in kriterijev za imenovanje kandidatov za guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije ....................................................................................................................................................... 37 Priporocila Vladi RS in SDH v zvezi s kadrovanji clanov nadzornih svetov.................................................. 38 Nadzor nad obremenjevanjem okolja s hrupom ter upoštevanjem mejnih in kriticnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju ............................................................................................................................................... 39 Izvedenci strokovnih komisij za podajo mnenja po Zakonu o osebni asistenci............................................. 40 Korupcijska tveganja pri postopkih kadrovanjih v AKOS .............................................................................. 41 Sodelovanje z drugimi organi.............................................................................................................................41 Prekrškovni postopki..........................................................................................................................................43 Zašcita prijaviteljev.............................................................................................................................................44 Nasprotje interesov............................................................................................................................................46 Poudarki........................................................................................................................................................ 48 Zanimivi primeri iz prakse ............................................................................................................................. 48 Prepoved in omejitve sprejemanja daril .............................................................................................................49 Nezdružljivost funkcij .........................................................................................................................................49 Omejitve poslovanja...........................................................................................................................................50 Premoženjsko stanje..........................................................................................................................................50 Izvajanje nadzora nad premoženjskim stanjem............................................................................................ 53 Poudarki iz preteklega obdobja .................................................................................................................... 54 Primeri pogostih vprašanj ............................................................................................................................. 54 Lobiranje ............................................................................................................................................................55 Nadzor nad lobiranjem.................................................................................................................................. 56 Lobisticni stiki................................................................................................................................................ 56 Center za integriteto in preventivo .................................................................................................................................... 59 Sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in njegove implementacije ...............................................59 Preverjanje zakonodaje z vidika korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete .......................................61 Zakon o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji................................................................................... 61 Zakon o Svetu za invalide............................................................................................................................. 62 Izvajanje skupnih nadzornih aktivnosti komisije in Inšpektorata RS za delo: Aktivnosti po sprejemu Ocene korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah........................... 64 Krepitev integritete organov in organizacij javnega sektorja ..............................................................................65 Nadgradnja koncepta krepitve integritete javnega sektorja .......................................................................... 66 Kodeksa etike Državnega zbora RS in Državnega sveta RS.............................................................................66 Odpoklic neposredno voljenih funkcionarjev......................................................................................................67 Neupoštevanje odlocb nadzornih organov.........................................................................................................69 Nadzor nad razdeljevanjem sredstev FIHO .......................................................................................................70 Izredni nadzor nad izvajanjem nacrtov integritete..............................................................................................70 Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete FIHO............................................................................................ 71 Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete Ministrstva za finance .................................................................. 71 Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika ..........................................72 Preventiva – projekti, dogodki, konference, sodelovanja, izobraževanja...........................................................72 Spoznavanje integritete v vrtcih skozi sliko in igro........................................................................................ 72 Usposabljanja javnih uslužbencev s podrocja etike in integritete ter boja proti korupciji .............................. 73 Nagovor Spoštovani, Pred vami je šestnajsto letno porocilo o delu Komisije za preprecevanje korupcije. Tokrat ga lahko prebirate nekoliko prej kot obicajno, saj je po moji oceni prav, da ob izteku mandata obveznosti podrobne predstavitve preteklega dela komisije pod mojim vodstvom ne prepušcam nasledniku. Komisija je lansko leto obeležila 15. obletnico ustanovitve. Ob tem lahko zapišemo, da se je v tem obdobju vloga komisije v Republiki Sloveniji utrdila, vsekakor pa ni tako trdna, da se ne bi obcasno še vedno pojavljala vprašanja o potrebnosti te institucije v slovenski družbi. Takšna vprašanja so po naši oceni seveda neutemeljena, saj dogodki skoraj na dnevni ravni kažejo, da boja s korupcijo v Sloveniji še nismo dobili oziroma da integriteta v javnem sektorju še vedno ni na želeni ravni in da nas na tem podrocju caka še veliko dela. Tako je komisija tudi v lanskem letu opravila veliko dela. Število zakljucnih dokumentov z ugotovljenimi kršitvami integritete je bilo precej vecje kot v prejšnjih letih. In ceprav se je ob svojih odlocitvah vedno znova soocamo z ocitki o brezzobem tigru, ki so povezani na eni strani z nepoznavanjem zakonskega okvira za delo komisije, na drugi pa z neodzivnostjo odgovornih v primerih, ko komisija ugotovi nepravilnosti in kršitve, naj ponovim: dodatnih pristojnosti in pooblastil komisija ne potrebuje niti si jih ne želi. Želimo pa si okolja, v katerem bodo ugotovljene kršitve in neintegritetna ravnanja pomenile tudi dolocene posledice za kršitelje. Okolja, v katerem bodo uradne osebe ob kršitvah, ki krnijo integriteto posameznih institucij, same – oziroma vsaj njihovi nadrejeni – zaznale potrebo po ukrepanju. Okolja, v katerem bodo izvoljeni nosilci javnih funkcij sposobni sami prevzeti osebno politicno odgovornost za neustrezna ravnanja in sprejeti ustrezno, glede na vrsto kršitve sorazmerno, sankcijo. Ker nam takšnega okolja in tako visoke ravni politicne kulture v Sloveniji kljub vsakodnevnim prizadevanjem komisije še ni uspelo razviti, smo lani na pristojni ministrstvi in Državni zbor naslovili pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja izvoljenih funkcionarjev. Ob poskusu (na koncu sicer neuspelem) sprememb Zakona o poslancih smo namrec zaznali nevarno težnjo, da bi se še redke obstojece sankcije, ki jih zakonodaja predvideva za poslance, ukinile. Pobuda komisije sicer doslej ni bila uresnicena, a pricakujemo, da jo bo nova izvršna oblast temeljito proucila in v njej prepoznala realno potrebo po vzpostavitvi ucinkovitega mehanizma uveljavljanja politicne odgovornosti, s pomocjo katerega bi lahko naredili velik korak k bolj integritetni družbi, s tem pa tudi k vecjemu zaupanju javnosti v politiko. Prav tako upamo, da bo prepoznala potrebo po novem Zakonu o integriteti in preprecevanju korupcije. V zvezi s to, za delo komisije nujno potrebno spremembo, ki so jo kot tako prepoznali na vseh ravneh – a kot kaže žal le na deklerativni ravni – lani vnovic nismo napredovali. Skoraj šest let trajajoce spreminjanje ZIntPK, ki še vedno nima epiloga, tako ostaja velika bolecina in poraz preteklega obdobja, ki pa nikakor ni krivda komisije, saj je odgovornost zgolj na strani nosilcev izvršne in zakonodajne veje oblasti. Ti žal vse prepogosto ne pokažejo nikakršne pripravljenosti za vecjo zavezanost boju proti korupciji in integriteti. Ob odsotnosti pripravljenosti odlocevalcev za prepotrebne spremembe zakonskega okvira za delo komisije je tako komisija v preteklih letih sama vzpostavila nov nacin vodenja postopkov pred komisijo, ki se je lansko leto z odlocitvama Vrhovnega in Upravnega sodišca potrdil kot pravilen in zakonit. In s tem smo po moji oceni postavili pomemben temelj za nadaljnje uspešno delo komisije. Naj bo to tudi priložnost, da se ozremo v šestletno obdobje, ki je za nami. Kot je razvidno iz statisticnih podatkov v tem letnem porocilu, je komisija od leta 2014 do leta 2019 prejela vec kot 5600 prijav. Še bolj me veseli, da je v istem obdobju rešila skoraj 1200 zadev vec, kot jih je prejela. Tako smo rešili vec kot 6800 prijav. V skoraj polovici primerov (takih zadev je bilo vec kot 3000) je bila zadeva rešena z zakljucnim dokumentom. Pooblašcene osebe komisije so hkrati uvedle skoraj 800 prekrškovnih postopkov. Na tem mestu želim izpostaviti še zelo korektno in uspešno sodelovanje z drugimi nadzornimi organi. Komisija je v tem obdobju podala organom odkrivanja in pregona vec kot 400 naznanil in ovadb zaradi suma storitev kaznivega dejanja ter okoli 750 pobud nadzornim organom, kot so Racunsko sodišce, inšpekcijski organi, Financna uprava ipd., za izvedbo postopkov iz njihove pristojnosti. Ceprav pozornost javnosti najpogosteje pritegnejo prav nadzorstvene in preiskovalne pristojnosti komisije, pa se zavedamo, da je preprecevanje korupcije veliko vec. Zato so številne aktivnosti komisije, kot je razvidno tudi iz tega porocila, namenjene nudenju pomoci njenim zavezancem pri izpolnjevanju njihovih zakonskih obveznosti, izobraževanju oziroma ozavešcanju širše javnosti, tako z izvedbo izobraževanj in razlicnih dogodkov kot s pripravo odgovorov na vprašanja ter pripravo razlicnih analiz, ter nenazadnje izboljševanju zakonskega okvira v smislu odpravljanja korupcijskih tveganj, cemur so bila namenjena številna priporocila, ki smo jih pristojnim institucijam podali v lanskem letu. Dobro se namrec zavedamo, da mora biti ucinkovit boj proti korupciji osredotocen predvsem na preventivne dejavnosti, s katerimi odpravljamo korupcijska tveganja ter krepimo integriteto tako posameznikov kot institucij. Prisotnost integritete namrec pomeni – odsotnost korupcije. Boris Štefanec, predsednik Povzetek Po dveh letih upadanja števila prejetih prijav se je v letu 2019 trend obrnil, komisija je prejela skupno 687 prijav suma korupcije in drugih kršitev ZIntPK, kar je za 27 odstotkov vec kot leto prej. Najvec prijav suma korupcije je bilo s podrocja okolja in prostora, javnega narocanja, javnih razpisov, zaposlovanj v javnem sektorju, gradbeništva, izobraževanja, šolstva in športa, zdravstva, delovnega prava, sodnih postopkov in financnega podrocja. Komisija ocenjuje, da je povecanje števila prejetih prijav lahko povezano tudi z nekaterimi ukrepi Vlade RS in dolocenih ministrstev, ki so ob seznanitvi s kršitvami odlocno ukrepali zoper javne funkcionarje in uradnike na položajih, s cimer je bila javnosti dana informacija, da se od funkcionarjev in uradnikov na položajih pricakuje spoštovanje višjih standardov glede primernosti opravljanja javnih funkcij, s tem pa se je prispevalo k vecji senzibilnosti do zaznanih odstopanj. Hkrati je na število prejetih prijav lahko vplivalo tudi dejstvo, da je komisija pred leti zaradi spremenjene sodne prakse Vrhovnega sodišca RS postopek pred komisijo izoblikovala tako, da le-ta upošteva temeljna procesna jamstva, zagotovljena z zakonom, ki ureja upravni postopek, tako Upravno sodišce RS kot tudi Vrhovno sodišce RS pa sta lani v upravnem sporu oziroma revizijskem postopku potrdila odlocitve komisije oziroma presodila, da komisija spoštuje vse zahtevane postopkovne dolocbe ZIntPK, ki pomenijo izpeljavo nacela varstva pravic strank in varstva javne koristi ter nacela zaslišanja stranke v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Na drugi strani komisija še vedno ugotavlja, da slovenski pravni red ne predvideva ucinkovitega mehanizma sankcioniranja nekaterih izvoljenih nosilcev javne funkcije, in sicer poslancev, državnih svetnikov, obcinskih svetnikov ter županov, v primeru nezakonitega oziroma neintegritetnega ravnanja. Zato je komisija na Državni zbor RS ter Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje naslovila pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja clanov predstavniških teles na državni in lokalni ravni ter županov. Uslužbenci komisije so se v vecjem delu ukvarjali s kompleksnejšimi prijavami, ki so bile zakljucene bodisi z ugotovitvami o posameznem primeru (takih je bilo 33 zadev) ali ugotovitvami o konkretnem primeru (takih je bilo šest zadev). Komisija se je ukvarjala tudi z odpravo sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in nadzorom nad razdeljevanjem sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), hkrati pa aktivno sodeluje pri pripravi novega zakona, ki bo urejal podrocje delovanja FIHO. V svojih prizadevanjih za uresnicitev priporocil GRECA v zvezi s sprejemom kodeksa etike za poslance in državne svetnike (ki jih je GRECO podal že leta 2012) je bila komisija delno uspešna. Državni svet RS je namrec v letu 2019 koncno sprejel dopolnitve eticnega kodeksa, ki podrobneje dolocajo nasprotje interesov ter uvajajo usposabljanje in zaupno svetovanje kot mehanizma ozavešcanja državnih svetnikov, medtem ko je Državni zbor konec leta pripravil osnutek eticnega kodeksa, ki pa ga bodo poslanci še morali potrditi. Komisija je skupaj z Ministrstvom za javno upravo uspešno posodobila sistem porocanja premoženjskega stanja, ki ga je od 1. 1. 2020 mogoce oddati na portalu eUprava. Gre za pomembno modernizacijo sistema porocanja, s katero bodo odpravljene birokratske ovire, ki jih je komisija zaznavala pri starem sistemu porocanja. V letu 2019 je komisija: • prejela v reševanje 687 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, od tega je bilo 125 zavrženih v skladu s 40. clenom Poslovnika komisije, 562 pa obravnavanih v predhodnem preizkusu; • rešila 696 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK (kar vkljucuje 676 prvic rešenih zadev s prijavami suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK in 20 reaktivacij); • v okviru predhodnega preizkusa prejetih prijav izdala skupno 818 zahtev pristojnim organom za posredovanje gradiva in/ali pojasnil; • izdala zakljucni dokument v 381 zadevah suma korupcije; • uvedla 95 prekrškovnih postopkov zaradi ugotovljenih kršitev ZIntPK; • podala 40 naznanil in ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja organom odkrivanja in pregona; • podala 133 pobud nadzornim organom za izvedbo postopka iz njihove pristojnosti (inšpekcijskim organom, Racunskemu sodišcu RS, Financni upravi RS in drugim pristojnim nadzorstvenim institucijam); • izvedla 47 sej senata; • odlocala o 71 zahtevah za dostop do informacij javnega znacaja; • prejela 13.911 porocil o premoženjskem stanju; • prejela 4.968 prijav lobisticnih stikov; • izvedla 43 usposabljanj, predavanj in posvetov, ki se jih je udeležilo 1.653 slušateljev (vsa usposabljanja, ki jih izvaja komisija, so brezplacna); • izvedla ustvarjalni natecaj za vrtce z namenom seznanjanja z vrednoto poštenja oziroma integritete, ki se ga je udeležilo 28 vrtcev; • obeležila mednarodni dan boja proti korupciji s Tednom boja proti korupciji, v okviru katerega je komisija priredila novinarsko konferenco ter v Hiši Evropske unije organizirala okroglo mizo na temo Politicni vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti, poleg okrogle mize pa pripravila tudi razstavo izdelkov, ki so jih otroci v vrtcih izdelali v okviru projekta Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko; • skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije (ZNS) pripravila Protokol za ravnanje clanov nadzornih svetov ob izvajanju politicnih in drugih pritiskov ter neeticnem vplivanju na neodvisno odlocanje; • izvedla en ukrep za zašcito prijaviteljev, pri cemer je dobrovernemu prijavitelju, ki je bil deležen povracilnih ukrepov zaradi prijave suma koruptivnega ravnanja, komisija nudila pomoc pri ugotavljanju obstoja vzrocne zveze med podano prijavo in povracilnimi ukrepi; • po zakonu zastopala Republiko Slovenijo v aktivnostih mednarodnih organizacij, kot so Organizacija združenih narodov (OZN), Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Skupina držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope in Evropska unija. V letu 2019: • je veljavni proracun komisije znašal 1.674.360 evrov; • je imela komisija (na dan 31. 12. 2019) zaposlenih 35 javnih uslužbencev za nedolocen cas in tri funkcionarje; • se je na komisiji zaposlilo pet javnih uslužbencev, petim zaposlenim pa je delovno razmerje prenehalo. Komisija za preprecevanje korupcije Komisija za preprecevanje korupcije je samostojen in neodvisen državni organ, podobno kot Varuh clovekovih pravic, Informacijski pooblašcenec in Racunsko sodišce. Ceprav je del javnega sektorja, komisija ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo s strani vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na ustavo in zakon. Komisija ni organ odkrivanja in pregona v predkazenskem ali kazenskem postopku, ima pa dolocena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila. Samostojnost in neodvisnost komisije kot državnega organa se kaže v tem, da je pri svojem delu in odlocanju vezana zgolj na ustavo in zakone. Težo njeni neodvisnosti in nepristranskosti daje tudi položaj samostojnega organa v sistemu državne ureditve, saj komisija pri svojem delu in odlocitvah ni podrejena nobeni izmed treh vej oblasti, ampak je pri izvrševanju svojih pristojnosti z njimi v razmerju »zavor in ravnovesij«. Samostojnost komisije je dodatno zagotovljena z nacinom izbire njenega vodstva, ki ga imenuje predsednik države, po predhodnem mnenju posebne petclanske izbirne komisije, v katero so vkljuceni predstavniki vseh treh vej oblasti in civilne družbe. Po enega clana komisije imenujejo Vlada RS, Državni zbor RS, neprofitne organizacije zasebnega sektorja s podrocja preprecevanja korupcije, Sodni svet in Uradniški svet. Komisijo vodi in zastopa predsednik, ki organizira delo, sicer pa je komisija kolegijski organ s tremi clani (predsednik in dva namestnika predsednika), ki obravnavajo zadeve in o njih odlocajo na sejah senata. Zakonodajalec je z Zakonom o integriteti in preprecevanju korupcije (ZIntPK) nadgradil že z Zakonom o preprecevanju korupcije (ZPKor) uveljavljeni model preprecevanja korupcije in posvetil dodatno pozornost krepitvi integritete v javnem sektorju ter zagotavljanju transparentnosti njenega delovanja. S tem želi zagotoviti in krepiti zaupanje v institucije ter pravni red oziroma pravno državo. ZIntPK je natancneje opredelil preventivne in nadzorstvene naloge komisije ter razširil njene pristojnosti, vendar pa se je v preteklih letih na dolocenih podrocjih izkazal za pomanjkljivega, na kar Republiko Slovenijo opozarjajo tudi mednarodne organizacije. Komisija je v okviru razširjenih pristojnosti med drugim postala prekrškovni organ, poleg tega pa je pristojna za zašcito prijaviteljev, izvajanje nadzora nad lobiranjem ter oblikovanje in nadzor nad izvajanjem nacrtov integritete. Glavni namen, ki ga ima komisija pri uresnicevanju svojih pristojnosti, je krepitev delovanja pravne države (prim. 1. clen ZIntPK). Komisija ima širok nabor pristojnosti, vendar – v nasprotju s prepricanjem mnogih – nima policijskih pooblastil. Preiskuje tako tisti del ravnanj, pri katerih obstaja sum korupcije ali drugih nepravilnosti, za obravnavo katerih je pristojna. Vsekakor pa komisija s policijo in tožilstvom sodeluje, ju sproti obvešca o zaznanih sumih kaznivih dejanj ter z obema organoma nato po potrebi sodeluje tudi pri odkrivanju teh kaznivih dejanj. Komisija uresnicuje svoje pristojnosti: • z omejevanjem in preprecevanjem korupcije ter nadzorom nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi skuša zagotoviti neodvisno in nepristransko izpolnjevanje ustavno in zakonsko dolocenih funkcij; • z uresnicevanjem resolucije, ki ureja preprecevanje korupcije, z oblikovanjem strokovnih mnenj in standardov dobre prakse ter z nudenjem pomoci pri izobraževanju, zagotavljanju ozavešcenosti in nacrtovanju ter ocenjevanju integritete na vseh ravneh spodbuja in krepi sposobnost posameznikov in institucij, da prevzamejo odgovornost za razvoj integritete in s tem za preprecevanje ter odkrivanje korupcije; • z nadzorom nad premoženjem in sprejemanjem daril funkcionarjev, preprecevanjem in odpravljanjem nasprotja interesov in koruptivnih ravnanj ter nadzorom nad lobiranjem spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti pri opravljanju javnih funkcij in javnih zadev; • z dolocitvijo pogojev za opravljanje dejavnosti lobiranja pri delovanju javnega sektorja zagotovi transparentnost te dejavnosti na nacin, ki bo podpiral dobre prakse; • z zašcito prijaviteljev koruptivnih ravnanj spodbuja in krepi odkrivanje, preprecevanje ter odpravljanje koruptivnih ravnanj; • z uresnicevanjem mednarodnih obveznosti Republike Slovenije spodbuja, podpira in krepi sodelovanje ter strokovno pomoc pri preprecevanju in zatiranju korupcije na mednarodni ravni; • s spodbujanjem sodelovanja deležnikov (državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, organizacij javnega sektorja, oseb z javnimi pooblastili, institucij civilne družbe, medijev ter pravnih in fizicnih oseb) pri dvigu integritete in preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji ter ucinkovitem odzivu države na vse oblike koruptivnih ravnanj. Komisija je aktivno udeležena v mednarodnem sodelovanju in zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih organizacijah kot so: OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), OZN (Organizacija združenih narodov), Svet Evrope in GRECO (Skupina držav Sveta Evrope za boj proti korupciji), EPAC/EACN (organizacija Evropskih partnerjev v boju proti korupciji) in IACA (Mednarodna akademija za boj proti korupciji). Senat Senat komisije sestavljajo predsednik in dva namestnika. V letu 2019 so senat sestavljali: predsednik Boris Štefanec, namestnik mag. Uroš Novak in namestnik Igor Lamberger (do 15. junija 2019) oziroma Simon Savski (od 1. avgusta 2019). V letu 2019 je bilo skupno sklicanih in izvedenih 47 rednih sej senata. Senat je na sejah obravnaval predvsem: predloge za uvedbo preiskav, vmesne in zakljucne ugotovitve o posameznih primerih, zakljucne ugotovitve o konkretnih primerih, priporocila subjektom javnega sektorja, porocila o opravljenih rednih nadzorih premoženjskega stanja, letno porocilo komisije in oceno stanja za leto 2018, sistemsko porocilo o nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti in o prepovedi clanstva in dejavnosti po ZIntPK, preklic in podelitev pooblastil za vodenje vseh upravnih postopkov na podlagi ZIntPK, prejeta obvestila funkcionarjev in izdajo dovoljenj funkcionarjem glede opravljanja poklicne in druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi, Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v komisiji, Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o uvrstitvi delovnih mest javnih uslužbencev komisije v placne razrede, porocilo v povezavi z izvedenim tematskim nadzorom, obdobna porocila o izvedenih postopkih ugotavljanja nasprotja interesov, sistemsko analizo zašcite javnih financnih sredstev in javnega interesa pred korupcijo na podrocju javnega narocanja, porocilo o delu na podrocju lobiranja in porocilo o skladnosti podatkov iz zapisov lobisticnih stikov lobirancev s podatki iz porocil registriranih lobistov v letu 2018 s predlogi za ukrepanje po ZIntPK ter nacrt integritete Komisije za preprecevanje korupcije. Nadalje se je seznanil z javnim katalogom daril za leto 2018, Protokolom za ravnanje clanov nadzornih svetov ob izvajanju politicnih in drugih pritiskov ter neeticnem vplivanju na neodvisno odlocanje, porocilom o nadzoru nad izvajanjem nacrta integritete na ministrstvu za finance s priporocili, porocilom o vplivanju pri dolocenih lobirancih, sprejemal odlocitve, vezane na vpis oziroma izbris iz registra lobistov, opravljal razgovore z vabljenimi osebami, odlocal v primerih predlogov izlocitev posameznih clanov senata, obravnaval zadeve v povezavi z zašcito prijaviteljev ter izdal dovoljenje za sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule. Podrobneje so posamezne zadeve, ki jih je obravnaval senat, pojasnjene v mesecnih porocilih o delu komisije in v Porocilu o delu senata za leto 2019. Število sej senata 47 46 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 42 37 37 31 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Urad komisije Pravne, kadrovske in financne zadeve Na dan 31. 12. 2019 je bilo na komisiji zaposlenih 35 javnih uslužbencev in 3 funkcionarji. Vsi javni uslužbenci so zaposleni za nedolocen cas. Od 35 javnih uslužbencev je bilo 14 zaposlenih v Uradu komisije, 15 v Službi za nadzor in preiskave in 6 v Centru za integriteto in preventivo. V letu 2019 se je na komisiji zaposlilo 5 javnih uslužbencev in 1 funkcionar, 5 zaposlenim pa je delovno razmerje prenehalo. V letu 2019 je prenehala funkcija tudi 1 funkcionarju, ki se mu je iztekel petletni mandat. Komisija ima v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sistemiziranih 81 delovnih mest (DM), od tega 69 uradniških DM, 9 strokovno-tehnicnih DM in 3 funkcionarska DM. V letu 2019 je bilo zasedenih 38 delovnih mest, od tega 30 uradniških DM, 5 strokovno-tehnicnih DM in 3 funkcionarska DM. 43 delovnih mest je bilo nezasedenih. Kadrovska zasedenost delovnih mest 100% 80% 60% 40% 20% 0% 48% 48% 51% 51% 53% 53% 52% 52% 49% 49% 47% 47% 2014 2015 2016 2017 2018 2019 zasedena DM nezasedenaDM CIP SNAP URAD 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Izobrazbena struktura na dan 31. 12. 2019 30 25 20 15 10 5 0 2 1 2 26 6 1 SREDNJA SREDNJA VISOKA UNIVERZITETNA MAGISTERIJ DOKTORAT STROKOVNA SPLOŠNA STROKOVNA (1. (2. bolonjska) (znanstveni) bolonjska) Razporeditev zaposlenih v placne razrede 6 5 4 3 2 1 0 1 1 1 1 1 3 5 1 3 2 4 4 1 1 3 2 1 2 1 29. 30. 32. 33. 34. 35. 37. 41. 42. 43. 44. 45. 47. 49. 51. 52. 53. 54. 55. Starostna struktura Povprecna starost po NOE 30 - 40 let 40 - 50 let 50 - 60 let nad 60 let SENAT URAD SNAP CIP Povprecna starost po NOE V letu 2019 je komisija kot neposredni proracunski uporabnik realizirala porabo državnih proracunskih sredstev v skupni višini 1.663.089 evrov. Pregled porabe integralnih sredstev po proracunskih postavkah: PP 5432 NAZIV PP Place ZNESEK V EUR 1.325.199 % PORABE 79,68 5435 Materialni stroški 305.821 18,39 5438 Investicije 32.069 1,93 Skupaj 2019 1.663.089 100,00 Veljavni proracun za leto 2019 je znašal 1.674.360 evrov, od tega: • integralna sredstva: 1.668.764 evrov in • namenska sredstva: 5.596 evrov. Obrazložitev po posameznih proracunskih postavkah PP 5432 – place Proracunska postavka 5432 je bila namenjena nacrtovanju proracunskih sredstev za stroške dela. Vsi javni uslužbenci in funkcionarji so izvajali aktivnosti, povezane z zadolžitvami proracunskega uporabnika. Na dan 31. 12. 2019 je bilo na komisiji zaposlenih 35 javnih uslužbencev in 3 funkcionarji. Povprecna mesecna bruto placa javnega uslužbenca je v letu 2019 znašala 2.399,03 evrov. Pregled bruto plac funkcionarjev v letu 2019 Funkcionar Letna bruto placa v EUR Povprecna mesecna placa v EUR Štefanec Boris 47.844,54 3.987,05 Novak Uroš 40.530,61 3.377,55 Savski Simon 13.923,27 *od 1.8.2019 3.480,82 Izplacilo dodatkov v letu 2019 Izplacilo dodatkov v letu 2019 Dodatek Znesek v EUR Dodatek za delovno dobo 42.018,64 Položajni dodatek 7.527,92 Dodatek za doktorat 538,14 Dodatek za magisterij 1.005,20 Izplacilo delovne uspešnosti in dela preko polnega delovnega casa v letu 2019 Izplacilo delovne uspešnosti in dela preko polnega delovnega casa v letu 2019 Vrsta izplacila Znesek v EUR Delovna uspešnost iz naslova povecanega obsega dela 23.976,21 Delo preko polnega delovnega casa 247,38 PP 5435 – materialni stroški Proracunska postavka 5435 je bila namenjena nacrtovanju izdatkov za blago in storitve. Vsi realizirani materialni stroški so neposredno povezani z izvršenimi nalogami proracunskega uporabnika. Znotraj materialnih stroškov najvecji delež predstavlja najemnina za poslovni objekt, parkirne prostore in arhivske prostore, in sicer 52,11 % vseh materialnih stroškov komisije. Preostanek sredstev je komisija porabila za stroške upravljanja, za pisarniški material in storitve cišcenja poslovnih prostorov, za stroške stacionarne in mobilne telefonije ter poštnih storitev, za stroške goriva in vzdrževanja službenih vozil, za stroške službenih potovanj, za strokovno izobraževanje zaposlenih, za sodne stroške ter za clanarino za sodelovanje v delnem sporazumu Sveta Evrope GRECO. PP 5438 – investicije Proracunska postavka 5438 je bila namenjena investicijam in investicijskemu vzdrževanju. Komisija je v letu 2019 realizirala sredstva za nakup opreme ter licenc v skupni višini 32.069 evrov. Najvecji delež investicijskih odhodkov predstavlja strošek za nakup strojne racunalniške opreme v skupni višini 12.871,79 evrov (39,47 %) in strošek za nakup licencne programske opreme v skupni višini 11.180,08 evrov (34,29 %). Preostanek sredstev je komisija porabila za posodobitev strežniške infrastrukture v višini 6.043,76 evrov, za nakup izvlecne konzole za direkten dostop do strežnikov v višini 1.090,68 evrov, za nakup aparata za špiralno vezavo v višini 435,16 evrov, za nakup treh mobilnih aparatov v višini 324,00 evrov ter za nakup laserskega tiskalnika v višini 123,22 evrov. Z investicijami je komisija zagotovila nemoten delovni proces ter izvajanje zakonsko dolocenih nalog. Podrocje analitike in informacijske varnosti Komisija zagotavlja informatizacijo dela pri statisticnih in drugih obdelavah ter analizah podatkov, skrbi za varovanje informacijsko-komunikacijske opreme, komunikacij in podatkov komisije. Na podrocju informatike sta na komisiji zaposlena dva javna uslužbenca. V nadaljevanju so navedeni projekti, ki jih je komisija v letu 2018 izvedla na podrocju analitike in informacijske varnosti. Corruptio in eUprava V aplikaciji Corruptio je bilo izboljšano delovanje vseh obrazcev, izdelani so bili postopki za stornacijo vseh vrst obrazcev, ki se bodo uporabljali tudi za namen arhiviranja. Izdelane so bile razlicne statistike in podatki za notranje uporabnike in pripravljeni podatki za objavo (npr. seznam daril). Na podlagi vseh aktivnosti, ki so se zacele že v prejšnjih letih, so konec leta 2019 v produkcijo stopili vsi obrazci za porocanje premoženjskega stanja na portalu eUprava. Pri tem smo aktivno sodelovali z Ministrstvom za javno upravo. Izdelane so bile procedure za pridobivanje podatkov iz izpolnjenih obrazcev premoženjskega stanja prek spletnih storitev eUprave. Dopolnjen je bil tud vmesnik interne aplikacije za interakcijo z IO-modulom (možnost vklopa oziroma izklopa posameznega obrazca, ponovni izracun razpoložljivih obrazcev, izklop izracunavanja, prilagojeno obvestilo uporabniku, zgodovina posegov). Za uskladitev z eUpravo je bil izdelan tudi locen obrazec za Odjavo premoženjskega stanja eno leto po prenehanju funkcije. Poleg tega so bili tudi obstojeci obrazci nekoliko spremenjeni, da so se uskladili z eUpravo (dodana je bila na primer izbira pri vnosu funkcij, ali je zavezanec po ZIntPK, in šifrant funkcij). Erar Kljub temu da je bilo v letu 2019 vecina casa posvecenega sistemu Corruptio in eUpravi, so bile aktivnosti tudi na podrocju spletnega orodja Erar, ki najširši javnosti omogoca spremljanje denarnih tokov subjektov javnega sektorja in je v letu 2016 nadomestil spletno orodje Supervizor. Med drugim so bile izvedene naslednje naloge: • Prikaz lastništva iz KDD v casovnici – prikaz ISIN kode, da je uporabniku jasno, na katero vrsto delnice se nanaša lastništvo (ena delniška družba ima lahko vec vrst delnic). • Odgovori na uporabniška vprašanja in pripombe (npr. poslovno-osebni racuni). • Razdelitev menija za dokumentacijo na podstrani, dodan je bil del za »pogosta vprašanja«. • Skrb za ažuren uvoz podatkov (izdelanih je bilo vec popravkov in dopolnitev uvoznih skript za javna narocila, AJPES letna porocila, Register poslovnih uporabnikov, davcne dolžnike in UJP transakcije). Ni pa bil vzpostavljen ponovni uvoz eRacunov. • Z Ministrstvom za pravosodje smo sodelovali pri pripravi novele ZIntPK-C (75.a in 75.b clen – glede podatkov, ki bi lahko bili objavljeni v Erarju). Sistemska administracija in ostale aktivnosti V letu 2019 so bile izvedene tudi naslednje aktivnosti: • Postavitev storitve Windows Deployment Services (WDS) za namešcanje racunalnikov na Windows Server 2016, izdelava dokumentacije, odpravljanje težav z gonilniki pri novejših racunalnikih. • Odklop starega IMiS OCR strežnika, ki je bil v okvari. • Prenos sistema za beleženje dogodkov v sistemu Corruptio iz Proxmox okolja v VMware okolje. • Aktivnosti za odpravljanje težav z nedelujoco klimatsko napravo. • V letu 2019 je bil za namen odkrivanja težav v omrežju komisije postavljen sistem NTopNG + Nprobe + NetFlow. Izdelana je bila dokumentacija. Licenca na koncu zaradi drugih prioritet ni bila kupljena. • Prikaz temperatur (in nastavitev alarmiranja) v obeh sistemskih sobah znotraj sistema Zabbix zaradi težav s klimatskimi napravami. V ta namen je bil kupljen tudi temperaturni senzor. • Nadgradnja Zabbix strežnika iz 3.2 na 4.0, 4.2 in 4.4. • Priprava tehnicnih specifikacij in nakup novih naprav ter njihova namestitev. Odnosi z javnostmi Najvecji del aktivnosti na podrocju odnosov z javnostmi so tudi v letu 2019 predstavljali odnosi z mediji, priprava odgovorov na novinarska vprašanja, priprava vsebin za spletno stran, spremljanje medijskih objav. Predstavnici za odnose z javnostmi komunicirata tudi z drugimi javnostmi, na primer predstavniki za odnose z javnostmi drugih institucij, organizatorji dogodkov, pri katerih sodeluje komisije, in drugimi zainteresiranimi posamezniki, ki jih je treba usmeriti na prave naslove oziroma sogovornike na komisiji. V zacetku leta 2019 je komisija zacela pripravljati mesecna porocila o delu senata komisije, v katerih so predstavljene in zajete pomembnejše zadeve s podrocja izvajanja dolocb Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, obravnavane na sejah senata. V porocilu oseba, odgovorna za odnose z javnostmi, pripravi kratek povzetek zadeve in sklepe, ki jih je v zvezi z zadevo na posamezni seji sprejel senat komisije. O tem, katere zadeve se umestijo v mesecno porocilo, odloci senat, praviloma pa gre za zakljucene zadeve. V porocilo je vkljucena tudi prekrškovna statistika za posamezni mesec. Mesecno porocilo se za pretekli mesec objavi na spletni strani komisije v zacetku naslednjega meseca. S pripravo in objavo mesecnih porocil želi komisija v skladu z dolocili Poslovnika Komisije za preprecevanje korupcije, ki v 13., 14., in 15. clenu doloca javnost dela komisije, redno, celovito in objektivno obvešcati splošno in strokovno javnost o svojem delu. Komisija se je v letu 2019 v medijskih objavah najvec pojavljala predvsem v povezavi s posameznimi postopki pred komisijo oziroma odlocitvami komisije (primer Ferenc Horváth, primer Marko Bošnjak, primer Alenke Bratušek itd.). V komunikaciji z mediji in ostalimi javnostmi je komisija tako kot že v preteklih letih veckrat izpostavljala razvoj dogodkov, vezan na dolgotrajen proces sprejemanja novele ZIntPK, ki pa še vedno ni koncan, saj se je postopek obravnave v Državnem zboru RS zamaknil v leto 2020. Precej medijskih objav je bilo povezanih s poskusom spremembe Zakona o poslancih, kjer je komisija opozarjala na pomanjkljivosti, ki jih je predvidela predlagana novela. Ob zahtevi Državnega sveta za parlamentarno preiskavo o ugotavljanju politicne odgovornosti nosilcev javnih funkcij je komisija slovensko javnost opozorila tudi na stališca GRECA, Skupine držav proti korupciji, in Delovne skupine Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Manj kot v preteklih letih je bilo negativnih objav, vezanih na dogajanje in odnose znotraj komisije. Komisija je zaradi daljše odsotnosti ene oziroma obeh svetovalk za odnose z javnostmi v letu 2019 pripravila in objavila eno elektronsko publikacijo KPK Vestnik. Komisija je v minulem letu z javnostmi komunicirala: • z odgovori na novinarska vprašanja; • z novinarskimi konferencami in izjavami za javnost; • s sporocili za javnost; • s poslanicami predsednika (ob 15. obletnici ustanovitve komisije in ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji); • z nastopi vodstva komisije v radijskih in televizijskih oddajah ter v intervjujih; • z vsebinami na spletni strani, katerim je dodala redno objavo mesecnih porocil o delu senata; • z organizacijo dogodkov; • s KPK Vestnikom • in z drugimi aktivnostmi, pri cemer smo sprotne komunikacijske aktivnosti proaktivno prilagajali aktualnim potrebam. Odnosi z mediji Komisija je prejela skoraj 300 novinarskih vprašanj in pripravila 24 sporocil za javnost. Komisija na novinarska vprašanja odgovarja predvsem preko elektronskega naslova pr.korupcija@kpk-rs.si, pri cemer se trudi na prejeta vprašanja odgovoriti še isti ali naslednji dan, skoraj vedno pa v prvi polovici zakonskega roka za pripravo odgovora na novinarsko vprašanje (7 delovnih dni). Po telefonu predstavnici komisije z novinarji komunicirata predvsem v zvezi z nasveti in usmeritvami, povezanimi z objavami in orodji na spletni strani (Erar, omejitve poslovanja, lobiranje, informacije iz letnih porocil in ocen stanja ipd.). Najpogostejše teme novinarskih vprašanj: • posamezne prijave in postopki pred komisijo; • nasprotje interesov, omejitve poslovanja in nezdružljivost funkcij; • transakcije v spletnem orodju Erar; • lobisticni stiki; • premoženjsko stanje posameznih zavezancev; • delo komisije in njeni zaposleni. Najpogostejše teme medijskih objav: • odziv in stališca komisije v zvezi z zahtevo Državnega sveta za parlamentarno preiskavo v zadevi Kangler; • novela Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, • stališca in odziv komisije na poskus sprememb Zakona o poslancih, • predlog komisije v zvezi s spremembami zakonodaje za odpoklic voljenih funkcionarjev, • postopek in imenovanje novega namestnika predsednika komisije, • zacetek postopka za imenovanje novega predsednika komisije; • nekateri postopki pred komisijo (postopek pred komisijo zoper nezdružljivost funkcij poslanca Ferenca Horvátha, zakljucen vecletni postopek nadzora nad premoženjskim stanjem Zorana Jankovica z zavrnjeno revizijo na Vrhovnem sodišcu, ugotovitve v primeru funkcionarja Banke Slovenije Marka Bošnjaka, ugotovitve v primeru vplivanja pri imenovanju direktorja Uradnega lista, ugotovitve v primeru Alenke Bratušek oziroma predlaganja kandidatov za evropske komisarje, postopek pred komisijo v zvezi z nezdružljivostjo funkcij Aleksandre Pivec, postopek v zvezi s spremembami Uredbe o hrupu, postopek v zvezi z nezdružljivostjo funkcij poslancev, preiskava v zvezi s spremembami kadilskega zakona); • nekateri postopki na sodišcu (tožbe Stanke Setnikar Cankar, Boruta Brezovarja, Darka Stareta, Alme Sedlar); • teden boja proti korupciji in okrogla miza na temo »Politicni vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti«; • zakljucen postopek proti komisiji pri Zagovorniku nacela enakosti v zvezi s postopkom zaposlitve; • delo komisije in dogajanja na komisiji; • poziv komisije k ustanovitvi protikorupcijskega organa na ravni EU; • opozorila komisije na pomanjkljivo transparentnost postopka izbire evropskega komisarja; • premoženjsko stanje posameznih zavezancev. Dogodki Tudi v letu 2019 je komisija že tradicionalno organizirala Teden boja proti korupciji, s katerim vsako leto obeleži 9. december, mednarodni dan boja proti korupciji. Ob tej priložnosti je objavila poslanico predsednika komisije, v kateri je ta opozoril na najbolj pereca vprašanja, povezana z bojem proti korupciji, priredila novinarsko konferenco, osrednji dogodek pa je potekal v Hiši Evropske unije. Tam je komisija organizirala okroglo mizo na temo Politicni vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti. V zvezi s to problematiko namrec komisija prejema veliko prijav, in jo zaznava kot precej problematicno, zato ocenjuje, da je potreba po ozavešcanju in izobraževanju velika. Poleg okrogle mize je komisija pripravila razstavo izdelkov, ki so jih otroci v vrtcih izdelali v okviru projekta Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko. Komisija je tudi v letu 2019 v Tednu boja proti korupciji novinarjem in urednikom ponudila možnost strokovnega usposabljanja o delu komisije, postopkih pred komisijo na splošno in institutih, ki jih opredeljuje ZIntPK, s cimer je komisija želela prispevati k še bolj kakovostnemu porocanju in ucinkovitemu sodelovanju v preprecevanju korupcije in ozavešcanju o tem, a zaradi premajhnega števila prijavljenih usposabljanje ni bilo izvedeno. Sicer pa so sodelavci komisiji sodelovali tudi na drugih dogodkih, med drugim na mednarodnem tednu ozavešcanja o prevarah, ki ga je organiziral Deloitte Slovenija, in predstavitvi protokola za ravnanje clanov nadzornih svetov ob izvajanju politicnih in drugih pritiskov ter neeticnem vplivanju na neodvisno odlocanje v organizaciji Združenja nadzornikov Slovenije. Informacije javnega znacaja Ustava RS v 39. clenu doloca, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega znacaja, za katero ima po zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloca zakon. Ta ustavna dolocba je konkretizirana v dolocbah Zakona o dostopu do informacij javnega znacaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno precišceno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 72/14 – skl. US, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; ZDIJZ). Navedeni zakon pomembno prispeva k transparentnosti dela njegovih zavezancev, saj se na državljane prelaga del dolžnosti nadzora nad delom organov in hkrati daje na voljo kar nekaj pravnih sredstev za zagotovitev pravice izvedeti informacijo javnega znacaja. Informacija javnega znacaja je informacija, ki izvira iz delovnega podrocja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dostop do informacije javnega znacaja ni brez omejitev. ZDIJZ v 6. clenu navaja dvanajst primerov, v katerih lahko organ prosilcu zavrne zahtevo zaradi posebne narave podatka, ki ga prosilec želi (ce prosilec na primer zahteva podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, ce prosilec zahteva osebni podatek, katerega posredovanje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov, ali ce bi razkritje podatka škodovalo izvajanju sodnega ali upravnega postopka in tako naprej). V letu 2019 je komisija odlocala o skupno 71 zahtevah za dostop do informacij javnega znacaja. Od tega je bilo v celoti ugodeno 16 zahtevam, 16 jih je bilo v celoti zavrnjenih, v 33 primerih je bil omogocen delni dostop, v preostalih 6 zadevah pa so bile izdane ostale koncne odlocitve kot npr. zavrženje zahteve. Najpogosteje, v 23 primerih, je komisija delno ugodila oziroma delno zavrnila zahtevo iz razloga varovanja osebnih podatkov, v 9 primerih pa iz razloga varovanja podatkov prijaviteljev. Število zahtev po ZDIJZ 140 120 100 80 60 40 20 0 118 62 61 75 71 56 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Pripombe komisije na predloge predpisov Komisija v skladu z dolocbo 15. alineje prvega odstavka 12. clena ZIntPK daje mnenja k predlogom zakonov ter ostalih predpisov pred njihovo obravnavo na vladi o usklajenosti dolocb predlogov zakonov ter ostalih predpisov z zakoni in predpisi, ki urejajo podrocje preprecevanja korupcije ter preprecevanja in odpravljanja nasprotja interesov. V letu 2019 je komisija na podlagi zgoraj citirane dolocbe ZIntPK prejela oziroma podala pripombe na naslednje predloge predpisov: DATUM 8. 1. 2019 PREDPIS Osnutek Zakona o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in o Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji PREDLAGATELJ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport PRIPOMBE KOMISIJE Da. 23. 1. 2019 Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o skladih denarnega trga. Ministrstvo za finance / 24. 1. 2019 Predlog Zakona o spremembah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1B) Ministrstvo za finance / 5. 2. 2019 Odredba o dolocitvi programa strokovnega usposabljanja ter programa obdobnega strokovnega izpopolnjevanja za varnostnega menedžerja, EVA 2019-1711-0008 Ministrstvo za notranje zadeve / 5. 2. 2019 Predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank Ministrstvo za finance Da, na sestanku dne 27. 2. 2019 na MF. 26. 2. 2019 Odredba o dolocitvi programa strokovnega usposabljanja za operaterja varnostno-nadzornega centra (EVA 2019-1711-0011) Ministrstvo za notranje zadeve / 13. 3. 2019 Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov Ministrstvo za pravosodje Predloga zakona KPK ni prejela v usklajevanje. Pripombe so bile podane. 5. 4. 2019 Predlog Zakona o Svetu za invalide RS Svet za invalide RS Da. 15. 4. 2019 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu financnih instrumentov (ZTFI-A). Ministrstvo za finance / 26. 4. 2019 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi podjetja Komunala Tržic d.o.o. Obcina Tržic / 10. 5. 2019 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega narocanja Ministrstvo za javno upravo Da. 5. 6. 2019 Osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprecevanju pranja denarja in financiranja terorizma (EVA: 2019­1611-0060) Ministrstvo za finance; Urad RS za preprecevanje pranja denarja / 7. 6. 2019 Osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu okolja in Zakona o ohranjanju narave Ministrstvo za okolje in prostor / 10. 6. 2019 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o centralnem kreditnem registru Ministrstvo za finance / 19. 7. 2019 Osnutek Odredbe o dolocitvi standardov, ki so obvezni na podrocju zasebnega varovanja Ministrstvo za notranje zadeve / 8. 9. 2019 Odredba o dolocitvi programa strokovnega usposabljanja za varnostnika telesnega stražarja Ministrstvo za notranje zadeve / 11. 11. 2019 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprecevanju pranja denarja in financiranja terorizma (EVA: 2019-1611-0031). Ministrstvo za finance / Mednarodna dejavnost komisije Mednarodno sodelovanje ima na podrocju boja proti korupciji pomembno vlogo, saj je globalizacija med drugim prinesla tudi porast problema mednarodne korupcije, pri cemer so oblike korupcije v širših regijah v Evropi in svetu podobne, orodja preprecevanja in zatiranja korupcije pa vecinoma še v razvoju. Mednarodna in meddržavna izmenjava izkušenj in dobrih praks med razlicnimi akterji tako lahko znatno pripomore k hitrejšemu oblikovanju ucinkovitih orodij preprecevanja ter zatiranja korupcije in s tem k celoviti omejitvi pojava korupcije v Evropi oziroma svetu. Podobno kot že v prejšnjih letih je komisija zaradi omejenih proracunskih sredstev tudi v letu 2019 vecino službenih poti v tujino in s tem mednarodnega sodelovanja izvedla v primerih, ko je stroške udeležbe kril organizator dogodka. Obenem je v letu 2019 komisija z minimalnimi stroški gostila nekaj tujih delegacij, ki so zaprosile za izobraževanje, študijske posvete, predstavitev orodij komisije in podobno. V nadaljevanju sledi pregled mednarodne aktivnosti komisije. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Komisija predstavlja Republiko Slovenijo v Delovni skupini OECD-ja zoper podkupovanje tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (OECD Working Group on Bribery in International Business Transactions, WGB), v okviru katere potekajo cetrtletna zasedanja. Delovna skupina spremlja izvajanja Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju (Konvencija OECD) in priporocil delovne skupine OECD na to temo. Slovenija kot ocenjevalka Kot ostale clanice tudi Republika Slovenija v okviru delovanja v tej delovni skupini prevzema vlogo ocenjevalke drugih držav pri izpolnjevanju dolocb zgoraj omenjene Konvencije OECD in njenih priporocil. Republika Slovenija je skupaj z Združenimi državami Amerike (ZDA) v letu 2019 nadaljevala z ocenjevanjem Ruske federacije, predstavnik komisije pa se je v okviru tega ocenjevanja udeležil visoke misije (high-level mission) v Moskvi ter sodeloval pri pripravi priporocil Ruski federaciji glede implementacije Konvencije OECD. Ocenjevanje Slovenije V letu 2019 se je nadaljevala tudi 3. faza ocenjevanja Republike Slovenije glede izpolnjevanja dolocb Konvencije OECD, ki jo vodita Kraljevina Nizozemska in Veliko vojvodstvo Luksemburg. Komisija ima pri ocenjevanju vlogo nacionalnega koordinatorja aktivnosti Republike Slovenije. 3. faza ocenjevanja je osredotocena na odziv organov pregona na prijave primerov podkupovanja tujih javnih uslužbencev, izvajanje priporocil za boj proti podkupovanju iz leta 2009 in udejanjanje priporocil OECD-ja iz preteklih ocenjevanj. V letu 2019 je Republika Slovenija ustno porocala o napredku glede izpolnjevanja teh priporocil, predvsem glede sprememb na podrocju sprejemanja novele ZIntPK in uvedbe parlamentarne preiskave za ugotovitev politicne odgovornosti nosilcev javnih funkcij v konkretnih kazenskih postopkih. V zvezi s tem bo Republika Slovenija zopet ustno porocala tudi na zasedanjih v letu 2020. Ocenjevanje Republike Slovenije se bo nadaljevalo v 4. fazi, ki je predvidena za leto 2023. OECD, Mreža za integriteto javnega sektorja (SPIO) Komisija v OECD zastopa Republiko Slovenijo v Mreži za integriteto javnega sektorja (Working Party of Senior Public Integrity Officials, SPIO). Komisija se je v letu 2019 udeležila enega srecanja omenjene skupina, ki je nadaljevala z aktivnostmi v zvezi z implementacijo v zacetku leta 2017 sprejetih Priporocil za dvig integritete javnega sektorja. Skupina tako pripravlja vec pripomockov – vkljucno s samoocenjevalnim anketnim vprašalnikom –, ki naj državam clanicam olajšajo razumevanje Priporocil ter jim nudijo ideje in zglede za njihovo implementacijo. Ob navedenih aktivnostih skupina s številnimi izobraževalnimi vsebinami delegatom nudi tudi dober vpogled v delovanje tujih držav na podrocju zagotavljanja integritete in boja proti korupciji. OECD, Protikorupcijska mreža za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (ACN) Komisija v OECD-ju zastopa Republiko Slovenijo tudi v Protikorupcijski mreži za Vzhodno Evropo in Osrednjo Azijo (Anti-Corruption Network for Eastern Europe and Central Asia, ACN). Komisija v letu 2019 aktivnosti v zvezi z omenjeno skupino ni izvajala. Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal (UNODC) Z namenom ucinkovitega izvajanja konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC) so države pogodbenice ustanovile Pregledni mehanizem za samoocenjevanje držav glede uresnicevanja oziroma implementacije konvencije UNCAC (Pregledni mehanizem). Nad Preglednim mehanizmom bdi Skupina za pregled implementacije (Implementation Review Group, IRG), ki izbere pare držav, ki ocenjujejo posamicne države. Slovenija kot ocenjevalka Slovenije je bila skupaj s Kostariko izžrebana za ocenjevanje Bahamov, natancneje njene implementacije drugega in petega poglavja UNCAC konvencije. V skladu s sprejetimi preglednimi mehanizmi je ocenjevanje razdeljeno v vec faz, v letu 2019 pa je bil izveden ocenjevalni obisk ocenjevane države, na katerem je sodeloval tudi predstavnik komisije. Ocenjevanje Slovenije Slovenija je bila že ocenjena v 1. krogu ocenjevanja implementacije konvencije UNCAC, ki se je zakljucil v letu 2015, predmet ocenjevanja pa so bile dolocbe tretjega in cetrtega poglavja UNCAC. V juniju 2017 se je zacel 2. krog ocenjevanja Republike Slovenije za drugo (preprecevanje korupcije – preventiva) in peto (odvzem nezakonito pridobljenega premoženja) poglavje UNCAC. Ocenjevalki Republike Slovenije v 2. krogu ocenjevanja sta Mongolija in Gruzija. Komisija ima vlogo koordinatorja in je od drugih državnih organov zbrala dokumentacijo ter dodatna pojasnila za potrebe ocenjevanja, ki se je s koncnim porocilom zakljucilo v decembru 2019. Delovna skupina UNODC za preprecevanje korupcije Komisija je tudi clanica Delovne skupine za preprecevanja korupcije, katere zasedanje je potekalo v septembru 2019 na Dunaju. V ospredju tokratnega zasedanja je bila predstavitev dobrih praks in preventivnih ukrepov, ki se jih poslužujejo države clanice. Konferenca držav pogodbenic konvencije UNCAC V decembru 2019 je v Abu Dhabiju (ZAE) potekala konferenca držav pogodbenic konvencije UNCAC. Konference se je v okviru slovenske delegacije udeležil tudi predstavnik komisije, ki je sodeloval pri usklajevanjih besedil resolucij na sestankih držav clanic EU z namenom oblikovanja skupnih stališc in enotnega nastopanja na konferenci. Poleg glavne konference oziroma plenarnega zasedanja so potekali tudi številni stranski dogodki, kot so srecanje predstavnikov institucij za preprecevanje korupcije, konferenca o športu in delovni sestanki za pripravo bodocih dogodkov UNODC. Svet Evrope – Skupina držav proti korupciji (GRECO)1 Komisija je predstavnica Slovenije tudi v GRECU, ki deluje v okviru Sveta Evrope, kjer ocenjevalni postopki držav potekajo na podlagi vzajemnega ocenjevanja in pritiska drugih clanic GRECA. Ocenjuje se spoštovanje protikorupcijskih standardov, ki jih dolocajo protikorupcijski dokumenti Sveta Evrope, kot so Civilnopravna in Kazenskopravna konvencija proti korupciji ter Dvajset vodilnih nacel za boj proti korupciji. V letu 2019 se je nadaljeval 5. ocenjevalni krog, pri cemer pa je moral GRECO že tretje leto zapored število skupšcinskih zasedanj zmanjšati s štiri na tri, in sicer zaradi znižanja prispevka Turcije, ki je bila do leta 2017 ena od držav, ki so prispevale v proracun GRECA vec, kot so bile dolžne, predvsem pa zaradi neplacevanja prispevka Ruske federacije Svetu Evrope, kar je vplivalo tudi na proracun GRECA. Ceprav je Ruska federacija junija 2019 svoj dolg do Sveta Evrope placala, pa to ni bilo zadosti, da bi se število skupšcinskih zasedanj povecalo. Zato se GRECO pri svojem delu še vedno srecuje z preobilico porocil, ki jih mora obravnavati, ter premajhnim številom skupšcinskih zasedanj, da bi lahko sledil casovnici, zasnovani na podlagi preteklih ocenjevalnih krogov. Zato se obcasno zgodi, da je potrebno obravnavo dolocenih porocil v zvezi z dolocenimi državami clanicami prestaviti na kasnejši cas. Ocenjevanje Slovenije v 4. ocenjevalnem krogu Ceprav je GRECO na skupšcinskem zasedanju marca 2018 v skladu z lastnimi pravili zaradi visoke stopnje izpolnitve priporocil GRECA ocenjevalni postopek v 4. krogu za Republiko Slovenijo zakljucil2, pa je bila Republika Slovenije kljub temu pozvana, da nadaljuje s svojimi prizadevanji za izvedbo še preostalih priporocil. V tej luci je Komisija za preprecevanje korupcije izvedla sestanke z vsemi poslanskimi skupinami (razen poslancev italijanske in madžarske narodnostne manjšine), kjer jim je predstavila zahtevo po izvedbi treh priporocil GRECA, ki se nanašajo na poslance. Pri tem predvsem izstopa priporocilo GRECA, da poslanci koncno sprejmejo lasten eticni kodeks, kar veliko poslanskih skupin na nacelni ravni podpira, vendar pa hkrati zavraca potrebo, da bi to resnicno storili. Komisija se je veckrat tudi sestala s predstavniki Državnega sveta RS ter državnimi svetniki glede sprememb njihovega eticnega kodeksa, ki ga je GRECO ocenil kot nezadovoljivega glede dolocb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Vec informacij o napredku na tem podrocju je podanih v tem letnem porocilu v poglavju »Kodeksa etike Državnega zbora RS ter Državnega sveta RS«. Ocenjevanje Slovenije v 5. ocenjevalnem krogu Januarja 2017 je GRECO zacel 5. ocenjevalni krog, katerega tema je »Preprecevanje korupcije in spodbujanje integritete v centralni vladi (najvišji nosilci izvršilne veje oblasti) in v organih preiskave«. Med prvimi ocenjevanimi državami je bila, kot vedno po kronološkem redu, Slovenija (poleg Združenega kraljestva), in sicer na skupšcinskem zasedanju GRECA v zacetku decembra 20173. S sprejetjem porocila je GRECO na Slovenijo naslovil 15 priporocil, od tega devet na vlado oziroma najvišje nosilce izvršilne veje oblasti, šest pa na policijo. Porocilo o izvedbi priporocil naj bi Slovenija GRECU posredovala do konca junija 2019. Zaradi že omenjenih težav GRECA pri sledenju zastavljene casovnice zaradi financnega izostanka je bil Sloveniji ta rok podaljšan, in sicer do konca septembra 2019. Zaradi izvedbe priporocil se je komisija v letu 2019 sestala z razlicnimi deležniki (Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za pravosodje, policija). Tako se je komisija aktivno vkljucevala v pripravo novele Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, saj kar nekaj GRECO priporocil terja zakonske spremembe. Z Ministrstvom za javno upravo je aktivno sodelovala pri izvedbi nekaterih priporocil, ki naslavljajo najvišje funkcionarje izvršilne veje oblasti (npr. izvajali smo usposabljanja za clane razlicnih kabinetov ministrov, clane kabineta predsednika vlade). 1 Skupina držav proti korupciji (GRECO), https://www.coe.int/en/web/greco 2 Porocilo, s katerim se zakljucuje ocenjevanje Republike Slovenije v 4. ocenjevalnem krogu GRECA je objavljeno na naslednji povezavi: https://rm.coe.int/cetrti-krog-ocenjevanja-preprecevanje-korupcije-pri-poslancih-sodnikih/16808c1a9e. 3 Porocilo GRECA za Republiko Slovenijo v 5. ocenjevalnem krogu je objavljeno na naslednji povezavi: https://rm.coe.int/peti-ocenjevalni-krog­ preprecevanje-korupcije-in-spodbujanje-integrite/16807912aa. V skladu z zahtevo GRECA je komisija konec septembra 2019 podala situacijsko porocilo o izvedbi priporocil GRECA, njegova obravnava pa bo potekala v prvi polovici leta 2020. Uvedba ad hoc postopka GRECA zoper Slovenijo (Pravilo 34 Pravil postopka) Na skupšcinskem zasedanju 18. junija 2019 je GRECO glede Slovenije uvedel ad hoc postopek zaradi domnevnega poseganja zakonodajne veje oblasti v sodno. Državni svet RS je namrec 12. junija 2019 na pobudo Komisije za državno ureditev, katere clan je tudi državni svetnik Franc Kangler, sprejel zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politicne odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi politicnega in kazenskega pregona zoper Franca Kanglerja in drugih (dalje: zahteva). Državnemu zboru RS je bila na podlagi 5. alineje prvega odstavka 97. clena Ustave Republike Slovenije zahteva posredovana 13. junija 2019. Upoštevaje 93. clen Ustave Republike Slovenije Državni zbor RS mora odrediti preiskavo, kadar zahtevo zanjo poda Državni svet RS. Zaradi obvestila slovenske delegacije o situaciji je GRECO od Slovenije zahteval predložitev dokumentacije o locitvi zakonodajne in sodne veje oblasti do konca junija. GRECO je namrec v 4. ocenjevalnem krogu pod drobnogled vzel preprecevanje korupcije pri clanih predstavniških teles (poslancih in državnih svetnikih), sodnikih in tožilcih. Pomemben element, ki ga je GRECO ocenjeval pri presoji zakonodajnega in institucionalnega okvira v Sloveniji, je bilo tudi izpolnjevanje posameznih nacel iz Resolucije (97) 24 o dvajsetih vodilnih nacelih za boj proti korupciji, ki jo je sprejel Odbor ministrov pri Svetu Evrope leta 1997. GRECO je predvsem ocenjeval uveljavljanje nacela o zagotavljanju ustrezne neodvisnosti in avtonomije organov preprecevanja, preiskave, pregona ter sojenja v primerih korupcijskih kaznivih dejanj, njihovo obremenjenost z nedovoljenimi vplivi ter zagotavljanje zadostnih sredstev za zbiranje dokazov, zašcito oseb, ki sodelujejo z organi oblasti pri boju zoper korupcijo ter za zagotavljanje zaupnosti preiskav (Vodilno nacelo št. 3). Konkretna zahteva, ki izpostavlja procesna ravnanja posameznih sodnikov in tožilcev v kazenskih postopkih zoper državnega svetnika Franca Kanglerja, polemizira z nekaterimi odlocitvami, sprejetimi v teh kazenskih postopkih, ter si kot cilj zastavlja ugotavljanje politicne odgovornosti pri sodnikih in tožilcih, bi lahko predstavljala obliko nedovoljenega posega zakonodajne veje oblasti v neodvisno sodstvo in tožilstvo. Tako ni jasno, kakšna naj bi bila politicna odgovornost predstavnikov sodstva, glede na dejstvo, da lahko politicno odgovarjajo za svoja ravnanja zgolj nosilci politicnega delovanja, kar sodniki in tožilci niso in ne smejo biti. Potrebno bo tudi presojati, ali pri tej zahtevi sploh gre za zadevo javnega pomena, kot to za uvedbo parlamentarne preiskave zahteva 93. clen Ustave Republike Slovenije, ali pa za morebitno zlorabo tega instrumenta družbenega nadzora, ki ga zagotavlja ustava. Hkrati se postavlja tudi vprašanje morebitnega dolžnega izogibanja nasprotju interesov, kadar državni svetnik zaradi zasledovanja zasebnega interesa, ki bi ga lahko in tudi moral uveljavljati s procesnimi dejanji v omenjenih kazenskih postopkih, uporabi javno funkcijo, pri opravljanju katere naj bi zasledoval zgolj javni interes. K slednjemu ga zavezuje že sam Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije, nad izvajanjem katerega bdi komisija. Dokumentacijo za potrebe GRECO ad hoc postopka so posredovali Vrhovno državno tožilstvo RS, Vrhovno sodišce RS, Ministrstvo za pravosodje RS, Državni zbor RS ter Državni svet RS. Ad hoc postopek, ki ga je GRECO vpeljal v svoja pravila delovanja junija 2017, GRECU omogoca hiter odziv v primerih institucionalne reforme, zakonodajne pobude ali postopkovne spremembe v državi clanici GRECA, ki lahko predstavlja resno kršitev protikorupcijskih standardov Sveta Evrope. GRECU omenjeno Pravilo 34 daje možnost, da z ad hoc postopkom v nujnih primerih državo clanico in širšo mednarodno skupnost opozori na kršitev mednarodnih protikorupcijskih standardov v posamezni državi clanici. V konkretnem primeru bi zaradi grožnje ugotavljanja politicne odgovornosti sodnikov in tožilcev v parlamentarni preiskavi namrec lahko bil boj proti korupciji ogrožen. Predstavnica Komisije za preprecevanje korupcije clanica Biroja GRECA Predstavnica komisije sodeluje v Biroju GRECA, organu upravljanja te organizacije, kamor je bila izvoljena že leta 2013. Med bistvenimi aktivnostmi biroja je potrebno izpostaviti pripravo predloga Statutarnemu odboru Sveta Evrope o svetovalni vlogi GRECA, ki bi GRECU omogocila ne le, da izvaja nadzor nad doseganjem mednarodnih protikorupcijskih standardov, kar je trenutno mandat GRECA, temvec bi mu omogocila, da široko paleto znanja uporabi tudi v obliki svetovalne funkcije, saj ga države clanice, pa tudi druge države in mednarodne organizacije, pogosto zaprošajo za študije, analize, primerjalnopravne preglede ipd. Biro je skupšcini GRECA tudi predlagal uvedbo nekaj ad hoc postopkov (tudi za Slovenijo), sodeloval pri nacrtovanju dogodka na visoki ravni na temo »GRECO: preteklost, sedanjost & prihodnost«, v okviru francoskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope uspešno zaprosil Statutarni odbor Sveta Evrope za povecanje proracuna GRECA ipd. Predstavnica Komisije za preprecevanje korupcije v vlogi porocevalke GRECA za enakost spolov Predstavnica komisije se kot porocevalka GRECA za enakost spolov vkljucuje v razprave pri obravnavi porocil GRECA tudi z namenom, da se v njih poudari enakost spolov. Zlasti se v porocilih poudarjajo statisticni podatki glede zastopanosti žensk in moških na dolocenih položajih (ministrov, v policiji), izpostavijo se morebitna prizadevanja za enakost spolov (npr. pri zaposlovanju, napredovanju, zasedanju najvišjih mest v strukturah). Prizadevanja so posledica poziva generalnega sekretarja Sveta Evrope, da je eno temeljnih vodil Sveta Evrope pri njegovem delu spodbujanje enakosti spolov, kar mora biti vidno tudi v vseh aktivnostih posameznih teles in okvirnih sporazumov, kamor sodi tudi GRECO. Koordinacijski sestanki predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope Zaradi clanstva v GRECU se predstavnica komisije v GRECU udeležuje tudi koordinacijskih sestankov predstavnikov Republike Slovenije v organih Sveta Evrope, ki potekajo na Ministrstvu za zunanje zadeve. V letu 2019 sta potekala dva takšna sestanka (predstavnica se je udeležila enega), za potrebe Ministrstva za zunanje zadeve pa je pripravila porocilo o aktivnostih komisije kot predstavnice Slovenije v GRECU ter nacrt predvidenih aktivnosti v letu 2019. Mreža nacionalnih protikorupcijskih organov – NCPA (Šibenik Network) Konferenca Sveta Evrope in Republike Hrvaške z naslovom »Krepitev transparentnosti in odgovornosti, da se zagotovi integriteta: združeni proti korupciji«, ki je potekala oktobra 2018 v Šibeniku, se je zakljucila s podpisom Deklaracije za mrežo protikorupcijskih preventivnih organov, ki jo je poleg trinajstih predstavnikov protikorupcijskih preventivnih organov v imenu komisije podpisal namestnik predsednika mag. Uroš Novak. Na podlagi deklaracije je nastala mreža z imenom Šibenik Network kot povezava preventivnih protikorupcijskih organov. V letu 2019 so sestanki mreže, ki se je kasneje uradno poimenovala kot National Corruption Prevention Authorities (NCPA), potekali v okviru skupšcinskih zasedanj GRECA, GRECO Sekretariat pa zacasno deluje kot podpora delu mreže. V letu 2018 in 2019 so tako bili izvedeni štirje sestanki, ki se jih je udeleževala tudi predstavnica komisije, ki zastopa Slovenijo v GRECU. Tako je predstavnica aktivno sodelovala pri pripravi statuta in pravil postopka delovanja mreže. Prevzela je tudi pripravo gradiva na temo kodeksa etike, nadzor nad skladnostjo poslovanja (v sodelovanju s srbsko in hrvaško predstavnico) ter pripravo gradiva v zvezi s temo vodenja skozi vrednote. Gradivo naj bi služilo kot tehnicni dokument vsem državam in organizacijam, ki bi se z obravnavanimi tematikami želeli pobližje seznaniti in jih uporabiti pri svojem delu. Sodelovanje z Evropsko unijo in njenimi državami clanicami Evropska mreža strokovnjakov s podrocja integritete (ENIP) Komisija je ena od prvotnih clanic Evropske mreže strokovnjakov s podrocja integritete (European Network of Integrity Practitioners, ENIP), v kateri sodelujejo še strokovnjaki iz Avstrije, Belgije, Estonije, Nizozemske, Nemcije, Poljske in Švice. Mreža je namenjena medsebojni izmenjavi znanj in izkušenj oseb, ki se vsakodnevno in na prakticni ravni ukvarjajo s krepitvijo integritete javnega sektorja. Udeleženci na srecanjih predstavljajo dogajanje v svojih državah ter podajajo stališca glede aktualnih izzivov drugih držav, vsakokratni organizator pa zagotovi tudi izobraževalne vsebine, ki jih izvajajo njegovi zaposleni in gostujoci predavatelji. V letu 2019 se je skupina sestala v Belgiji, srecanje pa je bilo namenjeno predvsem vprašanjem negativnih posledic uvajanja nadzora nad delom javnih uslužbencev – s tega vidika so bile zanimive predvsem izkušnje flamske vlade, ki si je kot osnovno nacelo delovanja zadala, da je potrebno javnim uslužbencem zaupati –, dopustnosti posegov v svobošcine javnih uslužbencev, v luci nove evropske direktive pa tudi vprašanjem v zvezi z izpostavitelji nepravilnosti. Regionalna protikorupcijska iniciativa (RAI) RAI je medvladna regionalna organizacija, naslednica protikorupcijske iniciative v okviru Pakta stabilnosti, ki je bila ustanovljena leta 2007 s poslanstvom širitve in spodbujanja boja proti korupciji v državah JV Evrope. RAI izvaja svoje programe predvsem v svojih clanicah (Republika Albanija, Bosna in Hercegovina, Republika Bolgarija, Crna gora, Republika Hrvaška, Republika Makedonija, Republika Moldavija, Romunija in Republika Srbija), temeljne aktivnosti iniciative pa so spremljanje protikorupcijskih strategij in zakonodaje, pomoc pri dolocanju korupcijskih tveganj (podoben mehanizem kot nacrti integritete v Sloveniji) in vzpostavitev pregleda protikorupcijskega delovanja držav clanic RAI. Glede na to, da je RAI organizacija, ki si na dnevni bazi prizadeva k osvešcanju o najboljših praksah na podrocju preprecevanja in boja proti korupciji in slednje deli z njenimi clanicami kot tudi državami opazovalkami, je bila Republika Slovenija v letu 2017 potrjena kot država opazovalka. Sprejem v organizacijo, ki spodbuja boj proti korupciji v državah JV Evrope, pomeni priznanje Republiki Sloveniji in komisiji (komisija bo zastopala Republiko Slovenije v organizaciji RAI) za delovanje na tem podrocju. Ob koncu leta 2018 je komisija od Sekretariata RAI prejela informacijo, da se strinjajo z zacetkom postopka za pristop Republike Slovenije v polno clanstvo, kar pa bo odvisno predvsem od financnih sredstev, ki jih ima komisija na razpolago za clanarine in mednarodno dejavnost. Komisija je tudi v letu 2019 z RAI gradila tesne stike, predstavnik komisije pa se je udeležil srecanja v Podgorici (Crna gora), kjer je predstavil slovenski sistem zašcite prijaviteljev. Druge mednarodne aktivnosti komisije Udeležbe na mednarodnih dogodkih Regionalna konferenca o preprecevanju korupcije v Beogradu Predstavnika komisije sta se udeležila mednarodne konference za boj proti korupciji, ki jo je v Beogradu dne 4. in 5. novembra 2019 organiziralo srbsko Ministrstvo za pravosodje s podporo EU projekta »Prevencija in boj zoper korupcijo«. Konferenca je predstavljala priložnost za povezovanje ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks med predstavniki sorodnih institucij, ki delujejo na podrocju preprecevanja korupcije, predvsem iz držav Jugovzhodne Evrope. Naslovila je dobre prakse na podrocju mehanizmov mednarodnega sodelovanja, uporabo sodobnih tehnologij v boju zoper korupcijo in vlogo nevladnih organizacij na tem podrocju. Predstavnika komisije sta na dogodku sodelovala kot predavatelja ter predstavila mehanizme obvladovanja tveganj in spletno aplikacijo Erar. Mednarodni obiski na komisiji Obisk francoske veleposlanice Komisijo je v februarju 2019 obiskala veleposlanica Francije v Republiki Sloveniji, Njena Ekscelenca Florence Ferrari. Predsednik komisije ji je predstavil delovanje komisije in problematiko, s katero se komisija dnevno sooca, v nadaljevanju pa sta se sogovornika pogovarjala o aktualnih temah, povezanih z bojem proti korupciji. Obisk predstavnika Evropske investicijske banke (EIB) Komisijo je v februarju 2019 obiskal g. Bernard O’Donnell, vodja Oddelka za preiskovanje goljufij pri EIB. S predsednikom komisije sta izmenjala izkušnje v zvezi s preiskovanjem sumov koruptivnih ravnanj pri velikih državnih projektih ter se pogovarjala o možnostih za nadaljnje sodelovanje med komisijo in EIB. Študijski obisk delegacije iz srbske Agencije za boj proti korupciji Komisijo je v novembru 2019 obiskala delegacija Agencije za boj proti korupciji Republike Srbije. Študijski obisk je bil organiziran v okviru programa Misije OVSE v Republiki Srbiji in je potekal na temo regulacije lobiranja. Gostje so se srecali s predsednikom komisije in obema namestnikoma ter se seznanili s slovenskimi predpisi na podrocju lobiranja, ureditvijo registra lobistov in javnega objavljanja lobisticnih stikov ter prakticnim delom komisije na tem podrocju. Služba za nadzor in preiskave Nadzor in preiskave V Službi za nadzor in preiskave (SNAP) je bilo na dan 31. 12. 2019 zaposlenih 15 uslužbencev. Število zaposlenih v SNAP 17 16 16 16 15 15 14 14 13 15 15 15 15 14 2014 2015 2016 2017 2018 2019 V pristojnost SNAP spadajo naslednje naloge: • izvajanje nadzorstvene naloge komisije; • vodenje postopkov nadzora in preiskav v povezavi s sumi koruptivnih ravnanj; • pripravljanje in predlaganje nacelnih mnenj, stališc, priporocil in pojasnil v povezavi s sumi korupcije v konkretnih ali sistemskih zadevah; • ugotavljanje dejanskega stanja v povezavi s sumi korupcije v konkretnih zadevah; • izvajanje nalog v povezavi z zašcito prijaviteljev, nezdružljivostjo funkcij, prepovedjo in omejitvijo sprejemanja daril; • izvajanje pristojnosti na podrocjih ugotavljanja nasprotja interesov, omejitev poslovanja, nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev in kršitev dolocb o lobiranju; • obravnavanje prijav uradnih oseb glede zahtev po nezakonitem ali neeticnem ravnanju; • operativno sodelovanje z organi odkrivanja in pregona ter drugimi nadzornimi organi, spremljanje zadev s tožilstva in sodišca ter drugih državnih organov; • odlocanje v postopkih o prekrških ter druge naloge. SNAP poleg navedenih izvaja tudi naloge v povezavi z odlocanjem o zahtevah po dostopu do informacij javnega znacaja ter vodenjem postopkov seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, naloge s podrocja ravnanja z dokumentarnim gradivom, pripravljanja odgovorov na tožbe, naloge v povezavi z obravnavo tajnih podatkov, naloge v povezavi s pripravo dogodkov ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, sodeluje pri pripravi odgovorov na novinarska vprašanja … Delo na podrocju preiskav V letu 2019 se je najvec prijav suma korupcije nanašalo na poslovanje javnih zavodov in samoupravnih lokalnih skupnosti. Glede na merjenje pojava korupcije po posameznih podrocjih delovanja javnih institucij je komisija obravnavala najvec prijav suma korupcije s podrocja okolja in prostora, javnega narocanja, javnih razpisov, zaposlovanj v javnem sektorju, gradbeništva, izobraževanja, šolstva in športa, zdravstva, delovnega prava, sodnih postopkov in financnega podrocja. V letu 2019 je komisija prejela 687 prijav koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK, od tega je bilo 125 zavrženih v skladu s 40. clenom Poslovnika Komisije za preprecevanje korupcije, 562 pa jih je bilo obravnavanih v predhodnem preizkusu. Prehodni preizkus prejetih prijav obsega pregled prejete prijave in priloženega gradiva, oceno verodostojnosti in dobronamernosti prijave ter oceno o tem, ali je v skladu s pristojnostmi komisije in dolocili poslovnika potrebno zaceti postopek nadzora oziroma ugotavljanja kršitve ZIntPK ali obstajajo okolišcine, zaradi katerih se prijava ne sprejme v obravnavo oziroma se odstopi v reševanje drugemu pristojnemu organu, organizaciji ali ustanovi. V okviru predhodnega preizkusa lahko uslužbenec komisije, ki mu je zadeva dodeljena v obravnavo, ce je to potrebno, za odlocitev o nadaljnjem postopku prijavitelja (ce je ta znan) pozove k dopolnitvi prijave, zahteva ali zaprosi za posredovanje dodatnega gradiva in/ali preveri potrebna dejstva in okolišcine pri drugih pristojnih organih, v javno dostopnih bazah podatkov in evidencah komisije. V okviru predhodnega preizkusa prejetih prijav je SNAP v letu 2019 izdal skupno 818 zahtev pristojnim organom. Komisija je v tem letu skupaj s prijavami, prejetimi v preteklih letih, obravnavala in zakljucila 381 prijav suma korupcije (gre za število prijav suma korupcije, ki so bile v tem letu zakljucene, ne glede na leto njihovega prejema). SNAP je v letu 2019 rešil 696 zadev s prijavami koruptivnih dejanj in drugih kršitev ZIntPK (z zakljucnim dokumentom, zavrženjem, naknadnim odgovorom ali odstopom drugim pristojnim organom, odgovorom prijavitelju ipd.). Vsota 696 rešenih zadev vkljucuje 676 prvic rešenih zadev s prijavami suma koruptivnih dejanj in 20 reaktivacij. Število prejetih in rešenih prijav 2500 2000 1500 1000 500 0 1.973 1.467 1.575 1.083 1.160 1.078 880 725 638 541 687 696 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Število prejetih prijav Številorešenih prijav Komisija še vedno prejme najvec prijav glede splošnega suma korupcije4 (v letu 2019 je bilo teh 356). V letu 2019 je izdala zakljucni dokument v 381 zadevah suma korupcije, v letu 2018 pa v 367 zadevah suma korupcije. Uslužbenci SNAP so se v vecjem delu ukvarjali s kompleksnejšimi prijavami, ki so bile zakljucene bodisi z ugotovitvami o posameznem primeru (takih je bilo 33 zadev) ali ugotovitvami o konkretnem primeru (takih je bilo šest zadev), ki jih je sprejel senat komisije. Število sprejetih zakljucnih dokumentov suma korupcije 1000 800 600 400 200 0 804 605 535 367 367 381 2014 2015 2016 2017 2018 2019 4 Gre za prijave, katerih glavni ocitek se ne nanaša na sume kršitev konkretnih institutov, ki jih ZIntPK ureja posebej (nasprotje interesov, omejitve poslovanja, nezdružljivost funkcij, darila, protikorupcijska klavzula, lobiranje in premoženjsko stanje). Stran | 28 Prijave, ki niso bile zavržene in na podlagi katerih je bil opravljen predhodni preizkus oziroma je bila izvedena preiskava, so v letu 2019 v vecini primerov podali znani prijavitelji, teh je bilo 346, 182 prijaviteljev pa je bilo anonimnih. Na lastno pobudo je bilo uvedenih 35 postopkov v zadevah iz pristojnosti komisije. Vecina prijaviteljev je bila za potrebe nadaljnjih postopkov komisije pripravljena podati dodatna pojasnila ali posredovati dodatno dokumentacijo, ki se je nanašala na vsebino prijave. SNAP je v letu 2019 uvedel 95 prekrškovnih postopkov, v 40 primerih je podal naznanila in ovadbe policiji oziroma državnemu tožilstvu (v letu 2018 je SNAP podal 61 ovadb oziroma naznanil), v 133 primerih pa so bile zadeve odstopljene v pristojno reševanje inšpekcijskim organom ali drugim pristojnim nadzornim institucijam (v letu 2018 je SNAP zadevo odstopil v pristojno reševanje inšpekcijskim in drugim pristojnim organom v 160 primerih). SNAP je v letu 2019 sicer najvec zadev odstopil v pristojno reševanje inšpekcijskim službam in policiji, sledijo nadzorni organi, vkljucno z nadzornimi odbori obcin in javnih podjetij. Odstopi zadev 250 200 150 100 50 0 206 202 206 173 143 133 147 108 84 98 118 99 48 63 40 Odstop policiji in državnemu Odstop ostalim organom Odstopi skupaj tožilstvu 2014 2015 2016 2017 2019 Po dveh letih upadanja števila prejetih prijav se je v letu 2019 trend obrnil. Število prejetih prijav suma korupcije in drugih kršitev ZIntPK se je v letu 2019 povecalo za 27 % glede na leto poprej. SNAP ocenjuje, da je povecano število prejetih prijav lahko povezano tudi z nekaterimi ukrepi Vlade RS in dolocenih ministrstev, ki so ob seznanitvi s kršitvami odlocno ukrepali zoper javne funkcionarje in uradnike na položajih, s cimer je bila javnosti sporocena informacija, da se od funkcionarjev in uradnikov na položajih pricakuje spoštovanje višjih standardov glede primernosti opravljanja javnih funkcij, s tem pa se je prispevalo k vecji senzibilnosti do zaznanih odstopanj. Hkrati je na število prejetih prijav lahko vplivalo tudi dejstvo, da je komisija pred leti zaradi spremenjene sodne prakse Vrhovnega sodišca RS postopek pred komisijo izoblikovala tako, da le-ta upošteva temeljna procesna jamstva, zagotovljena z zakonom, ki ureja upravni postopek, pri cemer sta tako Upravno sodišce RS kot tudi Vrhovno sodišce RS, v upravnem sporu oziroma revizijskem postopku presodila, da komisija spoštuje vse zahtevane postopkovne dolocbe ZIntPK, ki pomenijo izpeljavo nacela varstva pravic strank in varstva javne koristi, kot jih doloca 7. clen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ter nacela zaslišanja stranke iz 9. clena ZUP v povezavi z 22. clenom Ustave RS (enako varstvo pravic). Konkretni postopki v zvezi s kršitvami etike in integritete javnega sektorja V letu 2019 je SNAP pripravil, senat komisije pa sprejel, koncne ugotovitve v povezavi s sumom kršitve etike in integritete javnega sektorja v šestih primerih. Za primerjavo, v letu 2018 je SNAP pripravil ene ugotovitve v povezavi s sumom kršitve etike in integritete javnega sektorja. V povezavi z najemanjem odvetniških storitev je komisija ugotovila, da je župan dolocene obcine konec leta 2016 v svojstvu sebe kot fizicne osebe zasebno pooblastil doloceno odvetniško pisarno za namen zastopanja v zadevi suma kršitve ZIntPK, obravnavani pred Komisijo za preprecevanje korupcije, navedena odvetniška družba pa je v istem casu opravljala storitve za obcino, kjer je ta uradna oseba opravljala funkcijo župana. Komisija je ugotovila, da navedeno ravnanje predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov in je zato v nasprotju s pricakovano integriteto funkcije, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. V drugem primeru je komisija ugotovila, da župan dolocene obcine pri izbiri izvajalca storitev zamenjave športnega poda v doloceni športni dvorani, obnove garderob in gradnje novega vrtca ni spoštoval dolocil Zakona o javnem narocanju. Posamezna narocila je izvajalcu oddal preko narocilnic, ceprav so skupni zneski narocil presegali mejne vrednosti, dolocene v Zakonu o javnem narocanju in bi moral za narocilo storitev oziroma izbiro izvajalca storitev uporabiti enega od predpisanih postopkov javnega narocanja, ki jih je dolocal Zakon o javnem narocanju. Komisija je ugotovila, da predstavlja navedeno ravnanje kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Komisija je sprejela tudi Ugotovitve o konkretnem primeru, v katerih je ugotovila, da je ravnanje dolocenega funkcionarja, ko delodajalcu ob posredovanju pojasnil in dokumentacije ni želel razkriti posameznih listin oziroma omogociti preverjanja izvirnosti listin ter podati popolnih pojasnil in informacij, s katerimi bi se nesporno in brez vsakega dvoma lahko zavrnili ocitki v povezavi z domnevnimi kršitvami iz pristojnosti davcnega organa v povezavi s pravocasnostjo napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter posledicno placila navedenega davka, v nasprotju s pricakovano integriteto funkcionarja, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Prav tako je komisija obravnavala ravnanje uradnika na položaju, ki je s svojim aktivnim ravnanjem pri pripravi predloga dolocene uredbe kršil dolocila Resolucije o normativni dejavnosti in 9.a clen Poslovnika Vlade RS, hkrati pa kot odgovorna oseba z opustitvijo dolžnega ravnanja ni poskrbel, da bi bil postopek transparentno izveden, da bi bili kakovostno podani minimalni standardi glede objave podzakonskih prepisov, da bi se naslovniki predpisa lahko kvalitetno seznanili s predpisom in ucinkovito sodelovali v procesu sprejemanja predpisa, ni informiral javnosti na stvaren, celovit in transparenten nacin in je zavestno podajal informacije o predpisu na zavajajoc nacin, ni ravnal v skladu z dolžno skrbnostjo in družbeno odgovorno, da bi bili vsi interesi enakopravno obravnavani, s cimer je omogocil neupraviceno favoriziranje dolocenih parcialnih interesov, s tem pa kršil Kodeks etike javnih uslužbencev, kar je v nasprotju s pricakovano integriteto, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. Komisija pa je sprejela tudi dva zakljucna dokumenta z ugotovitvami, povezanimi z izvajanjem politicnih pritiskov. Prvi primer se nanaša na prijavo zaradi zahteve neeticnega oziroma nezakonitega ravnanja v postopku imenovanja direktorja podjetja, ki je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo Slovenskega državnega holdinga in dolocene družbe, vpogledala v javno dostopne podatke ter opravila razgovore z obravnavano osebo in pricama. Senat komisije je na seji sprejel osnutek ugotovitev o konkretnem primeru in jih skladno s sedmim odstavkom 13. clena ZIntPK posredoval v izjasnitev obravnavani osebi, ki pa izjasnitve ni podala. Komisija je ugotovila, da ravnanje tedanjega generalnega sekretarja dolocene politicne stranke, ko je na predsednico dolocenega nadzornega sveta po telefonu vršil pritisk na nacin, da ji je narocil imenovanje dolocene osebe za direktorja dolocenega podjetja, želel izvedeti za casovnico kadrovskega postopka in kdaj bo seja nadzornega sveta ter zahteval porocanje o kadrovskem postopku pred komunikacijo s Slovenskim državnim holdingom, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZIntPK. V drugem primeru je komisija obravnavala sum kršitve etike in integritete javnega sektorja županje dolocene obcine v zvezi z izbiro direktorja obcinskega javnega podjetja. Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo od obcine, javnega podjetja in obravnavane osebe, opravila vpogled v javno dostopne evidence ter na seji senata opravila razgovor z obravnavano osebo ter dvema pricama. Senat komisije je na seji sprejel osnutek ugotovitev o konkretnem primeru in jih skladno s sedmim odstavkom 13. clena ZIntPK posredoval obravnavani osebi, ki je v roku podala svojo izjasnitev. Komisija je ugotovila, da je županja dolocene obcine v obdobju od 25. 9. 2017 do 29. 9. 2017 takratnemu predsedniku nadzornega sveta javnega podjetja poslala vec sms sporocil, v katerih ga je spraševala o tem, kako bo glasoval na seji nadzornega sveta, in v katerih mu je sporocila, da gre podpora obcine dolocenemu kandidatu. Z navedenimi ravnanji je obravnavana oseba vršila politicni pritisk na predsednika nadzornega sveta, clana njene svetniške skupine, da naj na glasovanju o kandidatih za direktorja javnega podjetja glasuje za dolocenega kandidata, s cimer je presegla svoje pristojnosti, ki jih opredeljujeta statut obcine in odlok o ustanovitvi javnega podjetja, s tem pa je posegla v neodvisnost delovanja in odlocanja takratnega predsednika nadzornega sveta in ravnala v nasprotju s 4. clenom Kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, s cimer je kršila integriteto, kot jo opredeljuje 3. tocka 4. clena ZlntPK. V vseh zgoraj omenjenih zadevah je senat komisije odlocil, da se ugotovitve o konkretnem primeru skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe objavijo na spletni strani komisije. Nacelno mnenje glede zaposlitvenih postopkov v javnem sektorju SNAP je v letu 2019 pripravil tudi eno nacelno mnenje, ki je bilo sprejeto na seji senata. Komisija je na podlagi obravnave vec prijav, ki so se nanašale na domnevne nepravilnosti in koruptivna dejanja pri zaposlovanju v javnem sektorju, zaznala problematiko glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopkih izbire kandidatov za prosto delovno mesto znotraj subjekta javnega sektorja. Komisija je iz pridobljenih podatkov in razpoložljive dokumentacije v okviru obravnave prijav ugotovila, da delodajalci vecinoma niso razpolagali niti z osebnimi in drugimi podatki kandidatov, ki so se prijavili na prosto delovno mesto, kljub temu da v obravnavanih primerih ni šlo za casovno zelo oddaljene dogodke. V dveh primerih delodajalec ni razpolagal niti z zapisnikom izbirnega postopka oziroma dokumentacijo, ki bi služila kot dokaz, da je bil postopek izbire kandidata izveden pravilno. Odgovorne osebe delodajalcev javnega sektorja so komisiji pojasnile, da vse osebne podatke po preteku roka za pritožbe oziroma izpolnitvi namena obdelave bodisi na njihovo zahtevo vrnejo kandidatom bodisi jih unicijo, pri tem pa so se sklicevale na zakonodajo s podrocja varstva osebnih podatkov in na 48. clen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v tretjem odstavku doloca, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji vec zakonska podlaga, takoj izbrisati in prenehati uporabljati, to dolocilo pa se uporablja tudi za osebne podatke kandidatov. Komisija v obravnavanih primerih tako ni mogla preveriti niti tega, kdo so bili ostali prijavljeni kandidati na posamezno prosto delovno mesto, ali so neizbrani kandidati izpolnjevali pogoje za posamezno delovno mesto in na kakšen nacin je potekal postopek izbire. Na isto oviro bi v okviru inšpekcijskega nadzora naletel tudi Inšpektorat za delo ali katerikoli drug državni organ, ki bi preverjal pravilnost oziroma zakonitost izvedenega postopka zaposlovanja. Po ocenah in zaznavah komisije so postopki zaposlovanja v javnem sektorju nagnjeni k velikim korupcijskim tveganjem ter tveganjem neintegritetnega, neeticnega oziroma drugega protipravnega ravnanja, pogosto pa so izpostavljeni korupcijskemu tveganju nastanka okolišcin nasprotja interesov, na kar je komisija v preteklosti že opozarjala. Razjasnitev dejanskega stanja v okviru obravnave prejetih prijav je še posebej zahtevna takrat, ko postopkov zaposlovanja odgovorne osebe (pa tudi druge uradne osebe, ki v posamezni fazi zaposlitve kandidata upravljajo z dokumentacijo) ne vodijo transparentno in z veliko mero skrbnosti ter odgovornosti. Odsotnost dokumentarnega gradiva državnim organom, ki opravljajo svoje zakonske naloge, onemogoca preverjanje dogodkov za nazaj, odgovornim osebam pa zelo oteži dokazovanje njihovega pravilnega ravnanja. Ker je komisija ocenila, da razlogi za unicenje dokumentacije, ki so jih navedle odgovorne osebe delodajalcev, niso bili upraviceni in niso upoštevali vseh vidikov podrocne zakonodaje, je v postopku obravnave prejetih prijav pridobila tudi mnenja drugih državnih organov. Že Informacijski pooblašcenec RS poudarja, da je dolžnost vsakega upravljavca osebnih podatkov, da presodi, ali mora dolocene podatke hraniti tudi po izteku prvotnega namena, in sicer na kateri drugi pravni podlagi – v postopkih zaposlovanja torej na podlagi zakonodaje s podrocja obligacijskega in kaznovalnega prava. Težave pri pridobivanju dokumentacije ima lahko tudi pristojni Inšpektorat za delo, ki mora za ucinkovito delo (torej tudi vodenje postopkov o prekršku, pri katerih je zastaralni rok praviloma dve leti), pridobiti dokumentacijo še po preteku 30-dnevnega roka iz ZDR-1. Informacijski pooblašcenec je v svojih mnenjih še poudaril, da mora delodajalec ne glede na potek pritožbenega roka hraniti dokumentacijo, iz katere izhaja, kako so bili kandidati ocenjeni (v smislu ali so izpolnjevali razpisne pogoje ali ne). Zaradi številnih vprašanj, ki jih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na delovnopravnem podrocju prejme Informacijski pooblašcenec, je ta konec leta 2016 dodatno izdelal tudi Smernice o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih (v nadaljevanju: smernice Informacijskega pooblašcenca). V navedenem gradivu je jasno zapisano, da je dokumentacija, ki nastane v izbirnem postopku (na primer objava prostega delovnega mesta, vloge kandidatov, sklep o imenovanju izbirne komisije, analiza vlog, vabila na razgovore, testi oziroma preizkusi znanja, zapisnik izbirnega postopka, sklep o izbiri, obvestila izbranemu in neizbranim kandidatom, pritožbe), namenjena odlocanju o izbiri najprimernejšega kandidata in obenem služi tudi kot dokaz, da je bil postopek izbire kandidata izveden pravilno. Informacijski pooblašcenec zakljucuje, da je skladno s temi nameni treba dokumentacijo hraniti dlje, in sicer dokler je mogoce uveljavljati pravice, ki izvirajo iz izbirnega postopka, oziroma je možno vložiti ovadbo ali odškodninsko tožbo (pet let od dneva odlocitve o izbiri). Na podlagi navedenega je komisija sprejela nacelno mnenje, da ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblašcenca glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v celotnem postopku izbire kandidatov za zaposlitev, predstavlja kršitev dolžnega ravnanja, onemogoca ucinkovito delo pristojnim državnim organom, posledicno pa krši tudi integriteto, kot je opredeljena v 3. tocki 4. clena ZIntPK. Preventivna dejavnost SNAP in sprejeta priporocila SNAP je v letu 2019 pisno odgovoril tudi na 81 razlicnih splošnih vprašanj obcanov glede pristojnosti komisije pri preiskovanju sumov korupcije (v letu 2018 je SNAP odgovoril na 39 splošnih vprašanj). SNAP je bil v letu 2019 aktiven tudi na podrocju izvajanja preventivne dejavnosti. Skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije (ZNS) smo pripravili Protokol za ravnanje clanov nadzornih svetov ob izvajanju politicnih in drugih pritiskov ter neeticnem vplivanju na neodvisno odlocanje. Namen protokola je clane nadzornih svetov opozoriti na dolžnost prijave neeticnih in nezakonitih poskusov vplivanja na njihovo odlocanje na nacin, da poskušajo tretje osebe preko zahtev, groženj, s korupcijo ali na kakšne druge nacine uveljaviti svoje interese, ki so predmet odlocanja v nadzornih svetih. Ce so clani nadzornih svetov predmet pritiska, vplivanja ali drugih zahtev s strani tretjih oseb, je ogrožena njihova osebna integriteta in tudi opravljanje nadzorniške funkcije z dolžno skrbnostjo. Ce se na tovrstne poskuse ne odzovejo ustrezno, ne bodo mogli zašcititi interesa družbe pri odlocanju, kar lahko pripelje tudi do osebne odškodninske in kazenske odgovornosti. Izgubijo pa tudi osebno integriteto in ugled. Zato je pomembno, da se clani nadzornih svetov zavedajo dolžnosti prijave neeticnih in nezakonitih poskusov vplivanja na njihovo odlocanje. Komisija je v letu 2019 na predlog SNAP izdala vec priporocil državnim organom, lokalnim skupnostim in organom javnega sektorja, uslužbenci SNAP pa so sodelovali tudi pri izvedbi 6 usposabljanj za razlicne slušatelje. V nadaljevanju je pregled nekaterih priporocil, ki jih je na predlog SNAP izdala komisija. Priporocila na podrocju javnega narocanja Prvi primer: Komisija je v zvezi z dolocanjem kategorij objektov v postopkih javnih narocil gradenj v okviru dolocanja referencnih pogojev ugotovila, da je izbira kategorije objektov v pristojnosti strokovne komisije, ki je oblikovana za vodenje posameznega javnega narocila. Pri tem pa na podlagi zbranih podatkov ne obstaja interni akt, kjer bi bile zapisane smernice, ki bi zavezovale strokovne komisije ob izbiri kategorije objektov. Zato je komisija Ministrstvu za zdravje izdala priporocila, da ministrstvo že izoblikovane kriterije glede izbire kategorije objektov zapiše v obliki internega akta in da hkrati na podlagi analize že zakljucenih postopkov oceni, ali bi bilo mogoce k že oblikovanim kriterijem dolociti še dodatne kriterije, ki bi jih strokovne komisije morale upoštevati pri dolocanju referencnih kriterijev glede kategorije objektov, saj bi bila na ta nacin zagotovljena vecja transparentnost postopka in tudi odpravljena morebitna korupcijska tveganja. V zvezi z danimi zavarovanji v postopkih javnih narocil gradenj, ki se vodijo v okviru Ministrstva za zdravje, je komisija ugotovila, da ni vnaprej dolocenega postopka in kriterijev, kdaj doloceno zavarovanje šteti kot ustrezno in na kakšen nacin preveriti kvaliteto izdanega zavarovanja. Zato je Ministrstvu za zdravje izdala priporocilo, da sprejme ustrezen interni akt, ki bo dolocal postopek preverjanja kvalitete zavarovanja in kriterije, kdaj zavarovanje ni ustrezno. S sprejemom ustreznega internega akta v zvezi s preverjanjem kvalitete danih zavarovanj se bo zagotovilo upoštevanje gospodarne in ucinkovite porabe javnih sredstev, hkrati pa bo to pripomoglo tudi k vecji transparentnosti postopka in bo odpravilo morebitna korupcijska tveganja. Komisija je na podlagi ocitkov iz podanih prijav in na podlagi zbranih podatkov tudi ugotovila, da v predhodnih postopkih, ki so podlaga za izpeljavo javnih narocil gradenj v okviru Ministrstva za zdravje, v postopkih javnih narocil gradenj in nato pri sami izvedbi javnih narocil na strani izbranega ponudnika nastopajo iste osebe. Nastopanje oseb tako v fazi izpeljave javnega narocanja in nato v fazi izvedbe javnega narocila je urejeno v Zakonu o javnem narocanju (ZJN-3), vendar pa tovrstno nastopanje oseb v razlicnih fazah postopka že samo po sebi vzbuja dolocena korupcijska tveganja, tako da so se Ministrstvu za zdravje izdala priporocila, da dosledno upošteva dolocbe 65. in 91. clena ZJN-3. Na podlagi podanih ocitkov, da pri javnih narocilih, ki se izvajajo v okviru Univerzitetnega klinicnega centra v Ljubljani, prihaja do sklenitve vec aneksov in višanja dejanske cene javnih narocil, je komisija ugotovila, da samo sklepanje aneksov ne predstavlja kršitve, saj že ZJN-3 v dolocenih primerih ureja sklepanje aneksov kot dovoljeno. Vendar pa prepogosto sklepanje aneksov vzbuja korupcijska tveganja, prav tako pa lahko predstavlja nezakonito in nesmotrno porabo proracunskih sredstev. Tudi samo podaljševanje terminskih planov samo po sebi še ne pomeni kršitve, saj ima narocnik v primeru, da do podaljšanja pride neutemeljeno, možnost uveljavljanja zavarovanja oziroma lahko terminske roke izvajalcu podaljša v primeru, da je do podaljšanja prišlo zaradi utemeljenih razlogov. V primeru, da so podaljšanja pogosta in niso ustrezno utemeljena, pa le-ta nedvomno predstavljajo korupcijsko tveganje. Ker gre v konkretnem primeru zaznanih korupcijskih tveganj glede pogostih sklepanj aneksov, s katerimi se povišuje dejanska cena izvedbe in podaljšujejo roki za izvedbo, za presojo zakonitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev, je komisija Racunskemu sodišcu RS izdala priporocilo, da v letni plan dela uvrsti revizijo ucinkovitosti in smotrnosti porabe javnih sredstev v zvezi z izvajanjem javnih narocil gradenj v okviru Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana, ki jih ta izvaja samostojno oziroma skupaj z Ministrstvom za zdravje. Drugi primer: Komisija je prejela prijavo z ocitki glede nepravilnosti pri nakupu blaga in storitev v okviru Detektivske zbornice RS, in sicer: • da doloceni nakupi niso bili izvedeni smotrno, • da so bili nekateri nakupi opravljeni brez predhodno pridobljenega vecjega števila ponudb ter • da so bile dolocene storitve narocene pri povezanih osebah. V zvezi s pravili glede narocanja blaga in storitev, ki se nanašajo na postopke narocanja blaga in storitev v okviru detektivske zbornice, je komisija ugotovila: • da detektivska zbornica ni zavezanec po Zakonu o javnem narocanju, • da detektivska zbornica nima sprejetih internih pravil v zvezi s postopki in pogoji za narocanje blaga in storitev ter • da detektivska zbornica ni zavezanec glede nasprotja interesov po ZIntPK, prav tako pa Zakon o detektivski dejavnosti ne vsebuje dolocb glede nasprotja interesov. Iz zbranega gradiva in pojasnil izhaja, da je že nadzorni odbor detektivske zbornice ugotovil dolocene nepravilnosti oziroma nesmotrno poslovanje, ker pa detektivska zbornica nima sprejetega notranjega akta, prav tako pa se zanjo ne uporabljajo dolocbe ZJN-3, je nadzorni odbor lahko podal upravnemu odboru zgolj priporocila in dolocene ugotovitve, pri katerih je izhajal iz splošnega nacela skrbnosti dobrega gospodarja. Glede na navedena korupcijska tveganja je komisija detektivski zbornici predlagala, da sprejme notranja pravila, s katerimi bo uredila pogoje in postopke za izvedbo nakupa blaga in storitev, saj se bo s takšnim internim splošnim aktom zagotovila najvišja stopnja transparentnosti, prav tako pa se bo na ta nacin v najvecji možni meri zagotovilo morebitno naknadno preverjanje upoštevanja sprejetih pravil. S sprejetjem notranjih pravil bodo o pogojih in postopkih obvešceni vsi clani detektivske zbornice, kar bo za razliko od sprejetih priporocil nadzornega odbora zagotavljalo vecjo transparentnost tudi znotraj organa (detektivske zbornice). Tretji primer: Komisija je ob obravnavi prijave z ocitki o nepravilnostih v postopkih oddaje konkretnega javnega narocila s podrocja gradenj ugotovila, da narocnik ob preverjanju dopustnosti ponudbe ni ravnal v skladu z drugim odstavkom 81. clena Zakona o javnem narocanju, saj ni preveril, ali subjekta (fizicni osebi), ki ju je izbrani izvajalec v svoji ponudbi nominiral kot odgovornega vodjo posameznih del za izvedbo cestne razsvetljave in odgovornega vodjo posameznih del za izgradnjo vodovoda, izpolnjujeta ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanju obstajajo razlogi za izkljucitev. Hkrati je komisija ugotovila, da bi bil izbrani ponudnik dolžan odgovornega vodjo posameznih del za izvedbo cestne razsvetljave in odgovornega vodjo posameznih del za izgradnjo vodovoda v svoji ponudbi priglasiti bodisi kot podizvajalca ali kot gospodarski subjekt, na katerega zmogljivosti se sklicuje. Komisija je v zadevi ugotovila tudi sum, da nadzor oziroma spremljanje gradnje s strani odgovornih vodij posameznih del ni bil ustrezen. Odgovorni vodji posameznih del sta z izbranim izvajalcem sodelovali na podlagi podjemnih pogodb. Obe odgovorni vodji del pri gradbenih delih oziroma pri projektu nista sodelovali že od samega zacetka. Izbrani izvajalec je pojasnil, da bosta delo opravljali šele v terminu, ko se bodo na objektu izvajala dela, ki predstavljajo bistvene zahteve v smislu zahtev 18. clena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Izbrani izvajalec je pojasnil tudi, da je na objektu odgovorni vodja vseh del, ki pokriva vsa podrocja izgradnje objekta. Komisija je vprašanje glede dolžnosti zagotavljanja skladnosti opravljenih del naslovila tudi na gradbenega nadzornika. Slednji je pojasnil, da vse obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega narocila izhajajo iz ZGO-1, ki v svojem 76. clenu doloca, da mora izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, imenovati odgovornega vodjo del, izvajalec, ki prevzame le dolocena dela, pa mora imenovati odgovornega vodjo takšnih posameznih del. Odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja posameznih del mora o vodenju gradnje oziroma posameznih del voditi ustrezno evidenco z vsakodnevnimi vpisi v dnevniku o izvajanju del. Ker so bila celotna dela predana v izvedbo enemu izvajalcu, je moral izvajalec zagotoviti odgovornega vodjo posameznih del zaradi zahtev narocnika v razpisni dokumentaciji. Hkrati je pogodbeni inženir predstavil terminski plan izvedbe posameznih del. Na podlagi navedenih pojasnil je komisija narocnika pozvala, da pojasni, zakaj je z razpisno dokumentacijo zahteval, da mora biti zagotovljen odgovorni vodja posameznih del za izvedbo cestne razsvetljave in odgovorni vodja posameznih del za izgradnjo vodovoda. Narocnik je odgovoril, da so z razpisno dokumentacijo od ponudnika zahtevali, da mora zagotoviti tudi vodjo posameznih del za izvedbo cestne razsvetljave oz. izgradnjo vodovoda, ker specifikacija del obsega tudi elektro dela oz. strojno inštalacijska dela, za katera je potrebno skladno z ZGO-1 imeti ustreznega strokovnjaka s podrocja elektro tehnicne oz. strojno tehnicne stroke. Na podlagi prejetih pojasnil je komisija zaznala razlicno tolmacenje obveznosti glede zahtevane navzocnosti odgovornega vodje posameznih del pri nadziranju/spremljanju gradnje. Komisija je tudi ugotovila, da je bila stranki (pred)revizijskega postopka kršena pravica do kontradiktornosti. Pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, narocnikov in javnega interesa, vkljucno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih narocil je urejeno v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega narocanja (dalje ZPVPJN). Pravno varstvo v postopkih javnega narocanja temelji na nacelih zakonitosti, hitrosti in ucinkovitosti, dostopnosti, javnosti in kontradiktornosti. Nacelo kontradiktornosti narekuje, da se v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku pod pogoji iz ZPVPJN narocniku, vlagatelju in/ali zagovorniku javnega interesa ter izbranemu ponudniku zagotovi možnost, da se izrecejo o navedbah nasprotne stranke. ZPVPJN doloca, da se v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, smiselno in subsidiarno uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek. Komisija se je opredelila do vprašanja, ali je bila strankam (pred)revizijskega postopka zagotovljena kontradiktornost, glede na dejstvo, da je narocnik v (pred)revizijskem postopku v spis dodal dodatno dokumentacijo (podjemni pogodbi, ki jih je izbrani ponudnik z odgovornima vodjema posameznih del sklenil za izvedbo drugega javnega narocila), narocnik in Državna revizijska komisija (DKOM) pa te dokumentacije nista posredovala vlagatelju, da bi se o njej lahko izrekel, ceprav sta nanjo oprla svojo odlocitev. Ker ZPVPJN tega vprašanja ne ureja, se glede tolmacenja vprašanja zagotavljanja kontradiktornosti postopka uporabi Zakon o pravdnem postopku (dalje ZPP). Omenjeni zakon v 5. clenu doloca, da mora sodišce dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Dolocba je izpeljana iz ustavno zagotovljene pravice do enakega varstva pravic v postopku. Ustava RS v 22. clenu doloca, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišcem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odlocajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišce RS se je v Sklepu št. Up 12/97 z dne 25. 3. 1999 glede ustavnih procesnih jamstev v dokaznem postopku, natancneje o pravici predlaganja dokazov in sodelovanja v postopku, opredelilo: »Pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. clenu Ustave se nanaša tudi na dokazni postopek, saj iz te pravice med drugim izhaja, da mora biti v dokaznem postopku zagotovljena enakopravnost strank, da ima stranka pravico predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, biti prisotna ob izvajanju dokazov, postavljati vprašanja pricam in izvedencem ter se izjaviti o rezultatih dokazovanja.« Omenjeno dolocbo 22. clena Ustave RS je treba razumeti tudi na nacin, da mora sodišce kontradiktornost zagotoviti tudi glede dejstev in dokazov, ki jih upošteva po uradni dolžnosti. Sodišce ne izvede in ne upošteva dokaza, glede katerega stranki ni bila dana možnost, da se o njem izjavi. Ceprav je omenjeno stališce Ustavno sodišce izreklo ob reševanju ustavne pritožbe zoper upravno odlocbo, pa je to stališce neposredno upoštevno tudi za presojo iste problematike v pravdnem postopku in tudi v konkretnem primeru. Komisija se je pri obravnavi navedene zadeve opredelila tudi do vprašanja, ali so bila v revizijskem postopku spoštovana dolocila ZPVPJN, natancneje prvega odstavka 38. clena ZPVPJN, ki doloca, da Državna revizijska komisija odloca v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh ocitanih kršitvah v postopku oddaje javnega narocila. Pri tem je komisija ugotovila, da se DKOM ni opredelil do navedb vlagatelja, da bi moral ponudnik glede na razpisno dokumentacijo in dejstvo, da odgovorni vodja posameznih del za izvedbo cestne razsvetljave pri njem ni zaposlen, slednjega v ponudbi navesti kot podizvajalca ali subjekt, na katerega zmogljivosti se sklicuje. DKOM se tudi ni opredelil do ocitka, da je narocnik kršil dolocilo drugega odstavka 89. clena ZJN-3 in dolocila lastne razpisne dokumentacije, saj ni preverjal, ali je nominirani odgovorni vodja posameznih del zaposlen pri ponudniku oziroma ali ima izbrani ponudnik navedeni kader sploh na voljo. Na podlagi vsega navedenega je komisija narocniku priporocila, naj: • v fazi sprejemanja razpisne dokumentacije doloci takšne zahtevane tehnicne in strokovne sposobnosti gospodarskih subjektov, ki bodo sorazmerne predmetu javnega narocanja, • po izteku roka za predložitev ponudb in pred odlocitvijo o oddaji javnega narocila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odlocila oddati javno narocilo, • v fazi predrevizijskega postopka zagotovi kontradiktornost postopka. V isti zadevi je komisija Državni revizijski komisiji priporocila, da naj v fazi revizijskega postopka zagotovi kontradiktornost postopka, na nacin, da ko odloca v mejah zahtevka za revizijo, odloca o vseh ocitanih kršitvah v postopku oddaje javnega narocila, ter da zagotavlja enakopravnost strank v postopku. Priporocila na podrocju zdravstva Prvi primer: V prvem primeru je komisija obravnavala prijavo suma korupcije v zvezi z zaposlitvijo družinskega clana poslovodne osebe dolocenega javnega zdravstvenega zavoda. Komisija je odstopila prejeto prijavo v obravnavo Inšpektoratu RS za delo ter prejela ugotovitve inšpektorata. Hkrati je komisija s strani Ministrstva za zdravje prejela Koncno porocilo o opravljenem nadzoru v konkretnem javnem zdravstvenem zavodu. V koncnem porocilu je bilo navedeno, da je direktor dolocenega javnega zdravstvenega zavoda izvajalcem upravnega nadzora pojasnil »da ne obstaja noben predpis, ki bi prepreceval zaposlitev direktorjeve hcerke«, in da imajo v bolnišnici 24 drugih primerov, ko obstajajo družinska razmerja. Upravni nadzor Ministrstva za zdravje je še ugotovil, da hcerka direktorja ni izpolnjevala razpisnih pogojev za zasedbo prostega delovnega mesta (ceprav je bilo le-to na novo sistemizirano), v nadaljevanju pa ni mogla vpisati specializacije iz laboratorijske medicine zaradi neustrezne izobrazbe, vpis specializacije pa ji je bil omogocen na osnovi odlocbe Ministrstva za zdravje. Na podlagi ugotovitev iz upravnega nadzora je komisija ocenila, da je potrebno opozoriti na nedopustnost izvajanja razlicnih nacinov kadrovanja po sorodstvenih in/ali prijateljskih povezavah. Potrebno je zagotoviti, da lahko vpišejo specializacijo izkljucno tisti kandidati, ki bodo po zakljucku izobraževanja zagotavljali varovanje zdravja in življenja ljudi. V kolikor specializacijo vpišejo osebe z neustrezno predhodno izobrazbo, obstoji tveganje za varovanje zdravja in življenja ljudi. Komisija je Ministrstvu za zdravje na podlagi ugotovljenega podala naslednja priporocila: • Ministrstvo za zdravje kot ustanovitelj javnih zdravstvenih zavodov v lasti Republike Slovenije mora opozoriti odgovorne osebe javnih zdravstvenih zavodov, da morajo biti kot uradne osebe pozorne na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in pri tem storiti vse, da se jim izognejo (prvi odstavek 37. clena ZIntPK). Po dolocbi 12. tocke 4. clena ZIntPK je nasprotje interesov opredeljeno kot okolišcina, v kateri zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. • Javni zdravstveni zavodi morajo pri oblikovanju sistemiziranih delovnih mest, ki se nanašajo na izvajanje zdravstvene dejavnosti v najširšem smislu, upoštevati mnenja oz. stališca Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice laboratorijske medicine in drugih pristojnih teles (npr. zahtevana izobrazba, izpolnjevanje pogojev za vpis specializacije itd.) iz razloga, ker je potrebno zagotavljati varovanje zdravje in življenja ljudi. • V kolikor Ministrstvo za zdravje z izvedbo upravnega nadzora ugotovi nepravilnosti (neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta), mora ravnati v smeri saniranja ugotovljenega nepravilnega stanja. Drugi primer: V drugem primeru je komisija obravnavala prijavo suma korupcije v zvezi z izvedbo energetske sanacije dolocenega javnega zdravstvenega zavoda. Iz prijave je izhajalo, da so plinske turbine proizvajalca, ki so bile namešcene v casu izvedbe energetske sanacije, v zelo slabem stanju. Komisija je na osnovi dodatno pridobljene dokumentacije proucila celotno zadevo in izdelala ugotovitve o posameznem primeru. Po preucitvi dejanskega stanja obravnavane zadeve je komisija ocenila, da mora Ministrstvo za zdravje v prihodnje pri izvajanju investicij v javne zdravstvene zavode ravnati kot dober gospodar, zlasti pa skrbneje paziti na interese narocnika. Komisija je Ministrstvu za zdravje na podlagi ugotovljenega podala naslednja priporocila: • Ministrstvo za zdravje in/ali javni zdravstveni zavodi morajo zahtevati od arhitektov, da izdelajo takšne tehnicne nacrte, da se lahko zagotovi izvedba po izdelanem projektu z razlicnimi izvajalci in z razlicnimi dobavitelji, ker je le tako zagotovljena konkurenca med ponudniki za dobavo razlicne opreme za izvedbo investicije. Primer: nacrt arhitekta, ki v projektantski nacrt (namerno) vkljuci takšno tehnicno rešitev, ki jo v postopku izvedbe investicije izbranemu najugodnejšemu izvajalcu del lahko zagotovi oz. dobavi le en dobavitelj (ki je »povezan« z arhitektom), je neustrezen. V kolikor na primer narocnik ne zahteva od projektanta, naj z izdelanim projektom omogoci takšne rešitve, da lahko potrebno strojno ali drugo opremo ponudijo vsaj trije ponudniki, obstoji tveganje, da je arhitekt oz. projektant povezan z vnaprej poznanim dobaviteljem, od katerega bo pricakoval, da mu bo namenil dolocen procent od dobavljene vgrajene opreme iz razloga, ker mu je zagotovil posel. • Pravilno je, da Ministrstvo za zdravje in/ali javni zdravstveni zavod kot narocnik strokovno zaupa strokovnjaku z licenco Inženirske zbornice Slovenije, vendar mora narocnik vseeno izvajati ustrezen nadzor nad njegovim delom. V kolikor je namrec strokovnjak z licenco Inženirske zbornice Slovenije »zelo blizu« interesu izvajalca del, ki je bil na javnem razpisu izbran kot najugodnejši izvajalec, potem verjetno ni pricakovati, da bo le-ta delal v interesu narocnika, temvec bo sprejemal odlocitve, ki so bližje interesu izvajalca del. Tretji primer: Komisija je v okviru prejete prijave, ki se je nanašala na ravnanje zdravnice v javnem zavodu, obravnavala privilegije zdravnikov. Na podlagi obravnave prijave je senat komisije v letu 2019 sprejel zakljucne ugotovitve, pri cemer je bilo ugotovljeno, da je zdravnica v javnem zavodu (hci) odobrila bolniško odsotnost svojemu družinskemu clanu (svoji mami) in v casu te bolniške odsotnosti tudi odhod v tujino. Družinski clan (mama) pa je nato v casu bolniške odsotnosti iz dela izvajal varovanje treh ne šoloobveznih otrok (otroci zdravnice – njene hcerke) na otoku v apartmaju v lasti delodajalca, javnega zavoda. Komisija je obravnavala primer iz leta 2018, hkrati pa je bila obvešcena, da je uslužbenka javnega zavoda podobno ravnala (torej združevala bolniško odsotnost in korišcenje letnega dopusta) tudi v letu 2019 in leta 2017, torej že tri leta zapored. Komisija pri obravnavanem dejanju ni zaznala kršitev dolocil ZIntPK, je pa na osnovi proucitve okolišcin, ki se nanašajo na privilegije zdravnikov, ugotovila, da se le-ti pri pristojnih (to so: zdravniki, Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) razlicno razumejo in/ali izvajajo, ter da nekatere pravice zdravnikov nimajo zakonske podlage, zaradi cesar lahko te okolišcine privedejo tudi do tveganj za prisotnost koruptivnih ravnanj. Komisija je ugotovila, da obstaja verjetnost, da zdravniki ne upoštevajo dolocb Kodeksa zdravniške etike, da obstaja verjetnost, da imajo zdravniki dolocene pravice, ki nimajo zakonske podlage, in da obstaja verjetnost, da si pristojni ne razlagajo Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in/ali Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tako, kot si jih razlaga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zato je komisija na Ministrstvo za zdravje, ZZZS in ZZS naslovila poziv k ukrepanju po 13. clenu ZIntPK. V pozivu je komisija institucije pozvala, naj podajo obrazložitev, kako bodo pristopili k ukrepom v zvezi s Kodeksom zdravniške etike, kateri ukrepi se bodo izvršili v povezavi s privilegiji zdravnikov in kako se bo postopalo za zagotovitev poenotenega razumevanja dolocb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cetrti primer: Komisija je v okviru obravnave prijave suma korupcije glede imenovanja direktorja dolocenega sveta javnega zdravstvenega zavoda že v letu 2018 ugotovila, da je bila direktorica dolocenega javnega zdravstvenega zavoda imenovana na podlagi odloka obcin ustanoviteljic, ki je po mnenju komisije zaradi dolocila, da »direktorja imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem obcine ustanoviteljice, v kateri je sedež zavoda« (ki hkrati sploh ni bilo preneseno v spremembe in dopolnitve statuta), v nasprotju z 2. odstavkom 32. clena Zakona o zavodih (ZZ) in 1. odstavkom 29. clena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki je tudi podrocni zakon za zdravstvene ustanove na primarni ravni. ZZDej namrec v 1. odstavku 29. clena eksplicitno doloca, da »direktorja zdravstvenega zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja«, kar v primeru vec ustanoviteljev posledicno pomeni s soglasjem vseh. Komisija je zaradi ugotovljenih korupcijskih tveganj v letu 2018 posredovala priporocilo obcinskim svetom vseh obcin ustanoviteljic zdravstvenega doma, in sicer naj uskladijo omenjeni odlok z dolocbami ZZ in ZZDej, s podanim priporocilom pa je seznanila tudi vse nadzorne odbore obcin ustanoviteljic. Ker je bil odlok po skoraj enem letu od podanih priporocil še vedno neskladen z dolocbami ZZ in ZZDej, zaradi tega pa so še vedno podana tudi korupcijska tveganja, je komisija podala pobudo Ministrstvu za zdravje, da na Ustavno sodišce RS vloži pobudo za presojo zakonitosti 3. clena ustanovitvenega akta dolocenega javnega zdravstvenega zavoda. Dolocanje pogojev, meril in kriterijev za imenovanje kandidatov za guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije Komisija je v okviru postopka suma kršitve dolžnega ravnanja funkcionarja Banke Slovenije preucila tudi zakonsko podlago za imenovanje guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije. V zvezi s tem je komisija v okviru svojih pristojnosti zahtevala in pridobila pojasnila, med drugim tudi od Urada predsednika Republike Slovenije. Komisija je ugotovila, da Zakon o banki Slovenije (ZBS-1) ne doloca nobenih posebnih pogojev ali kriterijev, ki bi jih morali kandidati za guvernerja ali viceguvernerja ob imenovanju izpolnjevati, oziroma meril, ki bi se jih pri izbiri predlaganih kandidatov upoštevalo. Kriterijev ne vsebuje niti noben zapis, interni akt ali kakršenkoli drug dokument. Clan Sveta Banke Slovenije (torej guverner in viceguvernerji) je v skladu s 4. clenom ZIntPK funkcionar in uradna oseba. Zato komisija kot nesprejemljivo izpostavlja dejstvo, da za izbiro kandidatov za zasedbo takšnih funkcij v javnem sektorju ne obstajajo nikakršni pogoji, kriteriji in merila. Postopki imenovanj ali razrešitev funkcionarjev, ki so (ne)urejeni na nacin, kot ga opredeljuje ZBS-1, niso v skladu z najvišjo stopnjo transparentnosti in sledljivosti, kot bi se v takšnih postopkih pricakovalo, hkrati pa ne omogocajo odpravljanja korupcijskih tveganj politicnega in drugega interesnega vplivanja na imenovanja ali razrešitve clanov Sveta Banke Slovenije. Nesprejemljivo je tudi dejstvo, da je clan Sveta Banke Slovenije v skladu z dolocbami 39. clena ZBS-1 razrešen, ce se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjuje vec pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali je zagrešil hujšo kršitev, s tem da pogojev zakon ne doloca niti ob imenovanju kandidata, niti jih izrecno ne opredeljuje za razrešitev samo, kar ustvarja korupcijska tveganja netransparentnosti, nesledljivosti ter posledicno tveganja kršitve etike in integritete v postopkih imenovanj in razrešitev clanov Sveta Banke Slovenije. Komisija je zato na podlagi 12. clena ZIntPK pristojnemu ministrstvu priporocila, naj ZBS-1 dopolni z natancno dolocitvijo pogojev, meril in kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za guvernerja in viceguvernerje Banke Slovenije, ter opredelitvijo razlogov v primeru razrešitve navedenih oseb, s priporocili pa je seznanila tudi Urad predsednika RS, Državni zbor RS ter Banko Slovenije. Priporocila Vladi RS in SDH v zvezi s kadrovanji clanov nadzornih svetov Komisija je Vladi RS in Slovenskemu državnemu holdingu izdala priporocila v zvezi z zagotavljanjem transparentnosti v okviru postopkov imenovanj in razrešitev clanov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države. Komisija je pri obravnavi prejete prijave v zvezi s postopkom odpoklica in imenovanja clanov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi, ki je v lasti Republike Slovenije, zaznala korupcijska tveganja in tveganja za kršitev etike in integritete v zvezi z razreševanjem in imenovanjem clanov nadzornih svetov v družbah pod prevladujocim vplivom države oziroma pod izkljucnim lastništvom države. V zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji je komisija Vlado RS in Slovenski državni holding, ki v imenu Republike Slovenije izvršujeta lastniške pravice, konec oktobra pozvala, naj dosledno upoštevata sistemsko nacelno mnenje komisije št. 06210-201/2014-30 z dne 16. 9. 2014, poleg tega pa jima je komisija priporocila, da za zagotovitev nacela transparentnosti upravljanja z državnim premoženjem pisno obrazložita odlocitve, ki jih sprejmeta v okviru postopkov imenovanj in razrešitev clanov nadzornih svetov in uprav družb s kapitalsko naložbo države. Zgolj na tak nacin bodo lahko odpravljena morebitna korupcijska tveganja in tveganja kršitve etike in integritete ter omogocen morebiten nadzor s strani državnih organov. V sistemskem nacelnem mnenju št. 06210-201/2014-30 je bilo ugotovljeno, da je treba v vseh postopkih imenovanj in razrešitev clanov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujocim vplivom države povecati transparentnost v vseh fazah postopka. V obrazložitvi nacelnega mnenja je izrecno zapisano, da je z vidika odgovornosti, ki jo imajo upravljavci, in z vidika omejevanja tveganj korupcije, nasprotja interesov in drugih institutov ZIntPK ravnanje upravljavcev, ko ti odpoklic utemeljijo s splošno zakonsko dikcijo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), da je »odlocitev prepušcena delnicarjem«, nezadostno in neprimerno. Nadalje je v obrazložitvi nacelnega mnenje zapisano, da je komisija mnenja, da morajo odlocevalci in upravljavci javnega premoženja svoje odlocitve utemeljiti in s tem vnaprej izkljuciti kakršne koli sume nedovoljenih in neeticnih ravnanj. ZGD-1 ne vsebuje izrecnih dolocb, ki bi zahtevale utemeljitev odpoklica nadzornikov, vendar pa to še ne pomeni, da lastniku oziroma delnicarju, ki ga je možno identificirati in bi zahteval razrešitev nadzornega sveta, v primeru izvedbe nadzora oziroma prejema zahteve za podajo podatkov s strani državnih organov, ne bi bilo potrebno navesti razloga za svoj predlog. Pri odpoklicu nadzornikov pred potekom njihovega mandata gre nedvomno za odlocitev, za katero mora organ oziroma družba, ki zastopa Republiko Slovenijo kot lastnico, imeti tehtne razloge, saj bi razrešitve brez kakršnihkoli razlogov nedvomno pomenila zlorabo pravic, ki so dodeljeni organu ali družbi kot upravljavcu državnega premoženja. Ker gre v postopkih imenovanj in razrešitev clanov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujocim vplivom države oziroma celo pod izkljucnim lastništvom države za zastopanje Republike Slovenije in posredno za upravljanje s premoženjem Republike Slovenije, je potrebno vsakršno odlocitev, ki se sprejme z izvedbo skupšcine, ustrezno utemeljiti. Utemeljitev je še zlasti nujna za vse odlocitve, ki ne predstavljajo »rednih odlocitev« v okviru skupšcine, kamor nedvomno sodi tudi odlocitev o odpoklicu nadzornega sveta pred potekom mandatne dobe. V primerih, ko upravljavec predhodno poda razrešnico nadzornemu svetu (drugi odstavek 294. clena ZGD-1), gre namrec za odstop od zastavljene politike upravljanja družbe oziroma za spremembo politike upravljanja družbe, tako da bi morala biti obrazložitev tovrstne odlocitve skladna tudi s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD; http://www.bicg.eu/wp­content/uploads/2017/07/OECD-2015.pdf). V smernicah OECD je tudi doloceno, da mora država upravljati družbe pod prevladujocim vplivom države v korist državljanov. To nedvomno pomeni, da mora biti zagotovljena višja stopnja transparentnosti, posledicno pa zagotovljeno, da mora biti vsaj državnim organom v okviru vodenja postopkov ugotavljanja morebitnih kršitev omogoceno, da na podlagi pisnih obrazložitev presodijo, ali so bile odlocitve sprejete v korist državljanov in skladno z zakonskimi normami oziroma ali so bila pooblastila morebiti zlorabljena za dosego kakšnega nedovoljenega cilja. Nadzor nad obremenjevanjem okolja s hrupom ter upoštevanjem mejnih in kriticnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju Komisija je prejela vec prijav, v katerih prijavitelji navajajo domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v zvezi z emisijami hrupa v okolje in meritvami, ki naj bi jih za zavezance (ki povzrocajo vire hrupa) opravljali pooblašceni ocenjevalci meritev hrupa v okolje. Pri obravnavi navedenih ocitkov se je izpostavil problem, da meritve v skladu z zakonodajo naroci in placa zavezanec. Na težave pri izvedbi meritev hrupa in na dvom v njihove rezultate je opozoril tudi Varuh clovekovih pravic. Prijavitelji tako izpostavljajo, da porocila o izvedenih meritvah hrupa, ki sta jih narocila zavezanca sama, niso pokazala morebitnih prekoracenj mejnih vrednosti, meritve hrupa, ki so jih narocili sami (oziroma drugi in ne zavezanci), pa so pokazale drugacne rezultate. Meritve zavezancev, ki so jih ti narocili sami, naj ne bi bile opravljene pri polnem obratovalnem casu, na dolocenih mestih, kjer je hrup najglasnejši … Zato naj ne bi predstavljale verodostojnih podatkov. Nadalje se pri sedanji zakonski ureditvi izpostavlja tudi problem, da pooblašceni izvajalci meritev hrupa ne želijo opravljati meritev (ki bi jih npr. narocili stanovalci), ker že opravljajo storitve za zavezance. Inšpektorat RS za okolje in prostor je komisiji pojasnil, da meritve hrupa na dolocenih lokacijah, ki jih narocijo prijavitelji, velikokrat dejansko presegajo mejne vrednosti. Pri navedenih meritvah pa ni vedno jasno razvidno, ali se je meril celoten hrup ali pa le hrup dolocenega zavezanca s proizvodno dejavnostjo (npr. hrup ceste). Nadalje je Inšpektorat RS za okolje in prostor komisiji pojasnil, da se težava pojavi tudi pri odredbi kontrolnih meritev, ki bi morale biti zaradi utrditve same verodostojnosti izvedene nenapovedano v stanju najvecje zmogljivosti obratovanja. Najvecjo zmogljivost obratovanja lahko v dolocenem trenutku zagotovi le zavezanec sam, zaradi cesar je predhodna seznanitev zavezanca neizogibna. V zvezi z navedenim je komisija ugotovila naslednje: Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v 101. clenu doloca, da mora povzrocitelj obremenitve okolja pri opravljanju svoje dejavnosti zagotavljati monitoring vplivov svojega delovanja na okolje. Obratovalni monitoring pa lahko v skladu s 101.a clenom ZVO-1 izvaja le oseba, ki je vpisna v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa. Preverjanje monitoringa po 97., 98., 99. in 101. clenu ZVO-1 izvaja ministrstvo, ki lahko z odlocbo pooblastilo za izvajanje monitoringa odvzame, med drugim tudi v primeru, ce so bile vec kot dvakrat ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju obratovalnega monitoringa. Inšpektor za okolje lahko v primeru dvoma odredi kontrolne meritve hrupa. Inšpektorat RS za okolje in prostor je komisiji sporocil, da so glede na porocila iz obmocnih enot (OE) inšpektorji predlagali pregled Porocil o ocenjevanju hrupa v okolju, Porocil o dolocanj hrupa v okolju oziroma drugih porocil pri Agenciji za okolje (ARSO), in sicer v OE Celje štirikrat, v OE Murska Sobota trikrat, v OE Ljubljana šestkrat, v OE Novo mesto, OE Nova Gorica in OE Koper pa po enkrat. Pri tem so bile ugotovljene nesporne nepravilnosti pri izvajanju meritev s strani pooblašcenih izvajalcev meritev, in sicer v OE Celje dvakrat, v OE Murska Sobota in OE Ljubljana pa po enkrat. Komisija je ugotovila, da zakonska ureditev, ki omogoca zavezancu izbiro pooblašcenega izvajalca meritev, ne omogoca ucinkovitega nadzora države na podrocju preprecevanja emisij hrupa v okolje in tako predstavlja vir korupcijskih tveganj. Komisija ugotavlja, da prepustitev izbire pooblašcenega izvajalca meritev, ki bi moral biti objektiven in nepristranski, stranki v postopku, ki ima zasebni interes glede rezultatov meritev, predstavlja korupcijsko tveganje. Pooblašceni izvajalec meritev ima pooblastilo države, da na podlagi predpisov opravlja meritve, ki so s pravnimi predpisi obvezujoce oziroma se v upravnih ali inšpekcijskih postopkih uporabljajo kot podlaga oziroma dokaz, zaradi cesar morajo biti zakonite, torej opravljene nepristransko, strokovno, verodostojno … Pooblašceni izvajalci meritev lahko to pooblastilo zlorabijo zaradi zasebnih interesov (npr. premoženjskih) in delujejo v posameznem postopku merjenja hrupa v zasledovanju želenega cilja zavezanca, ki ima lahko interes, da meritve ne pokažejo prekoracenih ravni hrupa v okolju, kot jo doloca podrocna zakonodaja. Nadalje obstaja tveganje, da v kolikor bi pooblašceni izvajalec meritev izvajal pooblastilo korektno in zakonito, bi zaradi meritev, ki so v škodo zavezanca (prekoracitev vrednosti dovoljenih mejnih vrednosti hrupa), utrpel povracilne ukrepe v obliki izgube posla, ko tovrstne meritve opravlja za istega zavezanca v drugih primerih. Dejstvo je, da ima zavezanec interes, da so rezultati meritve v njegovo korist, torej da ne pokažejo preseganja mejnih vrednost hrupa, saj zakonodaja predpisuje sankcije za prekoracene vrednosti. Zato tudi ni izkljuceno, da bi zavezanec lahko izvajal dolocene pritiske na merilca (ki so lahko neposredni, v obliki groženj, ali bolj sofisticirani, v obliki izgube posla). Komisija meni, da bi se lahko tako identificirana korupcijska tveganja obvladala z neodvisnim nadzorom in financiranjem meritev. Glede na ugotovljena korupcijska tveganja je komisija podala priporocilo Ministrstvu za okolje in prostor, naj v okviru svojih pristojnosti zagotovi neodvisen nadzor nad obremenjevanjem okolja s hrupom ter upoštevanjem mejnih in kriticnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju, dolocenih v predpisu, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Neodvisen nadzor se lahko zagotovi zgolj z ocenjevanjem hrupa oziroma meritvami, ki ga bodo opravljali neodvisni, objektivni in strokovni izvajalci, ki ne bodo podvrženi identificiranim korupcijskim tveganjem, kar pomeni, da naj država doloci izvajalca meritev in tudi financira meritve. Ministrstvu za okolje in prostor je komisija tudi priporocila, naj v okviru veljavne zakonodaje izvaja vec nadzora nad izvajalci pooblašcenih meritev in izreka ukrepe v primeru nesporno ugotovljenih nepravilnosti. Izvedenci strokovnih komisij za podajo mnenja po Zakonu o osebni asistenci Komisija je s postopkom pricela na podlagi prijave, v kateri so bila opažanja glede dolocil Zakona o osebni asistenci (ZOE) ter Pravilnika o osebni asistenci (Pravilnik), ki se nanašajo na strokovno komisijo centra za socialno delo. Ta je sestavljena iz dveh izvedencev in poda strokovno mnenje, na podlagi katerega se izda odlocba o pravici do osebne asistence. Iz vsebine prijave je izhajalo, da v dolocenih primerih zaposleni na centrih za socialno delo nastopajo v vlogi izvedencev, hkrati pa tudi v vlogi oseb, ki izdajajo odlocbo, da so clani komisije placani 50 evrov za vsako opravljeno zadevo, kljub temu da opravljajo zadeve v okviru svojega delovnega casa, za katerega so placani po pogodbi o zaposlitvi, ter da mora biti clan komisije usposobljen za uporabo orodja ZOjA in imeti potrdilo o opravljenem usposabljanju, pri cemer si izvedenci usposabljanja zagotovo niso placali sami, ampak ga je delodajalec, torej center za socialno delo. Z vpogledom v relevantno zakonodajo je komisija ugotovila, da centri za socialno delo postavijo strokovno komisijo, ki je sestavljena iz dveh clanov – izvedencev, ki se dolocita iz liste izvedencev, objavljene na spletnih straneh ministrstva. Z vpogledom na spletne strani Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije ter na spletne strani posameznih centrov za socialno delo je bilo ugotovljeno, da je na listi izvedencev vpisanih vec oseb, ki so tudi vodstveni uslužbenci, zaposleni na centrih za socialno delo. Nadalje iz cetrtega odstavka 6. clena Pravilnika izhaja, da je za podajo mnenja strokovne komisije predvideno placilo, tako da samo placilo za opravljeno delo izvedencev ne more biti sporno. Glede na dejstvo, da centri za socialno delo sami postavijo izvedence v strokovne komisije, pa obstoji realna možnost, da bi izvedenci, ki so hkrati zaposleni na centrih za socialno delo, sami sebe dodelili v posamezno strokovno komisijo in bi si s tem tudi pridobili premoženjsko korist, kar pa bi pomenilo kršitev dolocb nasprotja interesov, dolocenih v ZIntPK. Iz prijave prav tako izhajajo navedbe, da naj bi zaposleni na centrih za socialno delo, ki so dodeljeni v strokovne komisije za podajo mnenja, delo v okviru strokovnih komisij opravljali v casu rednega delovnega casa na centru za socialno delo. Tovrstna možnost, da bi clani strokovnih komisij opravljali delo v casu rednega delovnega casa na centrih za socialno delo, ko za delo v strokovnih komisijah dobivajo posebno placilo, vzbuja tveganje za nastanek neintegritetnih ravnanj, ki pomenijo tudi kršitev delovnopravne zakonodaje. Zaposleni na centrih za socialno delo dela v strokovni komisiji ne smejo opravljati v okviru rednega delovnega casa, temvec ga lahko opravljajo izven delovnega casa, bodisi po izteku delovnega casa oziroma s korišcenjem upravicene odsotnosti z delovnega mesta. Glede na ugotovljena korupcijska tveganja je komisija podala priporocilo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj obvesti centre za socialno delo, da primeri, ko bi zaposleni na centrih za socialno delo sami sebe imenovali kot izvedence v strokovne komisije za podajo mnenja po ZOE, predstavljajo kršitev predpisov o nasprotju interesov po ZIntPK ter jim v zvezi s tem posreduje sistemsko nacelno mnenje komisije št. 06211-9/2012/23 z dne 3. 7. 2012. Prav tako je komisija ministrstvu podala priporocilo, naj obvesti centre za socialno delo, da bi opravljanje izvedenskega dela zaposlenih na centrih za socialno delo, ki so hkrati clani strokovnih komisij, v okviru rednega delovnega casa na centru za socialno delo pomenilo neintegritetno ravnanje in hkrati tudi kršitev delovnopravnih predpisov, ter da v zvezi s tem preveri, ali so vzpostavljeni nadzorni mehanizmi za preprecevanje omenjenih kršitev, ce ti niso vzpostavljeni, pa naj predlaga centrom za socialno delo, da nadzorne mehanizme vzpostavijo. Korupcijska tveganja pri postopkih kadrovanjih v AKOS Komisija je na lastno pobudo zacela postopek zaradi suma korupcije, kršitve etike in integritete javnega sektorja ter suma zahteve neeticnega oziroma nezakonitega ravnanja pri imenovanju direktorice Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). V zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji je komisija Uradniškemu svetu izdala priporocila, naj: • natecajne komisije k izbiri poslovodnih oseb pristopijo objektivno in nepristransko ter zagotovijo enakopravno obravnavo kandidatov; • natecajne komisije posebno pozornost namenijo upravljanju korupcijskega tveganja nedovoljenega vplivanja v natecajnih postopkih; • Uradniški svet zagotovi enotno prakso pri uporabi Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi. V zvezi z zaznanimi korupcijskimi tveganji pa je komisija Svetu AKOS izdala naslednje priporocilo: • da naj clani Sveta AKOS pri javnih narocilih ravnajo smotrno in gospodarno z javnimi sredstvi, se izogibajo nepotrebnim in ciljno naravnanim narocilom pravnih mnenj ter se vzdržijo vsakršnih ravnanj, ki imajo za posledico netransparentno odlocanje v kadrovskih zadevah. Sodelovanje z drugimi organi SNAP je v letu 2019 pri obravnavi prijav in preiskovanju sumov korupcije ter drugih kršitev ZIntPK zaradi uresnicevanja namena zakona nadaljeval z aktivnim sodelovanjem z organi odkrivanja in pregona (tem je v letu 2019 podal 40 naznanil in ovadb sumov kaznivih dejanj), inšpekcijskimi in drugimi državnimi organi in ustanovami, pristojnimi za izvrševanje nadzora nad izvajanjem zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov (v letu 2019 jim je v obravnavo oziroma nadaljnje reševanje odstopil skupaj 133 prijav). Ob 40 odstopih policiji in tožilstvu je SNAP v 27 primerih podal pojasnilo ali odgovor na zaprosilo policije ali tožilstva. Število pobud oz. odstopov drugim organom (inšpekcije, Racunsko sodišce …) 200 150 100 50 0 143 160 133 98 118 99 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Število naznanil ter ovadb policiji oziroma državnemu tožilstvu zaradi sumov kaznivih dejanj 108 100 80 60 40 20 0 120 84 48 63 61 40 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Komisija je v letu 2019 sodelovala z drugimi organi zlasti na naslednje nacine: • operativni delovni sestanki s predstavniki policije (predvsem Nacionalnega preiskovalnega urada), Specializiranega državnega tožilstva in Racunskega sodišca RS); • operativni delovni sestanki z zagovorniki javnega interesa, ki delujejo na podrocju javnih narocil, tj. Direktoratom za javno narocanje Ministrstva za javno upravo, Agencijo za varstvo konkurence in Racunskim sodišcem RS; • odstopanje zadev v pristojno reševanje oziroma predlogov za uvedbo nadzorstvenih in prekrškovnih postopkov iz pristojnosti posameznih organov; • sodelovanje v medresorski delovni skupini za namen spremljanja uresnicevanja Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih nadzornih organov pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih gospodarskih ter korupcijskih kaznivih dejanj; • sodelovanje oziroma udeležba v programih usposabljanja in izpopolnjevanja; • sodelovanje v medresorski delovni skupini za pripravo nove Resolucije o nacionalnem programu preprecevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje od 2018 do 2022; • sodelovanje v delovni skupini za koordinacijo sodelovanja z evropskim Uradom za boj proti goljufijam. Gre za tako imenovano Službo za usklajevanje boja proti goljufijam oziroma Anti-Fraud Coordination Service (AFCOS), ki zagotavlja usklajevanje na tem podrocju znotraj države, in sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam oziroma European Anti-Fraud Office (OLAF). Prekrškovni postopki V nadaljevanju navajamo nekatere statisticne podatke o prekrškovnih postopkih komisije: • uvedenih je bilo 95 prekrškovnih postopkov (v letu 2018 je komisija uvedla 58 prekrškovnih postopkov); • izdanih je bilo 32 odlocb o prekršku (v 11 primerih je bila izrecena globa, v 21 primerih je bila izrecena sankcija izkljucno opominjevalne narave); • izrecenih je bilo 48 opozoril po Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno precišceno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US); • izrecenih je bilo za 15.400 evrov glob in 2.170 evrov stroškov postopka. Število uvedenih prekrškov 400 350 300 250 200 150 100 50 0 47 2014 2015 2016 2017 2018 2019 375 133 60 58 95 V letu 2019 je bilo placanih 5.900 evrov glob in 2.049 evrov upravnih taks, pri cemer je potrebno upoštevati, da se nekatera placila nanašajo tudi na odlocbe, izdane v preteklih letih. Poleg tega se število uvedenih postopkov ne ujema s številom na primer izdanih odlocb in opozoril, saj so bile nekatere odlocbe izdane v postopkih, ki so bili uvedeni že v letu 2018, prav tako pa nekateri prekrškovni postopki niso bili zakljuceni z izdajo odlocbe ali opozorila, ampak z ustavitvijo postopka (ce se je na primer ugotovilo, da ne gre za prekršek). Nasprotje interesov • Uvedenih je bilo 37 prekrškovnih postopkov. • Izdanih je bilo 17 odlocb. • Vložene ni bilo nobene zahteve za sodno varstvo. • Izrecenih je bilo 19 pisnih opozoril. Omejitve poslovanja • Uvedenih je bilo sedem prekrškovnih postopkov. • Izdani sta bili dve odlocbi. • Izreceni sta bili dve opozorili. • Vložene ni bilo nobene zahteve za sodno varstvo. Nezdružljivost funkcij • Uvedenih je bilo šest prekrškovnih postopkov. • Izdane so bile tri odlocbe. • Izreceni sta bili dve pisni opozorili. Lobiranje • Uvedenih je bilo 23 prekrškovnih postopkov. • Izdanih je bilo pet odlocb in izrecenih 12 opozoril. • Vložene so bile štiri zahteve za sodno varstvo. Protikorupcijska klavzula • Uvedenih je bilo šest prekrškovnih postopkov. • Izdani sta bili dve odlocbi in izreceno eno pisno opozorilo. Zašcita prijaviteljev • Uveden ni bil noben prekrškovni postopek. • Izdana ni bila nobena odlocba. Premoženjsko stanje • Uvedenih je bilo 16 prekrškovnih postopkov. • Izdane so bile tri odlocbe. • Izrecenih je bilo 10 pisnih in dve ustni opozorili. Zašcita prijaviteljev Prijavitelji so eden od pomembnejših virov informacij pri razkrivanju koruptivnih ravnanj in lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu omejevanju korupcije. Izhodišca politike zagotavljanja zašcite oseb – prijaviteljev, ogroženih zaradi razkrivanja korupcije in drugih nezakonitih ter neeticnih ravnanj – izhajajo iz temeljnih nacel Ustave RS, skupnih vrednot EU, mednarodnih konvencij ter pravnih in eticnih standardov, vezanih na integriteto, transparentnost in odgovornost. Komisija pri zagotavljanju zašcite prijaviteljev deluje proaktivno in retroaktivno, saj je temeljno vodilo njenega delovanja zagotavljanje varovanja clovekovega dostojanstva, s preprecevanjem vseh oblik ogrožanja, nasilja, diskriminacije in nadlegovanja v delovnem okolju. Vsakdo, ki je ogrožen zaradi povracilnih ukrepov dobroverne prijave ali drugih prizadevanj pri razkrivanju korupcije, ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva zašcito. Institucije javnega in zasebnega sektorja so dolžne v svojem notranjem okolju varovati clovekovo dostojanstvo in zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsakdo v skladu s pravili in postopki, svobodno ter brez strahu pred mašcevanjem razkrije korupcijo in druga nezakonita ali neeticna ravnanja, ki ogrožajo posameznika ali javni interes. Zašcita prijaviteljev je urejena v III. poglavju ZIntPK, od 23. do 25. clena. Ukrepe komisije za zašcito prijaviteljev po ZIntPK lahko razdelimo na dve fazi: • ukrepi za zašcito identitete prijavitelja, • ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami. Zašcita identitete prijavitelja je eden osnovnih in temeljnih ukrepov preprecevanja, omejevanja in odkrivanja korupcije. Komisiji ali drugemu pristojnemu organu lahko vsakdo poda prijavo o koruptivnem ravnanju v državnem organu, lokalni skupnosti, pri nosilcu javnih pooblastil ali drugi pravni osebi javnega ali zasebnega prava ali o ravnanju fizicne osebe, za katero verjame, da ima znake korupcije. Komisija varuje identiteto vsakega prijavitelja, in sicer ne glede na to, ali prijavitelj to posebej zahteva. Med postopkom in po zakljucku postopka pred komisijo podatki o identiteti prijavitelja niso informacija javnega znacaja, kar velja tudi v primerih, kadar je gradivo s takšnimi podatki odstopljeno v reševanje drugemu organu. Identitete prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki v povezavi s prijavo resnicni, ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. Posameznik, ki ugotavlja identiteto prijavitelja, se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 1.200 evrov, v primeru da identiteto prijavitelja razkrije, pa z globo od 1.000 do 2.000 evrov. Kadar pa se v nekem organu zacne postopek za ugotavljanje ali razkritje identitete prijavitelja zaradi njegove prijave, se odgovorno osebo kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 evrov. Eden poglavitnih pogojev za priznavanje zašcite prijavitelju je njegova dobrovernost. Pri oceni, ali je prijava podana v dobri veri oziroma ali je prijavitelj utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki resnicni, komisija upošteva predvsem naravo in težo prijavljenega ravnanja, z njim grozeco ali povzroceno škodo, morebitno prijaviteljevo kršitev dolžnosti varovanja dolocenih podatkov ter status organa ali osebe, kateri je bila zadeva prijavljena. Zlonamerna prijava se kaznuje kot prekršek, in sicer z globo od 1.000 do 2.000 evrov. Samo sodišce lahko odloci, da se razkrijejo podatki in identiteta prijavitelja, ce je to nujno treba za zavarovanje javnega interesa ali pravic drugih. V primeru, da prijavitelj zahteva posebno zašcito, postane tako imenovani prikriti prijavitelj, kateremu se že ob prvem stiku s komisijo (navadno z nosilcem zadeve oziroma z uslužbencem komisije, ki ga prvi sprejme) doloci psevdonim oziroma kodno ime, ki se nato uporablja skozi celoten postopek. Na tak nacin identiteto prijavitelja pozna zgolj nosilec zadeve, tako da se med njima lahko vzpostavi odnos zaupanja. Ce je prijavitelj zaradi podane prijave izpostavljen povracilnim ukrepom in so zanj nastale škodljive posledice, ima pravico od svojega delodajalca zahtevati povracilo protipravno povzrocene škode, pri cemer je dokazno breme na strani delodajalca. Komisija lahko tem prijaviteljem nudi pomoc pri ugotavljanju vzrocne povezave med povracilnimi ukrepi in njihovimi škodljivimi posledicami. Ce komisija povezavo ugotovi, lahko od delodajalca zahteva, da nemudoma preneha s takšnim ravnanjem. V primeru, da gre za prijavitelja, ki je javni uslužbenec in je nadaljevanje dela na njegovem delovnem mestu nemogoce, lahko od delodajalca zahteva premestitev na drugo enakovredno delovno mesto, uresnicitev navedene zahteve pa mora delodajalec javnega uslužbenca zagotoviti najkasneje v roku 90 dni, kar spremlja komisija. Ce so v povezavi s prijavo korupcije podani pogoji za zašcito prijavitelja oziroma njegovih družinskih clanov po zakonu, ki ureja zašcito pric v kazenskem postopku (Zakon o zašciti pric; Uradni list RS, št. 113/05 in naslednji), lahko komisija poda predlog za njihovo vkljucitev v program zašcite oziroma pobudo generalnemu državnemu tožilcu za izvedbo nujnih zašcitnih ukrepov. Seveda pa je osnovni pogoj, da so ukrepi za zašcito prijavitelja pred povracilnimi ukrepi oziroma škodljivimi posledicami ucinkoviti, da se zašcitena oseba z njimi strinja. Ukrepi zašcite prijaviteljev po ZIntPK so subsidiarni, uporabljajo se takrat, ko podrocni predpisi o varstvu ogroženega prijavitelja niso ucinkoviti. V tem primeru komisija poleg zašcite prijavitelja zahteva ugotavljanje odgovornosti za opustitev dolžnega ravnanja tistih, ki so v prvi vrsti dolžni zagotoviti in izvajati ucinkovite ukrepe za zašcito ljudi ter skupnosti pred nasiljem, korupcijo in drugimi protipravnimi ravnanji. Sodelovanje z drugimi državnimi organi in institucijami, ki so v okviru svojih pristojnosti dolžni pomagati pri zagotavljanju zašcite, poteka na vec ravneh in je usklajeno na podlagi predpisov, jasnih navodil in informacijskih poti. Komisija si prizadeva, da v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi deležniki razvija in širi znanje, ozavešca, poucuje in pomaga posameznikom, vodstvenim organom, predstojnikom ter zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju, da krepijo kulturo spoštovanja clovekovega dostojanstva, integritete, transparentnosti ter odgovornosti za razkrivanje in preprecevanje korupcije brez strahu pred ogrožanjem in povracilnimi ukrepi. Komisija prijavo preuci predvsem z vidika resnicnosti in dobronamernosti ter zlasti, ali je ogroženost tudi dejansko podana in je resnicna oziroma takšna, da jo bo lahko obravnavala z vidika svojih pristojnosti. Posameznik pa mora s svojim podpisom na zapisniku izraziti svoje razumevanje samega postopka in ukrepov, ki bodo posledica zašcite. Še posebej je treba pretehtati, ali je prijavitelj zaradi prijave korupcije res ogrožen oziroma podvržen mobingu in povracilnim ukrepom. Ce se ugotovi, da so ti pogoji izpolnjeni, se lahko izvedejo ukrepi po ZIntPK. Po oceni komisije je zelo pomembno, da se pri normativnem urejanju in uvajanju zašcite uporabljajo že obstojeci resursi, institucije, pravni instituti in drugi ukrepi zašcite clovekovega dostojanstva v delovnem okolju in okoljih, kjer se na tako imenovani administrativni ravni pricakuje ogrožanje prijaviteljev. Opisano pa toliko bolj zahteva: • neodvisen in samostojen organ, ki v okviru pristojnosti za krepitev vladavine prava, integritete, odgovornosti in ucinkovitega preprecevanja korupcije skrbi za razvoj doktrine, politike, strategije in proaktivnega delovanja na medinstitucionalni ravni; • zašcito prijaviteljev: gre za konkretne primere, ko je treba z veliko mero neodvisnosti, a tudi odgovornosti, poseci v razmerje storilec – žrtev – delodajalec, ko gre za ogrožanje prijaviteljev v delovnem okolju. Enako pomembna je neodvisnost in centralizacija zašcite prijaviteljev v posebnem organu, kadar gre za primere izven javnega sektorja in delovnega okolja, oziroma za vse tiste primere, ko se tako imenovana administrativna zašcita prijaviteljev tesno povezuje s policijskimi ukrepi in zašcito pric po lex specialis s podrocja kazenskega prava; • doktrino, politiko, strategijo in proaktivno delovanje podsistemov pri zašciti prijaviteljev. Slednji so najbolj ucinkoviti, kadar so tretji steber delovanja neodvisnega organa; ne samo zato, ker tako izhaja iz Konvencije ZN proti korupciji, ampak tudi zaradi objektivnih razlogov, ki izhajajo iz narave stvari. Kdor ima celovit pregled in ustrezna orodja, ob tem pa je v svoji vlogi samostojen, lahko ucinkovito uresnicuje zadane cilje na podrocju zašcite prijaviteljev. Odlocitev komisije, da skrbi za vse tri omenjene stebre, se je izkazala za ucinkovito, kar potrjujejo tudi pridobljene izkušnje. V letu 2019 je komisija izvedla en ukrep za zašcito prijaviteljev. Dobrovernemu prijavitelju, ki je bil deležen povracilnih ukrepov zaradi prijave suma koruptivnega ravnanja, je komisija nudila pomoc pri ugotavljanju obstoja vzrocne zveze med podano prijavo in povracilnimi ukrepi. Z vidika nadaljnjega razvoja instituta zašcite prijaviteljev oziroma žvižgaštva na splošno je pomembno, da komisija sledi mednarodnim smernicam s tega podrocja in pri tem upošteva najboljše prakse, ki so se izoblikovale v mednarodni skupnosti, ter hkrati aktivno sodeluje pri izmenjavi mnenj in izkušenj na tem podrocju. Na evropski ravni ne gre spregledati DIREKTIVE (EU) 2019/1937 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2019 o zašciti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki je stopila v veljavo dne 16. 12. 2019. Omenjena direktiva bo zagotovila minimalne standarde zašcite prijaviteljev, vzpostavitev poti za prijavo in obravnavo kršitev ter sodno varstvo za prijavitelje, ki bodo deležni povracilnih ukrepov. Republika Slovenija mora direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo v roku dveh let oziroma do 17. 12. 2021. Nasprotje interesov V letu 2019 je komisija evidentirala 101 zadevo (prijave domnevnega nasprotja interesov in postopki, ki so bili odprti na lastno pobudo) s podrocja suma kršitve dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Komisija je z obravnavo zakljucila 90 primerov. Na seji senata komisije je bilo obravnavanih 18 zadev, pri cemer so bile v 14 zadevah ugotovljene kršitve dolocb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, v 4 primerih je komisija postopek ustavila, v 2 zadevah pa je izdala priporocilo. Izven seje senata je bilo zakljucenih 72 zadev. 59 zadev je bilo zakljucenih z uradnim zaznamkov o zavrnitvi obravnave prijave, 10 z odstopom zadeve drugim pristojnim organom, 3 zadeve pa je komisija zakljucila z uradnim zaznamkom o zavrženju. Ugotovljene kršitve glede nasprotja interesov 20 15 10 5 0 15 12 16 13 14 8 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Razlogi za zavrnitev obravnave 59 prijav so bili naslednji: • v 49 primerih komisija zadeve ni sprejela v obravnavo, ker v prijavi ni bilo vsebine, ki bi kazala na resen sum kršitve dolocb ZIntPK; • v 2 primerih komisija zadeve ni sprejela v obravnavo zaradi subsidiarne uporabe ZIntPK; • v 5 primerih komisija zadeve ni sprejela v obravnavo, ker sta od opravljenih spornih uradnih dejanj uradne osebe minili vec kot dve leti; • v 3 primerih obravnavana oseba ni imela statusa uradne osebe. Razlogi za zavrženje treh prijav so bili naslednji: • v dveh primerih je bila prijava zavržena kot neverodostojna in/ali presplošna; • v enem primeru je šlo zgolj za izražanje stališca anonimnega prijavitelja in ne za prijavo. V letu 2019 je bilo uvedenih 37 postopkov o prekršku zaradi nasprotja interesov. Izdanih je bilo 17 odlocb o prekršku in izrecenih 19 opozoril. V 8 primerih je bila kot sankcija izrecena globa, v 9 primerih je pa je bil izrecen izkljucno opomin. Komisija je v preteklem letu na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb pripravila 133 odgovorov na vprašanja ter pravnih mnenj in stališc, povezanih z dolocbami ZIntPK o nasprotju interesov. Število prejetih prijav in postopkov po lastni pobudi Število zakljucenih zadev 101 90 Število zadev, obravnavanih na seji senata Število zadev, zakljucenih izven seje Število zadev, kjer so bile ugotovljene kršitve Število odstopov drugim pristojnim organom Število zavrženih prijav Število zavrnjenih obravnav prijav 18 72 14 10 3 59 Število uvedenih prekrškovnih postopkov Število izdanih odlocb o prekršku Število pisnih opominovŠtevilo izrecenih glob Število pisnih opozoril o prekršku 37 17 9 8 19 Število pripravljenih odgovorov na vprašanja, pravnih mnenj in stališc 133 Pojasnilo: V statistiki so zajeti tudi podatki o postopkih, ki so bili uvedeni pred letom 2019 in so se koncali v letu 2019. Poudarki Komisija je na podrocju nasprotja interesov tudi v preteklem obdobju najvec poudarka namenila preventivnemu delovanju. Pisno in po telefonu je ažurno odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja in dileme organov javnega sektorja in/ali uradnih oseb glede nasprotja interesov v konkretnih primerih. Vprašanja so bila usmerjena na razlicne postopke v javnem sektorju, najpogosteje pa so se nanašala na delovanje uradnih oseb v organih samoupravnih lokalnih skupnosti in clanov organov upravljanja v javnih zavodih. Komisija vsako leto prejme vec vprašanj kot v predhodnem letu (v letu 2019 kar 133), porast pa je zaznati tudi v številu prejetih prijav in odstopov drugih državnih organov, ki so v okviru svojega nadzora oziroma postopka zaznali (morebitno) kršitev dolocb ZIntPK glede dolžnega izogibanja nasprotju interesov. Komisija je tako v letu 2019 prejela kar 17 odstopov od razlicnih organov – v 7 primerih so bile zadeve zakljucene z Ugotovitvami o konkretnem primeru (to pomeni, da je komisija ugotovila kršitev dolocb ZIntPK), 10 pa jih je bilo zakljucenih z uradnim zaznamkom. V letu 2019 je komisija najvec kršitev dolžnega izogibanja nasprotju interesov (bodisi na podlagi prijav bodisi na podlagi lastne pobude) identificirala na podrocju imenovanj in glasovanj oziroma imenovanja predstavnikov obcin v organe upravljanja oziroma nadzora javnih zavodov. Nasprotje interesov pri zaposlovanju v javnih zavodih se je najveckrat kazalo v tem, da je: 1) poslovodna oseba zavoda (najpogosteje ravnatelj) sodelovala pri izbiri oziroma odlocanju o zaposlitvi (ali pogodbenem delu) svojega družinskega clana; in 2) javni uslužbenec (ucitelj) ali poslovodna oseba (ravnatelj) javnega zavoda, ki je bil hkrati kandidat za ravnatelja zavoda, sodeloval na seji uciteljskega zbora pri tajnem glasovanju o kandidatih (torej je glasoval tudi o samem sebi). Komisija je med obravnavanimi primeri zaposlovanja v javnih zavodih v letu 2019 ugotovila kršitve 37. oziroma 38. clena ZIntPK pri 5 uradnih osebah (treh poslovodnih osebah in dveh javnih uslužbencih), ki so se znašli v skupno petih konkretnih okolišcinah nasprotja interesov. Drug pogosto obravnavan primer nasprotja interesov pa je komisija zaznala pri glasovanju oziroma imenovanju predstavnikov obcin v organe upravljanja oziroma nadzora javnih zavodov. Slednje še vedno predstavlja eno izmed bolj obremenjenih podrocij z vidika nasprotja interesov. V teh primerih so obcinski svetniki (uradne osebe – funkcionarji) v funkciji clanov komisij za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI) in v funkciji clanov obcinskih svetov sodelovali pri razpravah oziroma glasovanjih o kandidatih za clane svetov javnih zavodov (organov upravljanja) oziroma za druge funkcije na ravni lokalne samouprave (poslovodne osebe zavodov, clane nadzornih svetov in tako dalje), med katerimi so bili kandidati bodisi oni sami bodisi njihovi družinski clani oziroma osebe, s katerimi so imeli osebne, politicne ali poslovne stike. Komisija je med tovrstnimi obravnavanimi primeri v letu 2019 ugotovila kršitev 37. oziroma 38. clena ZIntPK pri 8 uradnih osebah (obcinskih svetnikih), ki so se znašli v konkretnih okolišcinah nasprotja interesov (uradne osebe so v okviru enega postopka imenovanja kandidata, s katerim so bile povezane ali pa so to bile celo same, sodelovale najprej v KMVVI, kjer so oblikovale predloge kandidatov, nato pa še na seji obcinskega sveta, kjer so te predloge potrdile in dokoncno imenovale clane/poslovodne osebe in podobno). Zanimivi primeri iz prakse Izpostavljamo nekaj tipicnih primerov, ki jih je komisija na podrocju nasprotja interesov obravnavala v letu 2019: • Uradna oseba, zaposlena v javnem zavodu, se je s tem, ko je na seji uciteljskega zbora, ko je potekalo tajno glasovanje o kandidatkih za ravnatelja javnega zavoda, pri cemer je kandidatka za ravnatelja bila tudi ona sama, sodelovala (glasovala) o mnenju o kandidatih za ravnatelja, znašla v okolišcinah nasprotja interesov. Njen zasebni interes je izkazan s tem, da je s sodelovanjem oz. glasovanjem soodlocala o pozitivnem mnenju (kar je oblika nepremoženjske koristi) tudi o njej sami. • Poslovodna oseba javnega zavoda ni bila pozorna na okolišcine nasprotja interesov pred podpisom pogodbe o zaposlitvi s svojim družinskim clanom, s cimer je omogocila njegovo zaposlitev. Poslovodna oseba ni obvešcala predstojnika o možnosti, da bi do nasprotja interesov prišlo, niti se iz podpisa pogodbe ni izlocila. • Poslovodna oseba javnega zavoda se je s tem, ko je odlocala o tem, da se sklene posel oziroma pogodba s podjetjem, ki je v lasti njenega družinskega clana, znašla v okolišcinah nasprotja interesov. • Komisija je presojala nasprotje interesov pri vec obcinskih funkcionarjih in ugotovila, da so se v vec primerih obcinski svetniki tako v funkciji clanov KMVVI kot tudi v funkciji clanov obcinskega sveta znašli v okolišcinah nasprotja interesov, saj so najprej na seji KMVVI in nato še na seji obcinskega sveta sodelovali pri razpravi in glasovanju o kandidatih za clane sveta javnega zavoda, med katerimi pa so bili tudi oni sami. Poleg omenjenih pa so se v postopku v okolišcinah nasprotja interesov znašli tudi obcinski svetniki, ki so kot clani obcinskega sveta sodelovali pri razpravi in glasovanju o kandidatih za clane sveta javnega zavoda, med katerimi so bili tudi oni sami. Prepoved in omejitve sprejemanja daril Komisija je v letu 2019 izdelala javni katalog daril, prejetih v letu 2018, ki je objavljen na spletnih straneh komisije, ter odgovorila na pet prejetih vprašanj v povezavi z darili. Komisija je v letu 2019 zakljucila pet postopkov v zvezi z domnevnimi kršitvami s podrocja prejemanja daril. Komisija ima skladno z dolocbami ZIntPK (30.-34. clen) pristojnost opravljanja nadzora nad obdarovanjem funkcionarjev, ki so taksativno opredeljeni v 6. tocki 4. clena ZIntPK, in ne javnih uslužbencev. Vecina vprašanj zavezancev s tega podrocja se je nanašala na dileme, ali gre za darilo po dolocbah ZIntPK in ali so darila dovoljena, oziroma na izpolnjevanje obrazca za prijavo prejetih daril. V povezavi s tem in pri vodenju seznama daril je komisija zaznala napake pri izpolnjevanju obrazcev, zato je nekatere zavezance pozvala k dopolnitvi ustreznega obrazca oziroma posredovanju izpolnjenega obrazca v celoti. Obrazec za prijavo prejetih daril za javni katalog daril, prejetih v letu 2018, je izpolnilo in posredovalo 251 organov oziroma organizacij. V 47 organih oziroma organizacijah so darila prejeli funkcionarji. Nekateri od funkcionarjev vsa darila izrocijo organu, pri katerem opravljajo funkcijo, drugi pa nekatera od daril, ki so jim izrocena, vzamejo v svojo last, na primer knjige, izdelke domacih obrti, vstopnice za ogled predstav. Nezdružljivost funkcij V letu 2019 je komisija evidentirala 14 novih prijav s podrocja nezdružljivosti funkcij, šest zadev pa je uvedla na lastno pobudo. V istem letu je komisija zakljucila 17 zadev s podrocja nezdružljivosti funkcij. V dveh primerih je zadevo zakljucila z zakljucnimi ugotovitvami o posameznem primeru, v enem primeru je zadevo zakljucila z uradnim zaznamkom o zavrnitvi obravnave prijave in odstopom, v 14 primerih pa je izdala uradni zaznamek o zavrnitvi obravnave zadeve. Komisija je v letu 2019 sprejela Sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti in o prepovedi clanstva in dejavnosti po ZIntPK št. 06240-2/2019. V navedenem pojasnilu je zavzela sledece stališce: »Dolocbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcije in prepoved clanstva in dejavnosti, so subsidiarne narave. ZIntPK se namrec po izrecni dolocbi prvega odstavka 3. clena v javnem sektorju uporablja le, ce drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugace. Konkretneje to pomeni, da se v nadaljevanju predstavljene dolocbe ZIntPK ne uporabljajo, ce drug zakon vprašanj glede nezdružljivosti funkcije, prepovedi clanstva in dejavnosti v celoti in za konkretna vprašanja ureja drugace kot ZIntPK.« Komisija je v letu 2019 uvedla postopek pregleda podrocja nezdružljivosti funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti in prepovedi clanstva in dejavnosti po ZIntPK za celotno skupino poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, na katere se Sistemsko pojasnilo komisije nanaša. Pregledani so bili vsi aktualni poslanci in tudi tisti, ki so v trenutnem mandatu opravljali funkcijo poslanca le za krajše obdobje. Poleg tega je komisija v letu 2019 na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb izdelala 55 odgovorov na vprašanja ter pravnih mnenj in stališc, povezanih z dolocbami ZIntPK o nezdružljivosti funkcij. Komisija je v letu 2019 uvedla šest prekrškovnih postopkov v povezavi s kršitvami dolocb ZIntPK glede nezdružljivosti funkcij in izdala tri odlocbe. Omejitve poslovanja Komisija je v letu 2019 evidentirala enajst novih zadev s podrocja omejitev poslovanja – sedem jih je zacela na podlagi prejetih prijav, štiri pa je uvedla na lastno pobudo. Komisija je obravnavala še štiri zadeve s podrocja omejitev poslovanja, ki so bile evidentirane leto prej, torej v letu 2018. Skupno je tako obravnavala 15 prijav, od katerih je 13 že zakljucenih – 5 zadev je bilo obravnavanih na seji senata, pri cemer so bile v dveh primerih ugotovljene kršitve, 8 zadev pa je bilo zakljucenih izven seje senata z zavrnitvijo/zavrženjem obravnave, ker v obravnavanih zadevah ni bilo potrjenega suma kršitev dolocb ZIntPK. V enem primeru so bile ugotovljene kršitve, ki so se nanašale na neporocanje funkcionarjev organu, kjer opravljajo funkcijo, v enem primeru pa je prišlo do kršitev dolocb ZIntPK zaradi poslovanja med organom in subjektom, s katerim so bili na nacin iz prvega odstavka 35. clena ZIntPK povezani funkcionarji tega organa oziroma njihovi družinski clani. Poleg tega je komisija v letu 2019: • na podlagi prejetih vprašanj posameznikov in pravnih oseb pripravila 88 odgovorov na vprašanja ter pravnih mnenj in stališc, povezanih z dolocbami ZIntPK o omejitvah poslovanja; • uvedla sedem postopkov o prekršku ter izdala dve odlocbi. Premoženjsko stanje Nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev je eden od osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni nelocljiv del integritete javnega sektorja. S spremljanjem in izvajanjem nadzora nad premoženjem se spodbuja in krepi transparentnost v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih funkcij ter upravljanju javnih zadev. Komisija skladno s 1. in 10. alinejo drugega odstavka 76. clena ZIntPK vodi evidenco zavezancev za nadzor nad premoženjskim stanjem, ki vkljucuje podatke iz prvega odstavka 41. clena in prvega odstavka 42. clena ZIntPK. Zavezanci, ki so komisiji dolžni sporocati podatke o svojem premoženjskem stanju, so naslednji: • poklicni funkcionarji, • nepoklicni župani in podžupani, • uradniki na položaju, • poslovodne osebe, • osebe, odgovorne za javna narocila, • uradniki Državne revizijske komisije in • državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga Vlade RS ali Državnega zbora RS (ce njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugace urejena z akti institucije, za katero opravljajo funkcijo). Z uveljavitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14; ZSDH-1) so zavezanci za sporocanje podatkov o premoženjskim stanju komisiji postali tudi: • clani uprave SDH, d. d., • clani nadzornega sveta SDH, d. d., • prokuristi SDH, d. d., • pooblašcenec za skladnost poslovanja in integriteto, • clani uprav, clani organov nadzora in prokuristi gospodarskih družb, v katerih ima SDH, d. d., vecinski delež ali prevladujoc vpliv. Poleg navedenega pa na uporabo dolocb ZIntPK v povezavi z nadzorom premoženjskega stanja napotuje tudi dolocba 500. clena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19; ZZavar-1), in sicer za direktorja ter za clane strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor. Prav tako dolocbe v povezavi z nadzorom premoženjskega stanja in uporabo ZIntPK vsebujejo na primer Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33 in 27/17 – popr.; ZUKSB), Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16; ZGGLRS), Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 44/16 in 71/16 – odl. US, 9/19 in 72/19 – ZPSVIKOB; ZRPPB) in Zakon o spremembah Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 59/19). Na dan 31. 12. 2019 je imela komisija 17.164 razlicnih zavezancev. Kljub temu, da je ZIntPK v veljavi že vec let, komisija še vedno (tako kot tudi vsa pretekla leta) zaznava, da številni zavezanci, kot tudi organi, ne poznajo svojih obveznosti po ZIntPK, ki se nanašajo na podrocje premoženjskega stanja. Komisija je tako v letu 2019 v postopkih nadzorov premoženjskega stanja zaznavala precej nepravilnosti, tako pri porocanju premoženjskega stanja s strani samih zavezancev kot tudi pri sporocanju seznamov zavezancev s strani organov oziroma narocnikov. Ponovno kot leta poprej izpostavljamo najpogostejše (ne)namerne napake zavezancev: • izpolnitev obrazca za prijavo/odjavo posameznika iz seznama zavezancev; • osebe, odgovorne za javna narocila, izpolnijo napacen obrazec za prijavo premoženjskega stanja (obrazec za odjavo premoženjskega stanja ali za prijavo sprememb premoženjskega stanja); • obrazec ni izpolnjen na datum nastopa/prenehanja funkcije ali dela; • obrazec je brez podpisa; • porocanje na razlicnih dopisih, ceprav je obvezno izpolniti elektronski obrazec; • ko zavezanci prvic porocajo, pozabijo porocati vse nepremicne z zemljiškoknjižnimi podatki, ne glede na vrednost, samo v primerih prijave sprememb premoženjskega stanja pa se poroca pridobitev le tistih nepremicnin, katerih vrednost je višja od 10.000 EUR; • zavezanci pogosto prijavijo lastništvo vozila, kljub temu da je vozilo kupljeno na leasing, kar pomeni, da takšni zavezanci niso lastniki vozila, pac pa morajo navesti, da imajo dolg; • zavezanci, ki niso zaposleni v javnem sektorju in sodelujejo v postopkih javnega narocanja, pozabijo, da so zavezanci za porocanje o premoženjskem stanju. Tipicne (ne)namerne napake organov in narocnikov, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno narocanje: • obrazcev ne podpiše odgovorna ali pooblašcena oseba; • obrazci ne vsebujejo žiga organa (izjema so podjetja, ker žigi niso vec obvezni); • organi ne porocajo ali pa z veliko zamudo porocajo sezname zavezancev; • organi porocajo nepopolne sezname zavezancev. Komisija je v preteklem letu prejela 13.911 vseh obrazcev, od tega: SKUPAJ 13911 odjava premoženjskega stanja 467 odjava iz registra zavezancev 1292 prijava spremembe premoženjskega stanja 775 prijava v register zavezancev 7199 prijava premoženjskega stanja 4178 Število prejetih elektronskih obrazcev 15000 13.911 14000 13000 12000 11000 10000 9000 8000 7000 6000 10.358 9.291 9.770 8.296 7.126 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Komisija je v letu 2019 prejela 95 pisnih vprašanj s podrocja premoženjskega stanja. Nadzorniki za premoženjsko stanje so med letom odgovarjali na veliko vsebinskih vprašanj s podrocja premoženjskega stanja, najvec pa tako kot vsa pretekla leta predvsem v mesecu decembru, ko narocniki sporocajo sezname oseb, odgovornih za javna narocila, ter januarja in februarja, ko se izteka rok za obvezno porocanje sprememb premoženjskega stanja in porocanje podatkov o premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna narocila, na elektronskem obrazcu. Prav tako ima komisija vzpostavljen sistem uradnih ur, v casu katerih so nadzorniki za premoženjsko stanje na razpolago za vprašanja in pomoc. Vecina vprašanj s podrocja premoženjskega stanja se je nanašala na to, kdo so osebe, odgovorne za javna narocila, kakšne so njihove obveznosti po ZIntPK in kakšne so obveznosti organov. Ravno zaradi prepogosto izpostavljenega vprašanja, kdo so osebe, odgovorne za javna narocila, si komisija že ves cas priprave novele ZIntPK prizadeva, da bi zakon imel doloceno jasno in razumljivo definicijo oseb, odgovornih za javna narocila, ki pri tolmacenju ne bi povzrocala velikih težav najvecji skupini zavezancev. Kot pomembno prelomnico na podrocju premoženjskega stanja v letu 2019 je potrebno izpostaviti, da so potekale aktivnosti s predstavniki Ministrstva za javno upravo o posodobitvi sistema porocanja premoženjskega stanja na portalu eUprava. Nov sistem oddaje premoženjskega stanja je zaživel 1. 1. 2020 in bo odpravil birokratske ovire tako na strani zavezancev kot tudi komisije. Gre za pomembno modernizacijo sistema porocanja, s katero bodo odpravljene birokratske ovire sedanjega sistema porocanja, ko mora zavezanec izpolnjen obrazec natisniti, podpisati in ga posredovati po pošti. Na portalu eUprava zavezanci po novem z digitalnim potrdilom ali z mobilno identiteto smsPASS podpišejo izpolnjen obrazec, ki je avtomaticno posredovan komisiji. Sistem v eUpravi bo zavezanca usmerjal, s cimer se bo obcutno zmanjšala možnost nenamernega napacnega porocanja, s tem pa se bo zmanjšalo tudi nepotrebno tveganje, da bi zavezanec nehote storil prekršek. Poleg tega je bila komisija, kot vsa leta poprej, v letu 2019 aktivna na podrocju preventive in je v ta namen izvajala usposabljanja, na katerih je zavezance in organe oziroma narocnike ozavešcala glede njihovih obveznosti po ZIntPK s podrocja premoženjskega stanja. Zaradi uvedbe novega sistem porocanja je komisija v mesecu decembru na Ministrstvu za javno upravo izvedla usposabljanje za direktorje direktoratov in javne uslužbence, odgovorne za javna narocila, s prikazom novega sistema porocanja premoženjskega stanja na portalu eUprava, hkrati pa je bilo dogovorjeno, da se bo v letu 2020 izvedlo še posebno predavanje za državne in generalne sekretarje ministrstev. Komisija je skupaj z Ministrstvom za javno upravo na 11. konferenci »Informatika v javni upravi 2019« predstavila sistem širši javnosti kot primer dobre prakse digitalizacije nacina porocanja o premoženjskem stanju, ki je za zavezance izrazito ugoden. V letu 2020 pa so nacrtovane še dodatne posodobitve sistema porocanja tako za zavezance za porocanje o premoženjskem stanju kot tudi za organe, kjer so zaposleni zavezanci. Izvajanje nadzora nad premoženjskim stanjem Na podrocju nadzora premoženjskega stanja komisija v skladu s svojim poslovnikom vodi dve vrsti postopkov, in sicer redni ter izredni nadzor nad premoženjskim stanjem. Pri rednem nadzoru premoženjskega stanja komisija izbere kategorijo zavezancev, katerih premoženjsko stanje je predmet nadzora, izredni nadzor pa se uvede na podlagi prijave, objav v medijih, ali ce komisija na drug nacin pride do podatkov, iz katerih izhaja sum, da zavezanec ni prijavil vseh enot premoženja ali vseh sprememb svojega premoženjskega stanja. Komisija vecino nadzorov izvede kot redne nadzore, saj prejme zelo malo prijav s podrocja premoženjskega stanja. Namen in cilj nadzorov premoženjskega stanja je ugotoviti, ali je prišlo do kršitve dolocb ZIntPK in ali je zavezanec v nadzorovanem obdobju pridobil premoženje iz nepojasnjenega izvora. V preteklem letu je komisija zakljucila 11 razlicnih nadzorov (posamicnih in skupinskih), v okviru katerih je obravnavala 232 fizicnih oseb, ki so dolžni porocati premoženjsko stanje po drugem odstavku 41. clena ZIntPK, in 212 pravnih oseb, ki komisiji porocajo po petem odstavku 41. clena ZIntPK. V nadaljevanju izpostavljamo povzetek obsežnega nadzora premoženjskega stanja županov v mandatnem obdobju 2018–2022 v vseh slovenskih obcinah. Nadzor nad to skupino zavezancev je komisija izvedla, ker je senat komisije ocenil, da predstavljajo župani kategorijo zavezancev, za katere velja najvišji javni interes glede spoštovanja dolocb ZIntPK, in ker so bile v letu 2018 izvedene lokalne volitve. V okviru nadzora nad premoženjskim stanjem zavezancev je komisija izvedla postopek ugotavljanja, ali so župani prijavili svoje premoženjsko stanje v skladu z drugim odstavkom 41. clena ZIntPK, torej v enemu mesecu po nastopu svoje funkcije v mandatnem obdobju 2018–2022. Komisija je ugotovila, da 155 županom premoženja ni bilo potrebno ponovno prijaviti, saj so pred nastopom aktualne funkcije že bili zavezanci za premoženjsko stanje in so novo funkcijo župana nastopili znotraj meseca dni po prenehanju pretekle funkcije. 20 novih funkcionarjev je svoje premoženjsko stanje prijavilo pravocasno. 27 novih funkcionarjev je prijavilo svoje premoženjsko stanje z zamudo, po poteku enega meseca od nastopa funkcije, so pa to storili sami, brez poziva komisije. Komisija je desetim novim zavezancem poslala pozive, da morajo sporociti premoženjsko stanje ob nastopu funkcije. Na podlagi poziva je 8 novih županov sporocilo podatke o svojem premoženjskem stanju, prekrškovni organ pa jim je zato izrekel le opozorilo. Zoper dva zavezanca, ki kljub pozivu komisije nista sporocila podatkov o premoženjskem stanju, pa je bil uveden prekrškovni postopek. Podatke sta z zamudo in po posredovanem pozivu posredovala oba zavezanca. Tokratni nadzor je zajel tudi pregled evidence zavezancev na obcinah, in sicer od januarja 2012 do aprila 2019. Pri tem je komisija opravila nadzor glede prijav ali odjav županov, podžupanov, (v. d.) tajnikov obcinske uprave ter prijav oseb, odgovornih za javna narocila. Komisija je pregledala dejansko stanje za 212 obcin oziroma 6.780 obrazcev za prijavo ali odjavo zavezancev. Ugotovljeno je bilo, da so obcine kljub veckratnim pojasnilom in izvedenim usposabljanjem s strani komisije najveckrat nehote kršile dolocbo petega odstavka 41. clena ZIntPK, saj niso prijavljale vsake spremembe glede funkcije zavezancev takrat, ko so imele na vodstvenih položajih funkcionarje ali uradnike na položaju, ki so ponavljali svoje mandate. Po opravljenem nadzoru so obcine dodatno prijavile še 3.011 zavezancev (kar predstavlja povecanje števila prijav za 51 %) in dodatno odjavile 634 zavezancev (povecanje odjav za 70 %). Komisija tudi ugotavlja, da težavo pri izvajanju obveznosti obcin predstavlja dejstvo, da je obicajno odgovorna oseba za prijavo ali odjavo zavezancev vsakokratni župan. Zato je komisija vsem obcinam predlagala, da obcine oziroma župani po vzoru pooblašcenih oseb za izvajanje nacrtov integritete s pooblastilom imenujejo še javne uslužbence, ki bodo skrbeli za izpolnjevanje ostalih obveznosti do komisije. V preteklem letu so pooblašcene uradne osebe v povezavi z neporocanjem oziroma nepopolno prijavo premoženjskega stanja (11. in 12. alineja prvega ostavka 77. clena ZIntPK) zabeležile naslednje statisticne podatke: uvedenih je bilo 16 prekrškovnih postopkov, pri cemer: • so bile izdane tri odlocbe, • je bilo izrecenih 12 opozoril. Poudarki iz preteklega obdobja Komisija je: • na dan 31. 12. 2019 imela 17.164 razlicnih zavezancev; • opravila 11 razlicnih nadzorov s podrocja premoženjskega stanja, v okviru katerih je obravnavala 232 oseb in 212 organov; • prejela 13.911 razlicnih obrazcev s podrocja premoženjskega stanja; • prejela 95 pisnih vprašanj; • izdala 12 opozoril in tri odlocbe; • zakljucila s posodobitvijo sistema porocanja premoženjskega stanja na portalu E-uprava. Primeri pogostih vprašanj Kateri datum vpišejo osebe, odgovorne za javna narocila, kot datum nastopa funkcije oziroma dela? Primer: Oseba, odgovorna za javna narocila, v letu 2019 sodeluje v postopku oddaje javnega narocila. Narocnik jo je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2019, zato jo je narocnik prijavil komisiji kot zavezanca na isti datum. Oseba, odgovorna za javna narocila, je tako dolžna do 31. 1. 2020 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oziroma dela in kot datum nastopa dela navesti 5. 6. 2019, na isti dan pa je dolžna tudi v celoti popisati svoje premoženjsko stanje in na koncu prijave tudi pravilno izpolniti datum, na katerega se nanaša premoženjsko stanje – v konkretnem primeru 5. 6. 2019. Posameznik kot zunanji sodelavec sodeluje v strokovni komisiji za oddajo javnega narocila. Kateri organ mora vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja? Ko oseba, odgovorna za javna narocila, izpolnjuje obrazec za porocanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil narocnik v postopku javnega narocanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec, in ne organa, pri katerem je dejansko zaposlena. Minister je zacasno prevzel tudi funkcijo ministra na drugem ministrstvu. Kakšne so njegove obveznosti glede porocanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti ministrstva glede sporocanja seznamov zavezancev? V primeru, ko je minister prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje vec funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno porocati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, ampak do 31. januarja javi spremembe pri opravljanju funkcije. To stori na Obrazcu za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja, in sicer pod tocko 2 tega obrazca. Premoženjsko stanje v celoti minister v skladu z ZIntPK poroca najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije in leto dni po prenehanju funkcije. V casu opravljanja svoje funkcije/funkcij pa poroca le spremembe v premoženjskem stanju, ki vkljucujejo tudi spremembe pri opravljanju funkcije, v skladu z drugim odstavkom 43. clena ZIntPK. Ministrstvo mora sporociti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh po spremembi na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev. Lobiranje Lobiranje je nejavno vplivanje interesnih organizacij (pravnih oseb zasebnega prava) na odlocitve, ki so sprejete znotraj javnega sektorja. Izraz »lobiranje« pomeni vplivanje (na državni in lokalni ravni) na odlocanje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odlocanje državnih organov, organov in uprav lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah. Takšno vplivanje je legitimno in v demokraticnih družbah tudi zaželeno, seveda pa mora biti zakonsko regulirano. Regulacija lobiranja, kot je zapisana v ZIntPK, je usmerjena k vecji transparentnosti, nadzor nad tem podrocjem pa izvaja komisija. ZIntPK težišce nadzora nad lobiranjem smiselno postavlja na stran lobirancev (torej funkcionarjev in javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil), ki morajo o vsakem lobisticnem stiku sestaviti zapis in ga v roku posredovati komisiji. Hkrati so se lobiranci dolžni izogniti vsakemu lobisticnemu stiku z osebo, ki ne sme lobirati (nezakonito lobiranje), ali stiku, pri katerem bi lahko prišlo do nasprotja interesov, prav tako lobiranci ne smejo sprejemati daril v nasprotju z omejitvami s tega podrocja. Na strani interesnih organizacij lahko kot lobist nastopa oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ki ga vodi komisija, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (t. i. neregistrirani lobisti ali izjeme). Komisija še vedno ugotavlja, da je razumevanje dejavnosti lobiranja v javnosti še vedno pogosto povezano s korupcijo. Izraz lobiranje ima tako za velik del javnosti negativen prizvok in se ga pogosto zamenjuje z nezakonitim nejavnim vplivanjem na odlocanje ali podkupovanjem uradnih oseb in funkcionarjev. Poklic lobista je v Sloveniji še vedno nerazvit, število registriranih lobistov pa je po mnenju komisije še vedno zelo majhno (konec leta 2019 jih je bilo v register vpisanih 76). Vpis v register lobistov narašca zelo pocasi, vecina registriranih lobistov pa (kot izhaja iz prejetih zapisov o lobisticnih stikih in letnih porocil lobistov) ne opravlja dejavnosti lobiranja. Komisija na podrocju lobiranja še vedno zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji dolocenih stikov, ki imajo vse znake lobisticnih stikov, ne dojemajo kot lobiranje in o njih ne porocajo. Na drugi strani pa porocajo o stikih, ko ne gre za lobiranje – npr. stiki z drugimi funkcionarji ali javnimi uslužbenci (stiki v razmerju javni sektor – javni sektor). Na to kaže veliko število porocanj v letu 2019 (in letih poprej), ki pa nimajo elementov zakonitega lobiranja skladno z dolocbami ZIntPK. Posebej zaskrbljujoce je (ne)zaznavanje in (ne)prepoznavanje lobiranja na lokalni ravni. V letu 2019 je komisija prejela le sedem zapisov predstavnikov organov lokalnih skupnosti, kar ob upoštevanju dejstva, da organi lokalne samouprave odlocajo o vrsti zadev, ki so še kako izpostavljene razlicnim vplivom in poskusom uveljavljanja posameznih socialnih, ekonomskih, financnih in drugih interesov na nejaven nacin, prej kaže na nepoznavanje ali celo ignoranco zakonskih obveznosti kot na odsotnost lobisticnih stikov na lokalni ravni. Komisija na podlagi prejetih zapisov o lobisticnih stikih tudi zaznava, da narašca število lobistov, ki ne upoštevajo dolocb 69. clena ZIntPK, saj se pri izvajanju lobiranja ustrezno ne identificirajo in ne pokažejo pooblastila interesne organizacije za lobiranje v doloceni zadevi. V zvezi z navedenim vodi komisija postopke zaradi suma nezakonitega lobiranja. Prav tako tudi lobiranci v zadostni meri ne upoštevajo dolocb o lobiranju, saj pred privolitvijo v lobisticni stik ne zahtevajo pooblastila interesne organizacije in ne identificirajo lobista. Po devetih letih veljave zakonskih dolocb ZIntPK o lobiranju komisija ocenjuje in zakljucuje, da zakonske dolocbe o lobiranju v praksi še niso zaživele v zadostni meri. Iz navedenega razloga so možnosti nadzora nad tem podrocjem kljub zakonski ureditvi omejene, »sivo« polje nenadzorovanega lobiranja pa izrazito veliko. Ob tem se komisija zaveda, da vse trenutne zakonodajne rešitve niso optimalne in da prihaja do razlicnih vprašanj v zvezi z razumevanjem prakse in zakonskih obveznosti. Zagotovo pa lahko k vecji transparentnosti lobiranja prispevajo javni uslužbenci in funkcionarji z visoko stopnjo integritete, ki so in bodo porocali o lobisticnih stikih ter zavracali nedovoljeno lobiranje. Komisija bo v prihodnje pozornost posvecala predvsem izmenjavi informacij z lobiranci v zvezi z izvajanjem njihovih zakonskih obveznosti in razumevanjem zakona, izmenjavi informacij z lobisti ter zagotavljanju razumevanja zakona in ozavešcanju širše javnosti o ciljih zakona. Vse navedene aktivnosti bo komisija izvajala z namenom doseganja ciljev krepitve transparentnosti lobiranja, visoke ravni ozavešcenosti na podrocju lobiranja ter ucinkovitega uveljavljanja in spremljanja izvajanja dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje. Nadzor nad lobiranjem Komisija po uveljavitvi regulative na podrocju lobiranja ugotavlja naslednje: • lobiranje je v Republiki Sloveniji prisotno in se izvaja, vendar je zaradi razlicnih razlogov žal še vedno negativno oznaceno, zato si lobiranci težje priznajo, da so bili lobirani, ker domnevajo, da bodo zaradi tega deležni negativne publicitete; • lobiranci še vedno premalo poznajo ureditev podrocja lobiranja, zato komisija veliko vlaga v usposabljanje in ozavešcanje ter sproti odgovarja na njihova vprašanja; • lobiranci pogosto menijo, da obveznost porocanja o lobisticnih stikih pomeni prijavljanje; komisija v takšnih primerih pojasnjuje, da porocanje o lobisticnih stikih ni namenjeno ovajanju, temvec transparentnosti nejavnih vplivov interesnih organizacij na odlocitve v zadevah javnega pomena; • z obcinske ravni, s strani dolocenih ministrstev ter nosilcev javnih pooblastil je še vedno malo porocanja o lobisticnih stikih. Glavne aktivnosti nadzora nad lobiranjem so: • nacrtovanje, organiziranje, neposredno izvajanje, koordiniranje, usmerjanje in nadzorovanje nalog na podrocju lobiranja; • usposabljanje, ozavešcanje in objavljanje s podrocja lobiranja; • opravljanje nalog v povezavi z evidencami s podrocja lobiranja, vkljucno z vodenjem in ažuriranjem registra lobistov v RS; • vodenje upravnih postopkov, vezanih na izdaje odlocb o vpisu oziroma izbrisu iz registra lobistov oziroma na ugotavljanje posredovanja lobisticnih porocil v skladu z dolocbami ZIntPK; • vodenje prekrškovnih postopkov in izrekanje sankcij zaradi kršitev dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na podrocje lobiranja. Lobisticni stiki V preteklem letu je bilo vseh prijavljenih stikov 4.968, od tega kot lobiranje registriranih lobistov 132, kot lobiranje t. i. izjem (lobiral je zakoniti zastopnik in/ali zaposleni po pooblastilu zakonitega zastopnika ali izvoljeni predstavnik interesne organizacije) pa 4.836 stikov. Prijave lobisticnih stikov 6000 5000 4000 3000 2000 1000 4861 4968 3943 2483 2004 1118 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Status lobista po številu prijavljenih stikov Registriran lobist Izjeme (zakoniti zastopnik/zaposleni po pooblastilu zakonitega zastopnika/izvoljeni predstavnik interesne organizacije) Namen lobiranja – stiki z elementi lobiranja Od skupaj 4.968 prijavljenih stikov jih je bilo najvec, to je 3.142, vzpostavljenih z namenom vplivanja na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov, medtem ko je bilo 1.826 stikov namenjenih vplivanju na odlocanje v drugih zadevah. Namen lobiranja – stiki, ki nimajo elementov lobiranja Komisija na podrocju lobiranja še vedno zaznava, da javni uslužbenci in funkcionarji porocajo o stikih, pri katerih ne gre za lobiranje. Pri tem komisija izpostavlja primere, ko posamezniki iz javnega sektorja izvršujejo njihove zakonske in/ali službene dolžnosti, skrbijo za interes javne institucije, v okviru katere delujejo, za podajanje ali pridobivanje informacij pri funkcionarjih ali javnih uslužbencih ter za druge dovoljene oblike javnega in nejavnega vplivanja. Število posredovanih vprašanj in odgovorov V letu 2019 je komisija v povezavi z lobiranjem prejela 50 vprašanj in nanje posredovala ustrezne odgovore. Vpisi in izbrisi iz registra lobistov Komisija je v letu 2019 prejela osem vlog za vpis v register lobistov in tri vloge za izbris iz registra. Upravne sankcije V letu 2019 komisija registriranim lobistom ni izrekla upravnih sankcij. Prekrški – lobiranje V letu 2019 je bilo na podrocju lobiranja uvedenih 23 prekrškovnih postopkov. Izdanih je bilo pet odlocb in izrecenih 12 opozoril. Namen Lobiranja Vpliv na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov Vplivna odlocanje v drugih zadevah Center za integriteto in preventivo Sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in njegove implementacije Dosledno upoštevanje predpisanega zakonodajnega postopka je eden izmed kljucnih ukrepov Resolucije o preprecevanju korupcije v Republiki Sloveniji, pri cemer je temeljni cilj zagotoviti transparenten zakonodajni postopek in s tem omogociti nadzor najširše javnosti nad nastajanjem zakonov. Dobre normativne temelje je postavila Resolucija o normativni dejavnosti (v nadaljevanju Resolucija), ki jo je Državni zbor sprejel 19. 11. 2009, njena dolocila pa so konkretizirana v Poslovniku Vlade RS ter Navodilih za izvajanje Poslovnika Vlade št. 10, skupaj s Prirocnikom za izvajanje presoje posledic predpisov in politik (zadnja sprememba julij 2011), ki sledi dolocilom Resolucije, predvsem pa omenjenemu navodilu za izvajanje poslovnika. Resolucija naj bi predstavljala zavezo vsakokratne vlade, da bo pri pripravi predpisov in politik sledila nacelom boljše priprave predpisov, pri cemer bo med drugim upoštevala tudi: (i) nacelo potrebnosti pravnega urejanja podrocja, ki pred zakonodajalca postavlja nujnost poglobljene analize politike (ki se uvaja na novo ali spreminja in dopolnjuje), iz katere izhajajo vprašanja, ki jih je treba urediti, vzroki za nastanek problemov, natancno doloceni cilji in nacini urejanja; (ii) nacelo dolocnosti, ki zahteva pripravo splošno razumljivih in jasnih predpisov, kar zagotavlja pravno varnost, zaupanje v pravo in enakost pred zakonom ter onemogoca razlicno tolmacenje oziroma uporabo predpisov v praksi; ter (iii) nacelo transparentnosti, ki predpostavlja predstavljanje politike urejanja dolocenega podrocja cim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša, kar pomeni najavo, pripravo in sprejemanje predpisov po rednih zakonodajnih postopkih, ki omogocajo kakovostno seznanjanje ter odzive in vplive zainteresirane javnosti. Poglavitni cilj takšnega pristopa je zagotoviti cim vecjo legitimnost sprejetega predpisa tudi s sodelovanjem strokovne in druge javnosti v postopku njegovega sprejemanja in kasnejšega izvajanja. Ceprav je v preteklih letih prišlo do precejšnjega napredka v povezavi z bolj kakovostno pripravo in izvedbo posameznih zakonodajnih postopkov ter s tem k zagotavljanju njegove transparentnosti in vkljucevanja javnosti v pripravo predpisov na normativni ravni, pa komisija opaža, da implementacija teh norm v praksi na nekaterih podrocjih še vedno pogosto ostaja nezadovoljiva. Glede na navedeno se je komisija v letu 2017 odlocila, da pricne s projektom odprave sistemskih pomanjkljivosti pri pripravi in izvedbi zakonodajnih postopkov, v katerega vkljucuje Ministrstvo za javno upravo kot resorno pristojno ministrstvo za Resolucijo o normativni dejavnosti, k sodelovanju pa je povabila tudi Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije. Komisijo je k celovitejši identifikaciji sistemskih pomanjkljivosti priprave in izvajanja zakonodajnega postopka resornih ministrstev napeljalo pregledovanje in komentiranje predloga Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO), ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor 10. 7. 2017 objavilo na svojih spletnih straneh5. Ob tem je komisija ugotovila, da gre za še enega od predlogov predpisov, ki ne ustrezajo standardom pravnih aktov v Republiki Sloveniji. Dejstvo, da je normativni okvir, ki doloca standarde na podrocju priprave in sprejemanja predpisov, v praksi pogosto prezrt, pa je podkrepila tudi s preucitvijo konkretnega primera postopka spreminjanja in sprejemanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju6, ki se je po oceni komisije prav tako izkazal za primer slabe prakse priprave in sprejemanja predpisa. 5 Osnutek Zakona o varstvu okolja in vabilo k oddaji pripomb in predlogov sta objavljena na: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7680/. 6 Mnenje o postopku spreminjanja Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je objavljeno na: https://www.kpk-rs.si/sl/komisija/medijsko­ sredisce/novice/03/2018/postopek-spreminjanja-uredbe-o-mejnih-vrednostih-kazalcev-hrupa-v-okolju-ne-sledi-javnemu-interesu-in-ustavni-pravici­ do-zdravega-zivljenjskega-okolja-primer-slabe-prakse-zakonodajnega-postopka. Pobudo za odpravo zaznanih sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka je komisija podala po tem, ko je pregledala tudi spletni portal E-demokracija ter analizirala vecje število predlogov predpisov v razlicnih fazah zakonodajnega postopka in pri tem naletela na številne nedoslednosti. Prve aktivnosti za odpravo sistemskih pomanjkljivosti zakonodajnega postopka so stekle že v letu 2018, ko se je komisija sestala z generalno sekretarko Vlade RS in drugimi predstavniki Generalnega sekretariata Vlade RS ter predstavniki Ministrstva za javno upravo. Namen sestanka je bil opredeliti pomanjkljivosti trenutnega zakonodajnega postopka ter morebitne ukrepe za njihovo odpravo. Udeleženci sestanka so se strinjali, da je normativni okvir, ki v Republiki Sloveniji doloca zakonodajni postopek, dober in tudi v primerjalno pravnem pogledu velja kot primer dobre prakse (ocena OECD, GRECO) ter da obstajajo v Sloveniji primeri zelo dobrih praks priprave predpisov, a so hkrati tudi bili mnenja, da je implementacija normativnega okvira v praksi preveckrat nezadovoljiva in neustrezna. Pri tem manjka tudi boljši nadzor in jasna postavitev nosilca ustreznega nadzora nad implementacijo normativnega okvira zakonodajnega postopka oziroma postopka priprave drugih predpisov resornih ministrstev v praksi.7 Po izvedenem sestanku aprila 2018 ter posredovanju skupnih ugotovitev in priporocil Komisije za preprecevanje korupcije Generalnemu sekretariatu Vlade RS maja 2018 je komisija pricakovala povratne informacije v zvezi z morebitnimi nacrtovanimi aktivnostmi Generalnega sekretariata Vlade RS na tem podrocju. Teh ni nikoli prejela. Je pa nadaljevala aktivnosti v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo. Vlada RS je namrec v Program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017–20198 na podrocju ukrepanja »Povecanje transparentnosti in ucinkovitosti pri pripravi predpisov, vodenju postopkov« sicer že sama uvrstila Ukrep IV.2: Modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov – aplikacija MOPED ter Ukrep IV.3: Preizkus MSP – orodje za izvajanje ocene ucinkov predpisov na gospodarstvo, prek E-demokracije na voljo tudi javnosti, ki deloma odgovorita na pomanjkljivosti, ki jih je izpostavila komisija. Zaradi lažje in hitrejše identifikacije vrzeli ter pomanjkljivosti v veljavni ureditvi postopka priprave in sprejemanja zakonodaje je Vlada RS na seji 25. 7. 2019 sprejela tudi Akcijski nacrt za izboljšanje postopka nacrtovanja, priprave, sprejemanja in vrednotenja ucinkov zakonodaje 2019–20229. V letu 2019 se je komisija ponovno sestala z relevantnimi deležniki, tokrat z Ministrstvom za javno upravo, ki sodeluje pri pripravi aplikacije MOPED (nosilec je Služba Vlade RS za zakonodajo) oziroma je nosilec preizkusa MSP. Na sestanku so predstavniki ministrstva predstavili aktivnosti pri izvedbi obeh ukrepov ter podrobneje predstavili aplikacijo MOPED oziroma E-demokracijo (saj bo slednja postala del PisRS portala). Ker je E-demokracija namenjena javnosti v postopku priprave predpisov, je nadgradnja portala E-demokracija s spletnim orodjem za izvajanje presoje ucinkov predpisov na gospodarstvo (MSP) zainteresirani javnosti omogocila, da se v casu javne obravnave odzove na pripravljeno presojo ucinkov predpisa na gospodarstvo in poda svoje pripombe. Zainteresirana javnost oziroma zunanji deležniki lahko predlagajo tudi svojo razlicico MSP testa oz. izdelajo svoj primer MSP testa. Izracun se lahko pripravi pri vseh predlogih predpisov, kjer je omogoceno komentiranje. V tem delu se nekoliko sledi tudi enemu od priporocil komisije, in sicer da je potrebno že pred samim pricetkom priprave predloga predpisa zagotoviti poglobljeno evalvacijo stanja, torej poglobljeno analizo ureditve oz. politike, ki se spreminja ali uvaja na novo. Ob predstavitvi aplikacije MOPED so predstavniki komisije podali konkretne predloge glede zagotavljanja vecje transparentnosti pri pripravi predpisov (npr. konkretno kdo je pripravljavec predloga predpisa, kateri del predloga predpisa je morebiti pripravil zunanji strokovnjak, seznam vseh strokovnjakov, tudi tistih, ki niso placani iz javnega proracuna, ki so sodelovali pri pripravi predloga predpisa, spoštovanje rokov iz Resolucije o normativni dejavnosti ipd.) 7 Za vec informacij o ugotovitvah ter priporocilih Komisije glej dokument Ocena stanja 2018 (str. 34-38), ki ga je pripravila komisija in je dostopen na spletni strani https://www.kpk-rs.si/kpk/wp-content/uploads/2019/06/Ocena-Stanja-2018.pdf, ter dokument Ocena stanja 2019. 8 Program je dostopen na naslednji spletni povezavi: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Integriteta/Program-Vlade-2017­ 2019/462f84f8b1/Program_2017_2019.pdf. 9 Gradivo je dostopno na spletni povezavi: https://www.gov.si/novice/2019-07-25-62-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/ ter http://vrs-3.vlada.si/MANDAT18/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985ffda5de89c12572c3003716c4/1f70f408bd614bb3c125842600251d2c?OpenDocument. ter predloge za zagotavljanje vecje povezljivosti med aplikacijo MOPED ter drugimi aplikacijami, predvsem aplikacijo Erar, ki jo upravlja komisija in ki vsebuje tudi zapise o lobisticnih stikih, ter informacije o vseh predlogih predpisov, na katere je svoje mnenje podala komisija sama. Ker je bilo na sestanku ugotovljeno, da je potrebno k sestanku pritegniti tudi Službo Vlade RS za zakonodajo, ki je nosilec izdelave aplikacije MOPED, je bil k naslednjemu sestanku povabljena tudi slednja. Ta je predstavila nekatere predloge, tudi v obliki predlogov normativnih aktov vlade (npr. predlog spremembe poslovnika vlade ter predloga dveh navodil za izvajanje poslovnika vlade), ki so jih pripravili ravno z namenom zagotovitve bolj kvalitetne in bolj transparentne priprave predlogov predpisov (in med drugim tudi zaradi zagotovitve delovanja aplikacije MOPED). Ti predlogi predpisov sedaj cakajo odziv pristojnih organov, in sicer Generalnega sekretariata Vlade RS ter Ministrstva za zunanje zadeve. Dogovorjeno je bilo, da se na novem sestanku sestaneta zgolj komisija ter Služba Vlade RS za zakonodajo zaradi podrobnejše predstavitve aplikacije MOPED ter morebitnega usklajenega delovanja za zagotovitev napredka na tem podrocju. Preverjanje zakonodaje z vidika korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete Komisija lahko v skladu z ZIntPK (15. alineja 12. clena) podaja mnenja k predlogom zakonov in ostalih predpisov o usklajenosti njihovih dolocb z regulativo na podrocju preprecevanja korupcije in nasprotja interesov pred njihovo obravnavo na vladi. V interesu zakonodajalca bi moralo biti, da so predpisi, ki jih sprejema, pregledani z vidika potencialnih, vanje vgrajenih korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete. Vendar pa zaenkrat v Sloveniji prednost takega vnaprejšnjega protikorupcijskega pregleda zakonodaje še ni v dovoljšnji meri prepoznana, saj ne obstajajo pravne podlage, ki bi vladi oziroma ministrstvom, kot predlagateljem predpisov, izrecno nalagale, da mora vsak predpis pred predložitvijo v Državni zbor RS (v praksi je to najucinkoviteje v fazi medresorskega usklajevanja) preveriti tudi z vidika protikorupcijskih tveganj. Obenem pa bi bilo treba na tem podrocju tudi kadrovsko precej okrepiti komisijo kot organ, ki ima omenjeno izrecno pristojnost za tako preverjanje predlogov predpisov. Dokler ni vpeljan tak sistem, komisija pregleduje in podaja mnenja k predlogom tistih zakonov, ki jih prejme od nekaterih ministrstev (redko), ki se pomembnosti in koristi takega pregleda zavedajo, oziroma ki jih uspe pridobiti sama. V letu 2019 je tako komisija pregledala in podala komentarje na predlog Zakona o Svetu za invalide, obenem pa je bila tudi clanica delovne skupine za pripravo predloga Zakona o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in Fundaciji za financiranje športnih organizacij (v nadaljevanju: Zakon o FIHO in FŠO). Zakon o Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji Komisija že vrsto let spremlja delovanje Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO). Zaradi ugotovljenih tveganj za koruptivno in neintegritetno ravnanje je fundaciji leta 2011 odredila izdelavo nacrta integritete. Ker so nekatera tveganja sistemske narave, se je komisija s clanstvom v delovni skupini Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) za pripravo novega zakona aktivno vkljucila tudi v pripravo novega zakona. Po vzpostavitvi nove vlade v letu 2018 so tudi aktivnosti za spremembo zakonodajnih podlag ponovno oživele, komisija pa se je kot clanica delovne skupine za pripravo novega zakona redno udeleževala sestankov te delovne skupine in predstavila svoje komentarje na nov predlog zakona, ki bi urejal podrocje delovanja FIHO. Na zacetku so delovno skupino sestavljali tudi predstavniki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar pa se je v letu 2019 zaradi hitrejše izvedbe postopka priprave predloga zakona delovna skupina na predlog MIZŠ skrcila zgolj na predstavnike MIZŠ kot pripravljavca predloga zakona, predstavnike Ministrstva za finance in predstavnici komisije. Komisija je v svojih komentarjih v prvi vrsti izpostavljala, da je obstojeca zakonska podlaga slaba ter da so potrebni spremembe v sami strukturi organizacije in njenem delovanju ter izboljšanje nadzora nad razpolaganjem z javnimi sredstvi. Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki ureja delovanje fundacije, je preohlapen, predvsem pa se je izpel v svojem namenu lastninskega preoblikovanja Loterije Slovenije. Po mnenju komisije je zato nujno potrebno oblikovati pravni okvir, ki bo jasno in na novo dolocil strukturo in delovanje fundacije ter poostril nadzor nad njenim delovanjem. Na splošno sta cilja, ki ju komisija zasleduje v svojih zakonskih predlogih, zagotoviti zakonitost in transparentnost razdeljevanja sredstev FIHO (približno 17 milijonov evrov na letni ravni) – da se sredstva torej razdelijo med uporabnike na enakopraven nacin, v skladu z njihovimi dejanskimi potrebami – ter da se vzpostavi nadzor nad porabo teh sredstev. Gre torej za vzpostavljanje mehanizmov, ki bodo ob doslednem upoštevanju pravice do samoodlocanja ranljivih skupin zagotovili zakonito, transparentno in pravicno razdelitev javnih sredstev, namenjenih za te skupine, in nikakor ne gre za podržavljanje ali poseg v avtonomijo fundacije, kot komisiji veckrat ocitajo nekatere, predvsem invalidske organizacije, ki jim stanje, kakršno je, ustreza. Da se v obstojecem sistemu razdeljevanja sredstev dogajajo nepravilnosti, potrjujejo tudi ugotovitve revizij Racunskega sodišca10, kot tudi vec kot 10 sodb Upravnega sodišca11. Komisija pri predlogu zakona zato zagovarja vzpostavitev takega sistema, kjer se bo dalo vsak trenutek preveriti, ali so bila neki organizaciji sredstva dodeljena upraviceno in zakonito. Dosedanja praksa kaže, da obstojeci sistem tega ocitno ne omogoca, kar je razvidno tudi iz sodb Upravnega sodišca. Glavni cilji, ki jih komisija zasleduje pri pripravi predloga zakona, so: • jasna razmejitev funkcij med direktorjem in svetom FIHO ter FŠO; • poostren nadzor nad delovanjem fundacij z vecjim neposrednim nadzorom države (npr. pri sprejemu kljucnih internih aktov, izbiri in delu clanov nadzornega odbora, ki morajo biti strokovnjaki dolocenega podrocja, razlogi za razrešitev clanov sveta morajo biti konkretno doloceni); • jasna opredelitev vodenja postopka odlocanja o dodelitvi sredstev (kljucno pri tem je vnesti dolocena temeljna nacela in procesna pravila upravnega postopka v predlog zakona) in • uvedba preventivnih mehanizmov za zagotavljanje višje stopnje integritete odgovornih oseb (izjava o nasprotju interesov, natancno urejeno postopanje v primeru nasprotja interesov, ureditev položaja direktorja in zaposlenih v okviru sistema javnega sektorja, izplacilo sejnin ipd.). Zakon o Svetu za invalide Komisija lahko na podlagi 15. alineje prvega odstavka 12. clena ZIntPK daje mnenje k predlogom zakonov ter ostalih predpisov pred njihovo obravnavo na vladi o usklajenosti dolocb predlogov zakonov in ostalih predpisov z zakoni in predpisi, ki urejajo podrocje preprecevanja korupcije ter preprecevanja in odpravljanja nasprotja interesov. Tako je komisija 10. 6. 2019 posredovala pripombe v zvezi s predlogom Zakona o Svetu za invalide Republike Slovenije (dalje: predlog zakona), ki ga je sicer prejela od drugega deležnika (Sveta za invalide RS) že 9. 4. 2019, vendar pa je bila o roku za oddajo pripomb (10. 6. 2019) obvešcena šele 30. 5. 2019, in to s strani zainteresirane javnosti, in ne pripravljavca gradiva. In to kljub temu, da je komisija vpeta v obravnavano tematiko, predvsem skozi aktivno clanstvo v delovni skupini za pripravo Predloga Zakona o FIHO in FŠO, s cimer je formalni pripravljavec predloga zakona (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je sicer bilo narocnik predloga zakona, dejansko pa je predlog zakona pripravil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani) tudi seznanjen, saj pripravlja oba predloga zakonov. Komisija je tako ponovno zasledila problem nevkljucevanja komisije v sam postopek že v casu, ko se je predlog zakona pripravljal. To komisiji onemogoca, da se dovolj zgodaj vkljuci v oblikovanje nekega predloga predpisa, kar bi ji po eni strani omogocilo tudi vecjo moc vplivanja na vsebino predloga predpisa, po drugi strani pa bi zgodnejša vkljucitev komisije pomenila vecjo ucinkovitost samega postopka priprave predloga predpisa. Na ta nacin bi namrec v postopku že dovolj zgodaj sodelovali relevantni deležniki, kot je komisija, katerih stališca bi pri pripravi predpisov morala 10 Revizijski porocili in porevizijsko porocilo Racunskega sodišca RS, dostopna na spletni povezavi: http://www.rs-rs.si/revizije-in­ revidiranje/seznam-revidirancev/revidiranec/fundacija-za-financiranje-invalidskih-in-humanitarnih-organizacij-v-republiki-sloveniji-150/. 11 Npr. sodba glede odreditve izdelave nacrta integritete FIHO, dostopna na spletni povezavi: http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2012032113046739/, sodba glede pomanjkanja meril za dodelitev sredstev, dostopna na spletni povezavi: http://sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/2012032113044667/. biti upoštevana, ce naj bi predpis temeljil na kakovostni analizi dejanskega stanja, kamor sodijo tudi zaznave relevantnega državnega organa pri izvajanju predpisa, ki se spreminja. V konkretnem primeru pa je tako komisija zaznala tveganja za koruptivna in neintegritetna ravnanja, in sicer s podrocja nedovoljenih vplivov pri pripravi vsebinskih rešitev predloga zakona. Predlog zakona je namrec pripravljal subjekt, ki ni pripravljavec vladnega gradiva. S tem pa se je MDDSZ tudi odpovedal nadzoru nad drugimi vplivi na vsebino predloga zakona oziroma takšen nadzor onemogocil. Zagotavljanje zakonodajne sledi, kar naj bi omogocalo tudi dolžno evidentiranje zapisov o lobisticnih stikih v skladu z ZIntPK, je tako pri pripravi tega predloga zakona nemogoce, saj MDDSZ ni imel nadzora nad procesom in zato ne more vedeti, katere interesne organizacije (oziroma v njihovem imenu lobisti) so vplivale na vsebino predloga zakona, neposredno ali posredno preko clanov Sveta za invalide Republike Slovenije, s katerim se je dejanski pripravljavec zakona (inštitut) veckrat posvetoval o vsebini predloga zakona. Iz zapisnikov sej Sveta za invalide RS je namrec razvidno, da se je inštitut veckrat sestal s Svetom za invalide RS ter da je želel slediti njegovim predlogom, kar pomeni, da so imele invalidskega organizacije bistven vpliv na oblikovanje vsebine predloga zakona. Tako obstaja bojazen, da predlog zakona ni nastajal na podlagi že vpeljanih primerljivih pravnih praks in strokovnih rešitev, temvec predvsem na podlagi partikularnih interesov. Glede same ustreznosti predloga zakona za njegovo obravnavo na seji vlade komisija ponovno izpostavlja pomanjkljivost, na katero je že veckrat opozorila (glej tudi poglavje z naslovom Sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka v tem dokumentu), in sicer da besedilo, ki je bilo objavljeno na spletni strani eUprava, ni v skladu z zahtevami Poslovnika Vlade RS, saj objava ne vsebuje povzetka vsebin s strokovnimi podlagami, kljucnih vprašanj in ciljev, ki jih zasleduje predlog zakona (9.a clen v zvezi s drugim odstavkom 9. clena Poslovnika Vlade RS). Prav tako so pomanjkljivo pripravljeni ocena stanja, razlogi za sprejem predloga zakona, cilji predloga zakona ter ocena financnih posledic za državni proracun in druga javna sredstva. Nadalje inštitut ni pripravil primerjalno-pravnega pregleda, iz katerega bi izhajalo, ali imajo države, vkljucene v primerjavo, tudi neodvisen državni organ, ki skrbi za varstvo invalidov, kako je sestavljen, ali predstavniki invalidskih organizacij postanejo clani organa brez kakršnegakoli postopka izbire, kakšen je njihov status (funkcionarji, javni uslužbenci) ipd. Vladni predlagatelj MDDSZ pa sploh ni pripravil ocene, ali je takšen organ sploh potreben. V oci toliko bolj bode dejstvo, da je vladni predlagatelj MDDSZ v telefonskem razgovoru s komisijo priznal, da je narocilo oddal inštitutu zaradi nepoznavanja podrocja varstva invalidov, zaradi cesar so v preteklosti že veckrat pripravili zakonsko besedilo, ki ni zadostilo zahtevam mednarodnih teles s podrocja varstva invalidov in zahtevam iz Konvencije o pravicah invalidov. Takšen argument je nestrokoven in postavlja pod vprašaj usposobljenost zaposlenih na MDDSZ, ki se ukvarjajo s tem podrocjem, kar zagotovo terja ukrepanje delodajalca v odnosu do zaposlenih. Druge pomembne pomanjkljivosti predloga zakona, ki se ticejo njegove vsebine, pa so med drugim dejstvo, da se z njim predvideva vzpostavitev neodvisnega državnega organa, ki v njegovi organizacijski strukturi popolnoma odstopa od drugih neodvisnih državnih organov, ki jih pozna slovenski pravni red (npr. Varuh clovekovih pravic, Komisija za preprecevanje korupcije, Zagovornik nacela enakosti, Informacijski pooblašcenec ipd.). Te organe vodi ali posamezen funkcionar ali vec funkcionarjev kot kolegijski organ, medtem ko mesta v strokovnih službah zasedajo javni uslužbenci. V primeru Sveta za invalide Republike Slovenije, kot ga predlaga vzpostaviti pripravljavec zakona, pa je situacija popolnoma drugacna. Predlog zakona namrec predvideva, da bo posvetovalno telo, ki je pretežno sestavljeno iz predstavnikov zasebnih interesnih organizacij (invalidskih organizacij), postalo neodvisen državni organ. Predlog zakona namrec predvideva, da bo neodvisen državni organ imel Svet, ki bo organ odlocanja. Sestavljen bo iz 14 clanov, od tega bo 7 predstavnikov invalidskih organizacij in 7 predstavnikov strokovnih organizacij s podrocja invalidskega varstva. Iz prehodnih in koncnih dolocb izhaja, da bodo obstojeci clani Sveta za invalide RS, ki so že sedaj imenovani v to posvetovalno telo s strani invalidskih organizacij oziroma strokovnih organizacij s podrocja invalidskega varstva, obdržali svoje clanstvo v tem organu, ki se bo iz posvetovalnega telesa preoblikoval v organ odlocanja v neodvisnem državnem organu. Na ta nacin bodo predstavniki zasebnih interesnih subjektov prevzeli neposredno vodenje neodvisnega državnega organa. Sedaj so le v vlogi clanov posvetovalnega foruma in imajo posvetovalno vlogo. Predlog zakona tudi ne doloca razlogov za razrešitev clanov Sveta – to pravno praznino bi bilo potrebno ustrezno urediti. Nadalje predlog zakona omogoca predstavnikom zasebnih interesnih organizacij vstop v sfero javnega sektorja brez kakršnih koli preverjanj njihove usposobljenosti, znanj in izkušenj. V vseh državnih organih ter drugih organih in organizacijah javnega sektorja velja, da so za zasedbo delovnih mest oziroma funkcij doloceni pogoji, ki jih mora posameznik izpolnjevati, da lahko delovno mesto oziroma funkcijo zasede. V konkretnem primeru predlog zakona ne doloca pogojev za zasedbo mesta oziroma funkcije clana Sveta. Predlog zakona je nejasen tudi glede statusa, ki ga bodo imeli clani Sveta kot organa odlocanja. Zgolj za predsednika sveta predlog zakona opredeljuje, da bo funkcijo opravljal poklicno z najmanj polovicnim delovnim casom, pri cemer bo njegova funkcija primerljiva s funkcijo državnega sekretarja. Status ostalih clanov Sveta ni dolocen. Postavlja se tudi dvom v ustreznost ureditve, po kateri bi neodvisni državni organ vodil funkcionar, ki bi to funkcijo opravljal zgolj s polovicnim delovnim casom. Hkrati pa se izpostavlja tudi tveganje, da bo takšen funkcionar z dodatnimi dejavnostmi in clanstvi ogrozil neodvisnost funkcije. Še zlasti zato, ker je predlog zakona pretirano skop pri opredelitvi nezdružljivosti funkcije predsednika Sveta z drugimi funkcijami oziroma clanstvi in dejavnostmi (prepoveduje zgolj clanstvo v vodstvu politicne stranke, državno funkcijo ali mesto uradnika na položaju v državnem organu, ne pa npr. opravljanje funkcije predsednika invalidske organizacije), zaradi cesar bi lahko prihajalo do lažjega uveljavljanja interesov posameznih invalidskih organizacij, kar pa naj bi dolocbe o nezdružljivosti funkcij preprecevale. Postopek imenovanja kar polovice clanov Sveta (predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij) in njihovih namestnikov je v celoti prepušcen zasebnim interesnim organizacijam. Te bodo lahko izbirale in imenovale predstavnike v Svet po svoji presoji, kar pomeni, da ni nujno, da bodo predstavniki izbrani v transparentnem, vnaprej dolocenem postopku, temvec obstaja tveganje, da bodo pri odlocanju in pogajanjih o predstavnikih uporabljene razlicne netransparentne metode. Predlog zakona tudi ne opredeljuje clanov Sveta kot uradne osebe v skladu z definicijo, kot jo opredeljuje ZIntPK. S tem dolocbe ZIntPK ne veljajo za clane Sveta. Takšna ureditev bi pomenila, da se clani Sveta niso dolžni izogibati nasprotju interesov, kot lobiranci niso zavezani k transparentnosti pri nejavnem vplivanju, njim oziroma njihovim družinskim clanom ni onemogoceno poslovanje z neodvisnim državnim organom ipd. Navedeno pomeni, da vsa orodja oziroma instrumenti, ki preprecujejo prepletanje zasebnih interesov z opravljanjem javnih nalog, zanje ne veljajo. Predlog zakona doloca, da sekretarja Sveta, ki je javni uslužbenec, imenuje Svet na predlog predsednika Sveta. To odstopa od siceršnjih pravil o zaposlovanju javnih uslužbencev, ki jih doloca zakonodaja, za kar po mnenju komisije ni videti utemeljenih razlogov. S takšno ureditvijo se ne zasleduje temeljnih nacel uslužbenskega sistema, kot sta nacelo javnega natecaja ter nacelo nepristranskosti. Izvajanje skupnih nadzornih aktivnosti komisije in Inšpektorata RS za delo: Aktivnosti po sprejemu Ocene korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah Komisija je v zacetku leta 2017 javnosti predstavila Oceno korupcijskih tveganj in tveganj za kršitev integritete v slovenskih osnovnih in srednjih šolah (v nadaljevanju: Ocena tveganj). Na podlagi ugotovitev je komisija v okviru izdelane Ocene tveganj podala priporocila za boljše obvladovanje oziroma omejevanje tveganj, ki jih je naslovila na šole in njihove svete ter na nekatere druge kljucne deležnike, med drugim tudi na Inšpektorat RS za delo (v nadaljevanju: IRSD). Komisija se je z IRSD sestala v letu 2017, kjer sta se oba organa dogovorila, da na podrocju vzgoje in izobraževanja v letu 2018 izvedeta skupne nadzorne aktivnosti. Nadzorne aktivnosti na terenu so potekale v novembru in decembru 2018, komisija pa je dve šoli zaradi odsotnosti kljucnih sogovornikov ob prvem obisku ponovno obiskala januarja 2019. Komisija in IRSD sta opravila skupne nadzore na 10 slovenskih šolah, med katerimi so bile zajete osnovne in srednje šole ter ena glasbena šola. IRSD je v okviru svojih pristojnosti v nadzor vkljucil predvsem izvajanje posameznih dolocb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na splošni akt o sistemizaciji, dolocitev pogojev za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, postopek sprejema splošnih aktov delodajalca, objavo prostih delovnih mest, zaposlovanje delavcev, izpolnjevanje pogojev za zaposlitev, pravice neizbranih kandidatov, prepoved diskriminacije, prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpincenja na delovnem mestu ter varovanje dostojanstva delavcev pri delu. Komisija pa se je pri opravljanju nadzorov osredotocala na tista podrocja oziroma tveganja, ko so bila izpostavljena v izdelani Oceni tveganj, pri cemer je ob obisku vsake šole preverjala, ali je šola v dobrem letu in pol po predstavitvi Ocene tveganj ustrezno obravnavala izpostavljena tveganja in se do njih opredelila ter na kakšen nacin jih skuša v svojem delovnem okolju cim bolj omejevati. Komisija je tako preverjala, kako šole obvladujejo tveganja na podrocju javnega narocanja (kdo vodi postopke, kako potekajo itd.), kako šola in zaposleni omejujejo nasprotje interesov na vseh podrocjih svojega dela, predvsem pa pri imenovanju ravnateljev, zaposlovanju, javnem narocanju ali sklepanju drugih pogodb z zasebnim sektorjem, pri opravljanju drugih konkurencnih dejavnosti (tecaji, inštrukcije ipd.) ter v pedagoškem procesu oz. pri poucevanju in ocenjevanju, vpisovanju otrok ipd. Komisijo je prav tako zanimalo, ali imajo šole vzpostavljene ukrepe in mehanizme za zašcito prijaviteljev, ali šola predstavlja okolje, v katerem lahko zaposleni brez zadržkov izpostavijo neeticna ravnanja in prakse ali druge nepravilnosti, ki jih zaznajo pri svojem delu, ne da bi bili pri tem podvrženi povracilnim ukrepom, kako šola skrbi, da ne prihaja do nedovoljenega in neprimernega sprejemanja daril, ter ali se šola v zadostni meri posveca svojemu nacrtu integritete. Kjer je bilo to mogoce, se je komisija v okviru svojih nadzornih aktivnosti pogovarjala tako s predstojniki, tj. ravnateljicami in ravnatelji šol, predsedniki svetov šol, kakor tudi z drugimi zaposlenimi, ki delujejo na razlicnih podrocjih, kjer se pojavljajo tveganja, kot so opredeljena tudi v izdelani Oceni tveganj. Komisija je pri izvedbi nadzora tako med drugim ugotovila razlicno prakso šol glede vodenja postopkov javnega narocanja, pri cemer korupcijska tveganja oziroma tveganja za neintegritetno ravnanje narašcajo s tem, ko obcasno nekatere šole vodenje postopkov, vkljucno s pripravo dokumentacije, v celoti prenesejo na zunanje deležnike (npr. odvetnike), ki pa niso zavezani k spoštovanju istih standardov ravnanja kot zaposleni v javnem sektorju. Kar se tice vkljucevanja protikorupcijske klavzule v pogodbe in pridobivanja izjave o lastniški strukturi po 14. clenu ZIntPK, šole obveznosti v zvezi s prvim institutom praviloma poznajo in izpolnjujejo, ne pa tudi glede drugega instituta. Nekatere šole so tudi dokaj netransparentne pri oddaji šolskih prostorov v najem, saj nimajo jasno in vnaprej postavljenih kriterijev oziroma ti niso objavljeni. Glede postopkov imenovanja ravnateljev, predvsem glede njihove obremenjenosti s tveganji s podrocja nasprotja interesov, je bilo – kljub številnim ugotovitvam o konkretnem primeru, ki jih je komisija v preteklosti že sprejela, prekrškovnim postopkom zoper odgovorne osebe šol, usposabljanjem kolektivov šol s strani komisije na to temo in tudi aktivnostim Inšpektorata RS za šolstvo – še vedno opaziti številne pomanjkljivosti, tako glede sestav svetov, glede transparentnosti razpravljanja in glasovanja o kandidatih za ravnatelja, glede prepoznavanja nasprotja interesov in njegovega razkrivanja ipd. Podobno pomanjkanje prepoznavanja in ustreznega ravnanja v primeru nasprotja interesov je bilo ugotoviti tudi pri ravnanju clanov svetov šol. Postopek zaposlovanja na šolah je prav tako netransparenten in ne omogoca zadostne preverljivosti oziroma sledljivosti poteka. Predvsem mu manjkajo jasni in vnaprej doloceni drugi kriteriji (ne formalni, ti so ustrezno opredeljeni), postopek preverbe njihovega izpolnjevanja ni zabeležen, prav tako pa ne podlaga za sprejem koncne odlocitve. Omenjenih je le nekaj opažanj komisije, ki bodo podrobneje predstavljena v koncnem porocilu v zacetku leta 2020. Krepitev integritete organov in organizacij javnega sektorja Eno temeljnih orodij za krepitev integritete organov in organizacij javnega sektorja, ki je v pristojnosti komisije, so nacrti integritete. Kot orodja za upravljanje s tveganji za korupcijo in kršitev integritete predstavljajo uporaben mehanizem za krepitev integritete javnega sektorja na konkretnem, operativnem, nivoju delovanja organov ali organizacij javnega sektorja, vendar le v primeru, da se jih dosledno in proaktivno uporablja. Skozi nacrt integritete lahko organ ali organizacija dobi jasno sliko, katera tveganja za korupcijo ali kršitev integritete so prisotna v njenem delovanju, kakšno nevarnost predstavlja njihova realizacija za organ/organizacijo in s katerimi ukrepi lahko ta tveganja zameji oziroma odpravi. Ker je organizacija živ organizem, delovanje katere se s casom spreminja, se spreminjajo tudi tveganja, ki jih ima. Redno in ažurno preverjanje in posodabljanje nacrtov integritete je zato nujno za ucinkovito izvedbo nacrtov integritete. Z zavedanjem o tveganjih ter oblikovanjem in izvajanjem ukrepov za zamejitev/odpravo teh tveganj pa se krepi tudi integriteta organizacije, posredno pa tudi zaposlenih v njej. Komisija se je že leta 2018 veliko ukvarjala s preucevanjem drugacnega nacina krepitve integritete organizacije – vodenja skozi vrednote12, ki temelji na vzpostavitvi kulture integritete v organizaciji, temeljeci med drugim na jasnih eticnih normah in pricakovanih ravnanjih, kvalitetnih medcloveških odnosih ter primarni vlogi vodstva kot zgleda za implementacijo teh norm in realizacijo pricakovanj. Tak nacin vodenja izrazito poudarja in krepi integriteto zaposlenih, ki s svojim ravnanjem posledicno krepijo integriteto organizacije. Glede na to, da tak princip vodenja po najboljšem vedenju komisije v organih/organizacijah javnega sektorja (še) ni prisoten, je komisija v letu 2019 nadaljevala z dejavnostmi za nadgradnjo mehanizmov za krepitev integritete organov in organizacij javnega sektorja. Nadgradnja koncepta krepitve integritete javnega sektorja Komisija si integriteto javnega sektorja prizadeva krepiti z izobraževanji javnih uslužbencev in funkcionarjev o protikorupcijskih institutih, s posebnim poudarkom na integriteti, ter skozi nacrte integritete, vkljucno z nadzorom izvajanja le-teh. V letu 2019 je komisija nadaljevala z oblikovanjem nadgradnje koncepta mehanizmov krepitve javnega sektorja v okvirih zakonskih pooblastil komisije. Temelj nadgradnje predstavlja spodbujanje implementacije vodenja skozi vrednote kot ucinkovitega mehanizma vzpostavljanja integritete v organizacijah. Na ta nacin se krepitev integritete organizacije s prepoznavanjem njenih tveganj za korupcijo in kršitev integritete, ki so prisotna v zasnovi delovanja organizacije (v njenih postopkih, okolju, delovanju zaposlenih), dopolnjuje s krepitvijo integritete samih zaposlenih z zgledom vodstva in vzpostavljanjem eticne kulture v organizaciji. Zaradi kompleksnosti in multidimenzionalnosti take nadgradnje ter obenem zaradi obilice drugih aktivnosti (rednih in izrednih) in kadrovske podhranjenosti (v Centru za integriteto in preventivo je zaposlenih le 6 oseb) poteka nadgradnja koncepta krepitve integritete javnega sektorja pocasneje, kot bi si želeli, aktivnosti za dokoncno oblikovanje koncepta pa bodo tako potekale tudi še v letu 2020. Vprašalnik o eticni kulturi v organizacijah javnega sektorja Komisija se zaveda, da je pomemben element vpeljave novih mehanizmov tudi merjenje njihovih ucinkovitosti. V ta namen je komisija v letu 2019 kot del nadgradnje koncepta krepitve integritete javnega sektorja dokoncala oblikovanje vprašalnika za merjenje eticne kulture in vodenja skozi vrednote v organih/organizacijah javnega sektorja. Vprašalnik temelji na vprašalniku in vecdimenzionalnem modelu eticnih vrlin organizacije (CEVM oz. CEV Model – Corporate Ethical Virtues Model) Muela Kapteina13, v katerem je slednji opredelil osem vrlin oz. dimenzij eticne kulture, ki vplivajo na (ne)eticno vedenje v organizaciji. Komisija je podoben vprašalnik v preteklih letih uporabila tudi pri izvedbi nadzora nad izvajanjem nacrta integritete pri Ministrstvu za finance (glej letno porocilo KPK za leto 2018), v letu 2019 pa je oblikovala splošen vprašalnik, ki ga bo moc uporabiti tudi v drugih organih in organizacijah javnega sektorja. Kodeksa etike Državnega zbora RS in Državnega sveta RS Oktobra 2012 je GRECO, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope, Republiki Sloveniji kot državi clanici v okviru cetrtega ocenjevalnega kroga priporocil sprejem kodeksa etike/pravil obnašanja za poslance in državne svetnike. Prav 12 Vodenje skozi vrednote je po mnenju komisije vsebinsko najboljši približek poimenovanju »ethical leadership«, saj je termin 'eticno vodenje', ki se sicer ponuja sam od sebe, vsebinsko obcutno bolj prazen. 13 Kaptein, M. 2008. Developing and testing a measure for the ethical culture of organizations: the corporate ethical virtues model. Journal of Organizational Behavior 29(7): 923-947. Dostopno preko: https://www.researchgate.net/publication/227701978_Developing_and_Testing_a_Measure_for_the_Ethical_Culture_of_Organizations_The_Corpo rate_Ethical_Virtues_Model, 3. 5. 2018, in Kaptein, M. 2011. Understanding unethical behavior by unraveling ethical culture. Human Relations, 64, 843-869. Dostopno preko: http://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/0018726710390536, 3. 5. 2018. tako naj bi poslanci in državni svetniki oblikovali zaupanja vredna mehanizma nadzora in sankcij, ki bi zagotovila, da se kodeks etike oziroma pravila obnašanja, ki veljajo zanje, tudi upoštevajo. Marca 2018 je GRECO cetrti ocenjevalni krog za Republiko Slovenijo zakljucil, saj je bila vecina priporocil, naslovljenih poslancem, državnim svetnikom, sodnikom in tožilcem, izvedena. Kljub temu je priporocilo glede priprave in sprejema kodeksov etike z zaupanja vrednim mehanizmom nadzora in sankcij, ki je zadevalo poslance in državne svetnike, ostalo neizvedeno. Komisija je vrsto let poslance in državne svetnike aktivno pozivala k sprejemu kodeksa etike, tudi z nudenjem strokovne pomoci pri pripravi kodeksov in udeležbami na sejah delovnih teles obeh državnih organov. Državni svet RS je lasten kodeks nato sprejel marca 2015. Ker pa ga je GRECO v okviru postopka ocenjevanja izpolnitve priporocil oktobra 2015 ocenil kot mestoma neustreznega, saj je vseboval zgolj nabor splošnih nacel (kot so dostojanstvo, lojalnost), ne pa podrobnejših pravil v zvezi z npr. nasprotjem interesov, darili in drugimi koristmi, stiki s tretjimi osebami, vkljucno z lobisti, in tudi ne mehanizma nadzora in sankcij, je v letu 2019 komisija nadaljevala s svojimi aktivnostmi glede izboljšanja sprejetega kodeksa. Tako se je s svojim prispevkom o zahtevanih spremembah udeležila vec sej delovnih teles Državnega sveta RS, ki so osnutek kodeksa etike za državne svetnike pripravila oziroma obravnavala, pa tudi seje Državnega sveta RS julija 2019, na kateri je Državni svet RS koncno sprejel dopolnitve eticnega kodeksa, ki podrobneje dolocajo nasprotje interesov ter uvajajo usposabljanje in zaupno svetovanje kot mehanizma ozavešcanja državnih svetnikov. Po drugi strani pa Državni zbor RS v vseh teh letih (in že prej, saj prva iniciativa poslancev glede nujnosti priprave in sprejema lastnega kodeksa etike sega že v leto 1993) ni naredil koraka naprej od zgolj oblikovanja delovnih skupin za pripravo kodeksa, ki pa so nato ob prenehanju mandata poslancem in novih volitvah vedno delo predale novi sestavi državnega zbora. Tako se je v vseh teh letih vedno znova pripravljal oziroma nadgrajeval osnutek kodeksa etike, ki pa dlje od osnutka ni prišel. Tudi zato je komisija v letu 2019 aktivno pozivala vse poslanske skupine k vecji aktivnosti pri pripravi kodeksa etike. Z oblikovanjem nove delovne skupine za pripravo kodeksa etike je bila komisija konec leta aktivno pritegnjena v sam postopek oblikovanja besedila kodeksa etike in je v izmenjavi mnenj tudi opozorila na pricakovanja GRECA glede kvalitete kodeksa etike ter na nekatere dobre in slabe prakse v državah clanicah GRECA. Dogovorjeno je bilo, da se bo izmenjava mnenj nadaljevala do priprave koncnega besedila osnutka kodeksa etike, ki naj bi bil sprejet v letu 2020. Odpoklic neposredno voljenih funkcionarjev Septembra 2019 je komisija na Državni zbor RS ter Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za pravosodje naslovila pobudo za uvedbo ustreznih mehanizmov sankcioniranja clanov predstavniških teles na državni in lokalni ravni ter županov (dalje: pobuda). Pripravo pobude so pri komisiji izzvale zaznave pomanjkljivosti obstojecega zakonodajnega okvira v postopku presojanja nezdružljivosti opravljanja poslanske funkcije poslanca Ferenca Horvátha s funkcijo predsednika (zastopnika) in clanstvom v svetu dolocene pravne osebe javnega prava. Ko so poleti 2019 poslanci nato sami pripravili in vložili Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih, s katerim so predlagali odpravo že veljavnih sankcij v primeru neodprave ugotovljene nezdružljivosti funkcij, je komisija omenjeno pobudo pripravila in posredovala pristojnim organom v obravnavo. Komisija je namrec že v preteklosti pri obravnavi posameznih primerov kršitev dolocb ZIntPK veckrat ugotovila, da slovenski pravni red ne predvideva ucinkovitega mehanizma sankcioniranja nekaterih izvoljenih nosilcev javne funkcije, in sicer poslancev, državnih svetnikov, obcinskih svetnikov ter županov, v primeru nezakonitega oziroma neintegritetnega ravnanja. Trenutno veljavna zakonodaja predvideva prenehanje mandata zgolj v primerih nastopa dolocenih osebnih okolišcin funkcionarja (npr. izgube volilne pravice, trajne nezmožnosti za opravljanje funkcije, nezdružljivosti z drugo funkcijo oziroma opravljanje druge dejavnosti), v primeru izreka dolocene sankcije zaradi kršitve zakonodaje (pravnomocna obsodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev) oziroma ce odstopi sam. Ne predvideva pa ucinkovitega mehanizma sankcioniranja v primeru, da nosilec javne funkcije kakorkoli drugace krši veljavno zakonodajo oziroma ravna neintegritetno, zaradi cesar bi se zaupanje in podpora volivcev njemu zmanjšala oziroma izostala. Nadalje pa je komisija ugotovila tudi, da slovenski pravni red v primeru nekaterih izvoljenih funkcionarjev zahteva, kljub sodno ugotovljeni zlorabi položaja ali kršitvi protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu, nadaljnje postopanje predstavniškega telesa, ki šele mora konstitutivno odlociti, da nosilcu javne funkcije preneha mandat. Tako mora npr. državni zbor šele ugotoviti, da so nastali razlogi, ki jih Zakon o poslancih navaja kot razloge za prenehanje mandata, da lahko z dnem takšne ugotovitve državnega zbora poslancu dejansko preneha mandat. Podobno je v primeru clana državnega sveta, saj mu mandat preneha z dnem, ko državni svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, doloceni z zakonom. Zaradi ucinkovitosti varovanja ugleda in integritete javne funkcije ter ugleda in integritete javnega sektorja bi moral pravni red po mnenju komisije omogocati, da je odpoklic posameznika z javne funkcije sodno izvršljiv, prav tako pa bi moral pravni red kot sankcijo predvideti sodno izvršljivo prepoved opravljanja javne funkcije za dolocen cas. Ker niti nadzorstveni organi niti volivci nimajo ucinkovitega mehanizma sankcioniranja nosilcev javnih funkcij, katerih pretekla ravnanja so bila nezakonita oziroma neintegritetna, zaradi cesar je ugled javne funkcije, ki jo opravljajo, nacet, zaupanje vanje, da bodo v prihodnje vendarle lahko zakonito ter integritetno opravljali javno funkcijo, pa porušeno, bi bilo po mnenju komisije potrebno zakonodajo ustrezno spremeniti na nacin, da bi omogocala hitrejše ukrepanje zoper tovrstne nosilce javne funkcije. Ukrepi so pri tem lahko razlicni (suspenz, zmanjšanje place oz. drugih prejemkov, javni opomin ipd.), pomembno pa je, da jih zakon predvideva, da jih je mogoce ucinkovito uveljaviti, da so sorazmerni, ucinkoviti in da odvracajo od tovrstnih kršitev v prihodnje. Na voljo bi morali biti tako nadzorstvenim organom javne oblasti kot tudi volivcem. V sodobnih demokracijah so nosilci politicne oblasti praviloma primarno odgovorni državljanom, ki so jih izvolili. V praksi pa so te povezave pogosto šibke in prevladuje cedalje mocnejši vtis, da med nosilci politicne oblasti in njihovimi volivci ni povezav, saj so prvi bistveno bolj odgovorni politicnemu vodstvu ter politicnim odlocevalcem, šele sekundarno pa volivcem. To je sprožilo poskuse uvedbe mehanizmov za krepitev razmerij med izvoljenim predstavnikom in volivci ter za ucinkovitejšo in neposrednejšo participacijo, vkljucno s pravili o odpoklicu, kot sredstvi za: (1.) vzpostavitev odnosov med volivci ter izvoljenimi predstavniki in (2.) omogocanje povratne informacije volivcem glede opravljanja funkcije izvoljenega predstavnika, vkljucno z odpoklicem kot sankcijo za slabo opravljanje funkcije ali neeticno vedenje. Po drugi strani pa mednarodni pravni akti cedalje vecji poudarek namenjajo etiki nosilcev javnih funkcij, v povezavi z dobrim upravljanjem javnih zadev. Tako naj bi sistem integritete, ki naj bi se vzpostavil in krepil tako znotraj javnega sektorja kot tudi znotraj posamezne institucije javnega sektorja, temeljil med drugim tudi na obvezi najvišjih predstavnikov javnega sektorja ter vodstvenih kadrov, da bodo izkazovali visoke standarde osebne primernosti za zasedanje funkcij oziroma položajev, hkrati pa naj bi sistem integritete temeljil na jasno dolocenih pravilih in vrednotah javnega sektorja, ki so ustrezno zapisani v zakonodaji, in organizacijskih politikah ter so ucinkovito sporoceni naslovnikom. Tako tudi ZIntPK kot enega od svojih ciljev doloca krepitev integritete posameznikov (ter tudi organov in organizacij) v javnem sektorju. Med posameznike štejemo tako funkcionarje kot tudi javne uslužbence. ZIntPK kot zahtevan standard ravnanja nosilcev javnih funkcij doloca integriteto kot »pricakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprecevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odlocanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in eticnimi kodeksi« (4. tocka 4. clena ZIntPK). Pri tem se pravni standard »integriteta« presoja tako glede na vrsto nosilca javne funkcije kot tudi v okviru pojmov obicajnega oziroma normalnega ravnanja, kot se od nosilca javne funkcije pricakuje v dolocenem okolju. Tako na primer pricakovano ravnanje poslanca kot nosilca javne funkcije opredeljuje drug pravni okvir, kot velja za sodnika, prav tako nosilca javne funkcije, prav tako pa ima v dolocenem okolju javnost (najsi gre za druge poslance, uslužbence v parlamentu, splošno javnost, medije itd.) drugacna pricakovanja glede ravnanj poslancev, kot jih ima glede sodnikov. Vse navedeno pomeni, da je pravni standard integritete enega funkcionarja drugacen od drugega in je potrebno pravni standard napolniti za vsak primer posebej. Pomemben del integritete nosilca javne funkcije zajema tudi njegovo dolžno spoštovanje obveznosti, ki mu jih nalaga pravni red. Komisija tako spremlja, v kolikšni meri nosilec javne funkcije izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga ZIntPK, kot so, da se dolžno izogiba nasprotju interesov oziroma da sebi ali komu drugemu ne omogoca uresnicitev nedovoljenega zasebnega interesa, da ne opravlja druge funkcije oziroma pridobitne dejavnosti ali clanstva, ce so ti nezdružljivi s funkcijo, ki jo nosilec opravlja, da ne sprejme darila ali druge koristi v zvezi z opravljanjem funkcije ipd. Gre za pomembne obveznosti, saj s tem, ko krepijo transparentnost delovanja javnega sektorja ter nosilca javne funkcije in omogocajo nadzor komisiji, preprecujejo, da bi nosilec javne funkcije zaradi dejstva, da je nosilec javne oblasti in ima možnost odlocanja v javnih zadevah oziroma vplivanja nanje, to oblast zlorabil zaradi zasebnega interesa ali interesa drugih. To bi v skladu z mednarodnimi protikorupcijskimi standardi pomenilo, da je izpolnil znake enega od korupcijskih kaznivih dejanj. Komisija v praksi ugotavlja, da je v slovenskem politicnem prostoru zavedanje o pomembnosti integritete oziroma vzdrževanju dolocenih eticnih standardov, ki bi jih nosilci posamezne skupine funkcionarjev morali izkazovati, še na dokaj nizki ravni. Tudi zato je komisija mnenja, da bi z uvedbo mehanizmov sankcioniranja izvoljenih predstavnikov ucinkoviteje uveljavljali ter krepili integriteto funkcij, ki jih ti izvoljeni predstavniki opravljajo. Tako komisija prepogosto ob obravnavi primerov kršitev dolocb ZIntPK ter ob zaznavi številnih drugih primerov opaža, da v slovenskem politicnem prostoru ni razvite kulture odstopa z javne funkcije kot nacina prevzemanja osebne politicne odgovornosti za kršitve zakonodaje, kadar so te storjene v okviru opravljanja funkcije in kadar nujno pomenijo, da je bila integriteta nosilca javne funkcije zaradi kršitve zakonodaje mocno okrnjena. Nosilci javnih funkcij kot edino pomembno in zanje veljavno obliko politicne odgovornosti štejejo nepravno politicno odgovornost, s katero je povezana sankcija neizvolitve na novih volitvah. Vsi, ki opravljajo javno funkcijo v zakonodajni in izvršilni veji oblasti, so nosilci politicne odgovornosti. Zato so vse oblike politicne odgovornosti pomembne. Vendar pa je glede politicne odgovornosti funkcionarjev v nacionalnem in lokalnih predstavniških telesih uveljavljena zlasti nepravna politicna odgovornost, kar v praksi pomeni možnost neizvolitve na prihodnjih volitvah. Pravo pa ureja tudi pravno politicno odgovornost, in sicer v obliki sankcije prenehanja opravljanja javne funkcije (razrešitev ali odpoklic funkcionarja). Razlika med nepravno ter pravno politicno odgovornostjo je torej v zagroženi sankciji. Tako je sankcija za uveljavitev nepravne politicne odgovornosti zgolj kritika, izražena na nacin, da ob prenehanju mandata funkcionar ni ponovno izvoljen na funkcijo, vendar pa je na položaju ostal do konca mandata. Pri uspešni uveljavitvi pravne politicne odgovornosti pa funkcija preneha pred iztekom mandata. Institut odpoklica oz. razrešitve kot nacin uveljavljanja pravne politicne odgovornosti pred iztekom mandata je zgolj eden, sicer najbolj dokoncen ukrep sankcioniranja nosilca javne funkcije, ki ga predvideva pravo. V tujih pravnih redih lahko srecamo še druge primere ukrepov, s katerimi se ucinkovito uveljavlja politicna odgovornost nosilca javne funkcije v primeru njegovega nezakonitega oz. neintegritetnega ravnanja. Poznamo primere opominov, suspenzov oz. prepovedi udeležbe na sejah organa, cenzure, (postopnega) zniževanja place in drugih prejemkov ter izkljucitve. Komisija je v svoji pobudi povabila pristojne organe k premisleku o uvedbi tovrstnih ukrepov, pri cemer je tudi opozorila, da morajo biti ukrepi takšne narave, da so ucinkoviti, da so sorazmerni z vrsto kršitve ter da odvracajo storilca od prihodnjih kršitev, prav tako pa imajo tudi odvracalni ucinek v odnosu do drugih nosilcev javne funkcije. Slednje zato nujno zahteva obstoj mehanizma sankcioniranja, ki bo omogocal hitro in ucinkovito reagiranje na nezakonita oz. neintegritetna ravnanja, najsi gre za odziv s strani nadzorstvenih organov javne oblasti ali volivcev samih. Na omenjeno pobudo je komisija prejela odziv predsednika Državnega zbora RS mag. Dejana Židana ter ministra za javno upravo Rudija Medveda. Prvi je opozoril na kompleksnost pobude, ki terja angažma vec resornih ministrstev oziroma zakonodajno iniciativo vlade, ter pobudo oznacil kot prispevek k razmisleku državnega zbora in njegovih delovnih teles o morebitni spremembi obstojece ureditve. Slednji je opozoril na nujnost oblikovanja celovitih rešitev, ki bi veljale za vse voljene funkcionarje, tako na lokalni kot državni ravni. Neupoštevanje odlocb nadzornih organov Zaradi zaskrbljenosti, da odlocitve nekaterih kljucnih državnih organov niso deležne zadostnega spoštovanja – to zaskrbljenost je še okrepila pobuda za ukrepanje Komisije za nadzor javni financ, ki jo je komisija prejela oktobra 2018 – je komisija izvedla postopek zaradi kršitev etike in integritete javnega sektorja, v katerem je ugotavljala, ali subjekti, na katere nadzorne institucije (natancneje: Ustavno sodišce RS, Racunsko sodišce RS, preiskovalne komisije in Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora RS ter Komisija za preprecevanje korupcije) naslavljajo svoje odlocitve in priporocila, te odlocitve in priporocila dejansko spoštujejo. Ugotovljeno dejansko stanje je v celoti upravicilo izvedbo postopka – neizvršenih ostaja približno polovica odlocb Ustavnega sodišca, prav nic boljše pa ni stanje glede odlocitev in priporocil drugih državnih organov! – posledicno pa je komisija oblikovala trinajst priporocil za dvig integritete organov in organizacij javnega sektorja. Konkretno je komisija (priporocila v izvorni obliki so dostopna na spletni strani, tukaj zaradi obsežnosti navajamo le njihov povzetek): • pozvala organe, da izvršujejo odlocbe Ustavnega sodišca, ter izrazila naklonjenost vzpostavitvi mehanizmov, ki bi to zagotavljali; prav tako je pozvala Ustavno sodišce, da v primeru ugotovitve neskladnosti predpisov, samo doloci zacasno ureditev; • narocila uporabnikom javnih sredstev, da okrepijo interne mehanizme za zagotavljanje pravilne in smotrne porabe javnih sredstev ter da poskušajo cim prej odpraviti pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Racunsko sodišce, dodatno pa je izrazila potrebo po uveljavljanju odgovornosti kršiteljev; • opozorila, da naj državni organi in drugi subjekti javnega prava izvršijo pravno zavezujoce sklepe Državnega zbora, s priporocili pa naj se seznanijo in do njih zavzamejo stališca; Državni zbor naj na drugi strani okrepi nadzor nad izvrševanjem svojih odlocitev; • priporocila, da telesa Državnega zbora, kadar niso pristojna za sprejem priporocil ali sklepov, temvec je za njihov sprejem pristojen Državni zbor, ta predložijo v potrditev Državnemu zboru, slednji pa naj se vzdrži sprejemanja priporocil in zahtev, ki predstavljajo poseg v zakonsko ali celo ustavno opredeljeno neodvisnost in samostojnost državnih organov ali drugih subjektov. Nadzor nad razdeljevanjem sredstev FIHO Skozi leta spremljanja in nadzora nad delovanjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter na podlagi prejetih prijav je komisija poleg sistemskih tveganj za korupcijo in kršitev integritete v pravnih podlagah, ki opredeljujejo obstoj in delovanje fundacije, zaznala tudi tveganja te vrste pri razdeljevanju sredstev FIHO humanitarnim in invalidskih organizacijam. K obstoju teh tveganj pritrjuje tudi dejstvo, da ustaljena upravno-sodna praksa že 15 let poudarja, da odlocitve FIHO o razdelitvi sredstev ne dosegajo standardov, po katerih bi bilo mogoce posamicno odlocitev o dodelitvi sredstev tudi vsebinsko preveriti, prav tako pa je Racunsko sodišce RS izpostavilo, da nekatera merila in kriteriji za razdelitev sredstev niso dovolj dolocno opredeljeni. Ker FIHO ni sprejel ukrepov za odpravo teh tveganj, obstaja sum, da prihaja pri vsakokratnem razdeljevanju sredstev do ponavljajocih neintegritetnih oziroma koruptivnih ravnanj. Zato se je komisija odlocila za izvedbo nadzora nad razdeljevanjem sredstev FIHO. Namen nadzora je identificirati potencialna tveganja za korupcijo in kršitev integritete v samem postopku razdelitve sredstev ter v primeru ugotovitve suma izvedenih kršitev le-te obravnavati oziroma odstopiti pristojnim organom. V 2019 je tako komisija pridobila potrebne podatkovne baze, se seznanila z delovanjem sistema razdelitve sredstev in pricela z nadzorom. Slednji bo potekal tudi še v letu 2020. Izredni nadzor nad izvajanjem nacrtov integritete Komisija je v letu 2019 izvedla nekaj izrednih nadzorov nad izvajanjem nacrta integritete. Gre za aktivnosti nadzora, ki temeljijo na nacrtu integritete organa/organizacije, a niso omejene izkljucno nanj. Komisija tako na podlagi tveganj za korupcijo in kršitev integritete, ki jih je zavezanec vkljucil v svoj nacrt integritete, in ukrepov za zamejitev teh tveganj, izvede pregled izvajanja omenjenih ukrepov v praksi ter presoja o obstoju morebitnih dodatnih tveganj, ki jih organ/organizacija (še) ni vkljucil v svoj nacrt integritete. Splošni cilji nadzora nad nacrtom integritete v posameznem organu so povecati transparentnost postopkov ter odgovornost organa in zaposlenih pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, kot tudi pri odlocanju o drugih zadevah, ki se neposredno ali posredno nanašajo na institute, ki jih ureja ZIntPK, okrepiti znanje in poklicno integriteto funkcionarjev ter javnih uslužbencev, da v svojem okolju lahko ucinkovito in uspešno uresnicujejo naloge in izvajajo ukrepe, ki jih ZIntPK doloca v zvezi s preprecevanjem ter razkrivanjem koruptivnih, nezakonitih ali neeticnih ravnanj, ter povecati odgovornost državnega organa in funkcionarjev pri izvajanju njihovih ustavnih in zakonskih dolžnosti in pristojnosti. Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete FIHO Komisija že vrsto let spremlja delovanje Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), še posebej intenzivno pa se komisija poglablja v podrocje te fundacije v zadnjih letih. Zaradi ugotovljenih tveganj za koruptivno in neintegritetno ravnanje je komisija fundaciji že leta 2011 odredila izdelavo nacrta integritete, saj je v svojih postopkih zaznala, da korupcijska tveganja v tej pravni osebi javnega prava niso ustrezno obvladana. Gre za izredni ukrep v skladu z drugim odstavkom 47. clena ZIntPK, ki daje komisiji možnost, da to odredi, ko je »izvajanje dejavnosti v javnem interesu in razpolaganje z javnim premoženjem izrazito izpostavljeno tveganjem za korupcijo ali drugim oblikam protipravnega ravnanja«. Kljub zacetnemu nasprotovanju (pritožba FIHO na Upravno sodišce, ki je v odlocitvi pritrdilo komisiji) je FIHO nacrt integritete oblikoval, a precej pomanjkljivo, nato pa ga ni posodabljal. Tako je komisija v letu 2017 ponovno pristopila k intenzivnejšim aktivnostim za posodobitev oziroma prenovo nacrta integritete FIHO. Ob zadnji menjavi vodstva FIHO se je sodelovanje med fundacijo in komisijo izboljšalo. Novi direktor je pokazal pripravljenost za dialog in sodelovanje tudi pri posodobitvi nacrta integritete FIHO, s cimer so lahko stekle aktivnosti za temeljno revizijo obstojecega nacrta integritete (NCI). V letu 2018 je bil dosežen dogovor, da komisija prevzame strokovno pomoc delovni skupini za NCI FIHO, tako da nudi FIHU pomoc in podporo pri identificiranju tveganj in iskanju rešitev zanje. V letu 2019 se je delovna skupina za NCI FIHO s predstavnikoma komisije zacela redno sestajati, njeno delo pa se bo nadaljevalo tudi v letu 2020, saj gre za obsežen postopek obravnave specificnih tveganj fundacije. Ob zakljucku posodobitve bo nacrt integritete FIHO odražal sliko tveganj za korupcijo in kršitve integritete pri delovanju FIHO, s cimer bo dobra podlaga za ucinkovito upravljanje s temi tveganji (zamejitev/odprava tveganj), obenem pa bo predstavljal tudi dobro izhodišce za ažurne naknadne posodobitve nacrta. Nadzor nad izvajanjem nacrta integritete Ministrstva za finance Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) je pomemben akter vodenja financnega poslovanja Republike Slovenije, snovanja davcne politike ter politike upravljanja državnega premoženja v vseh oblikah, zato mora biti pomemben zgled pri zagotavljanju cim boljšega obvladovanja korupcijskih tveganj, ki se pri njem pojavljajo, ter pri spoštovanju dolocb v povezavi z instituti ZIntPK nasploh. Komisija je zato sprejela odlocitev o izvedbi nadzora nad izvajanjem nacrta integritete na Ministrstvu za finance, katerega cilj je izdelava ocene korupcijske izpostavljenosti ministrstva, vkljucno z napotili in priporocili za obvladovanje tveganj ter posodobitev nacrta integritete. Komisija se je v izdelani oceni korupcijske izpostavljenosti ministrstva osredotocila na štiri vsebinske poudarke, v okviru katerih je lahko preverjala tudi spoštovanje vecine dolocb ZIntPK, ki se nanašajo na posamezne institute14: • eticno kulturo ministrstva, • postopek priprave predpisov, • postopek imenovanja oseb v organe zavodov, agencij, skladov gospodarskih družb ter mednarodnih in drugih organizacij, • postopke javnih narocil. Komisija je aktivnosti nadzora zakljucila v letu 2018, v letu 2019 pa je o tem izdala koncno porocilo s konkretnimi priporocili, ki so se med drugim nanašala na podrocja eticne kulture ministrstva, zakonodajno sled v postopku priprave 14 Vec informacij o posameznih institutih je na voljo v Letnem porocilu KPK za leto 2018. predloga Zakona o demografskem rezervnem skladu in imenovanje oseb v organe zavodov, agencij, skladov, gospodarskih družb ter mednarodnih in drugih organizacij. Delo na podrocju protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi ponudnika Z namenom zašcite javnih sredstev 14. clen ZintPK doloca, da so tiste pogodbe, pri sklepanju, izvajanju ali nadzoru katerih pride do podkupovanja, nicne (1. odstavek). Obenem ZIntPK doloca, da je to pravilo (poznano tudi kot protikorupcijska klavzula) potrebno izrecno vkljuciti v besedilo pogodb, katerih vrednost brez DDV presega 10.000 evrov in ki jih javni sektor sklepa s ponudniki blaga ali izvajalci storitev (2. odstavek). Ce zaradi narave posamezne pogodbe vkljucitev protikorupcijske klavzule ni možna ali primerna, ali ce druga pogodbena stranka s sedežem izven Republike Slovenije nasprotuje vkljucitvi, hkrati pa interes, da se pogodba sklene, odtehta morebitna tveganja, ZIntPK omogoca, da se posamezna pogodba izjemoma sklene brez izrecne vkljucitve protikorupcijske klavzule. Ali so podane okolišcine, ki upravicujejo uporabo navedene izjeme, organi in organizacije niso upraviceni ugotavljati sami, pac pa morajo pred sklenitvijo pogodbe pridobiti dovoljenje komisije (5. odstavek 14. clena ZIntPK). Pred sklenitvijo pogodb, v katere je potrebno vkljuciti protikorupcijsko klavzulo, pa morajo zavezanci za javna narocila od ponudnika blaga ali storitev pridobiti tudi podatke o osebah, ki so posredno ali neposredno udeležene v njegovi lastniški strukturi, in podatke o povezanih družbah (izjava o lastniški strukturi, 6. odstavek 14. clena ZIntPK). Navedeni podatki, ki jih je dolžna predložiti pogodbena stranka, organizacijam javnega sektorja omogocajo, da bolje pazijo na morebitno nasprotje interesov in kršitev dolocb omejitev poslovanja. Komisija je v letu 2019 odgovorila na 13 vprašanj s podrocja uporabe protikorupcijske klavzule in izjave o lastniški strukturi, v enem primeru pa je tudi odobrila izjemo za sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule. V zvezi s kršitvami je uvedla sedem prekrškovnih postopkov, izrekla dve globi in eno opozorilo. Preventiva – projekti, dogodki, konference, sodelovanja, izobraževanja Del preventivnih aktivnosti komisije predstavljajo tudi aktivnosti, s katerimi komisija naslavlja otroke in mlade. Pri tem sodelujemo z vzgojnovarstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, saj smo prepricani, da je njihova vloga bistvena pri izgradnji družbe, ki temelji na poštenem, odgovornem, spoštljivem in neodvisnem posamezniku. Spoznavanje integritete v vrtcih skozi sliko in igro Ker se clovekove temeljne vrednote zacnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je smiselno otroke spoznavati z vrednoto poštenja oziroma integritete takoj, ko so sposobni razlikovati med prav in narobe. Komisija je z namenom oblikovanja orodja, ki bi integriteto/poštenost približalo otrokom v vrtcih, oblikovala projekt »Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko«. Gre za projekt, ki je izveden kot kreativni natecaj, osnovan na slikanici Polomljena kocija, ki otrokom na njim primeren nacin skozi ilustrirano zgodbo ter z nepogrešljivo pomocjo vzgojiteljic/vzgojiteljev in njihovih pomocnic/pomocnikov prikaže negativne posledice neeticnega ravnanja. Zgodba je umešcena v kontekst, ki je otrokom blizu, in s tem omogoca enostavno vživljanje v prikazano situacijo, ki jo nato otroci podoživijo in prenesejo v svoje likovno ustvarjanje. Besedilo zgodbe je nastalo v okviru komisije, ilustracije pa so bile komisiji podarjene kot donacija. Projekt je komisija pilotno izvedla že leta 2014 v Vrtcih obcine Žalec, odlicni odzivi in številni izdelki pa so nas spodbudili, da smo v letu 2016 k projektu prvic povabili vse slovenskih vrtce. Projekt je bil na nacionalni ravni v letu 2019 izveden torej že cetrtic po vrsti; k projektu se je v letu 2019 prijavilo 28 vrtcev, povecini z vec skupinami. Kot že leta poprej, so tudi v letu 2019 vrtci pokazali izredno kreativnost pri likovnem uprizarjanju zgodbice iz slikanice, od risbic v razlicnih tehnikah, do modelov kocij in glavnih akterjev zgodbe iz lepenke ipd. Komisija je priredila razstavo vrtcevskih izdelkov, ki jo je izvedla decembra, ob obeležbi mednarodnega dneva boja proti korupciji v Hiši Evropske Unije. Prav tako pa je veliko vrtcev razstavo izdelkov organiziralo tudi v lastnih prostorih, in tako o tem projektu seznanili tudi starše. Usposabljanja javnih uslužbencev s podrocja etike in integritete ter boja proti korupciji Komisija je v skladu s svojo dolgorocno usmeritvijo tudi v letu 2019 usposabljala javne uslužbence, krepila zavedanje o pomenu boja proti korupciji ter integritetnem in eticnem delovanju. Izvedla je 43 usposabljanj, ki so imela skupno 1653 slušateljev (za primerjavo, v letu 2018 je izvedla 29 usposabljanj, ki so imela skupno 1.597 slušateljev, v letu 2017 38 usposabljanj, ki so imela skupno 1.781 slušateljev, v letu 2016 46 s skupno 1.810 slušatelji in v letu 2015 65 usposabljanj s skupno 3.714 slušatelji), v vlogi posredovalcev vsebin pa se je glede na tematiko oziroma zahtevano strokovno podrocje pojavilo 10 uslužbencev komisije. Poleg zaposlenim v slovenskem javnem sektorju je komisija predavala tudi clanom kabineta predsednika Vlade RS in nekaterih ministrstev, clanom uprav, organov nadzora in prokuristom družb s kapitalsko naložbo države, uslužbencem in clanom Sveta in Nadzornega odbora Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter clanom in vodstvu Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, kakor tudi predstavnikom institucij iz Palestine. 70 60 50 40 30 20 10 0 50 2014 Število opravljenih usposabljanj 65 46 38 29 2015 2016 2017 2018 43 2019 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 2878 2014 Udeleženci usposabljanj 3714 1810 1781 1597 2015 2016 2017 2018 1653 2019 Pri glavnini usposabljanj je komisija gostovala pri posamezni instituciji in predavala celotnemu kolektivu. Zaposleni so poslušali vsebine s podrocja uporabe nacrta integritete, pojmovanja korupcije in izogibanja nasprotju interesov, o prejemanju daril in omejitvah poslovanja, glede na potrebe pa tudi o lobiranju in prijavi premoženjskega stanja. Sodelovanje z Upravno akademijo se je v letu 2019 razširilo. Komisija je v okviru usposabljanj, organiziranih s strani Upravne akademije, na eni strani vodstvenim delavcem slovenskega javnega sektorja predavala posebej zanje Stran | 73 prilagojene vsebine, prav tako pa sta bili ob standardni predstavitvi Zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, na kateri javni uslužbenci s strani strokovnjakov komisije dobijo celostno informacijo o svojih zakonskih dolžnostih in možnostih krepitve integritete v svoji organizaciji, organizirani tudi dve usposabljanj za uslužbence obcin in javnih zavodov v njihovi lasti. Komisija je za nekatere druge posebne skupine prav tako izvedla nekaj prilagojenih usposabljanj. Pri zanimanju za vsebine je komisija v letu 2019 posebej beležila porast pri vsebini lobiranja.