28
Naši dopisi.
Iz Rusije 13. jan. t], ~ Bo li gnjiii mir ali bo vojska, dokler se ne doseže njen cilj, trdna podlaga resničnega miru? To sila važno vprašanje zanimiva zdaj ves Ruski narod. Zelečih gnji-lega miru je v Evropi mnogo. To so turkofili vseh barv, črni in beli, ciniki in epikurejei. Zelečih vojske, dokler se ne doseže trdna podlaga dobrega in zdravega miru pa je tudi mnogo. To so vsi tisti, ki bi se radi za vselej znebili Turškega tiranstva, dalje vea Ruski narod — in upati smemo — da vse Slavjanstvo , vsi človekoljubi, vsi tisti, ki pravico in resnično kristjan-sko omiko stavijo vise od samogoltnib interesov. Nam se zdi, da kričanje turkofilov ostane brez vspeha. Vsaj podoba je, da vsa Magjarska surovost in samogoltnost židovsko nemških žurnalistov niso v stanu skloniti Avstrijskega vladarja na Turško stran. V Franciji so se nakane Bonapartistov razbile, in Gambettisti tudi ne morejo do svoje quasi komune. V Nemčiji ultra« montanska „Grermani)au preliva britke solze; ona dokazuje,  da položaj Balkanskih kristijaaov je treba zbolj-
29
sati, a to zboljšavanje da je treba prepustiti pod nadzorom Evrope samim Turkom (!), a če ne Turkom, tedaj vsaj Magjarom(J), ki imajo do tega zgodovinsko pravico (?!), ker je nekdaj Bulgarija spadala pod Magjarsko krono (!); to pa je treba zato, ker polbarbarski Slavj ani (?!) niso zmožni sami se vladati (!?!); če pa ni mogoče Magjarom oddati Bolgarije in Bosne, tedaj da je boljše, da vse ostane pri starem, da bi katoliški interesi ne trpeli (!), zakaj katoliški cerkvi grč v Turčiji prav dobro (!). — Tako ciniško modrovanje ,,Germanije" dokazuje samo to, da njena duša je prav ultrabarbarska. Kar se pa tiče njenih zgodovinskih dokazov, ko bi ^Germanija', še nekoliko daljše pomaknila se v preteklost, bi našla, da Balkanski polotok je bil poprej Slavjanski, kakor Magjaro-turški. Iz vsega pa je razvidno, da „Gerraaniji" ni mar za pravico, njej leže" na srcu le barbarske domišljije, katere ona dovolj smešno imenuje ^katoliške inte rese". Angleška diplomacija nje po svoji stari lisičji navadi; al v jamo bo sama padla. Nemčija je z Rusijo tesno zvezana, v Berolinu so celo prišli do tacega prepričanja , da ne samo Turke je treba popolnem iz Evrope izgnati, ampak tudi Angleškemu gospod-stvu na morji je treba položiti konec, če svet hoče imeti mir; Gibraltar, Malta in ostale trdnjave, ki so nekdaj bile potrebne, ker so krotile morske razbojnike, dandanes niso samo nepotrebne, ampak škodljive so, ker ovirajo svobodno razvitje morske trgovine druzih narodov podpirajoč Angleško morsko tiranijo. Kaj Grki delajo in mislijo, na tem je malo ležeče. Nekdanji Grki so bili pošten narod, učen in hraber, a potomci so le kramarski mrzavci; to nam dokazuje Grška zgodovina našega veka. Da Grki imajo svoje neodvisno kraljestvo, za to se imajo zahvaliti edini Rusiji , in vendar vsi ministri Grškega kraljestva, razen dveh, so zagrizojeni Aoglomani, katerih ni sram, preganjati tisto peščico Grkov, ki -so v nekaterih mestih izjavili svojo radost nad Rusko zmago pri Plevni. *)
Kaj pa naša vlada misli o turkofllski agitaciji za premirje, tega še za gotovo ne vemo, vendar nadejamo se, da poslednja tri leta so bila dobra šola za nase diplomate, v kateri so imeli dovolj priložnosti prepričati se o resničnosti pregovora: ,,kar v rokah držiš, to imaš." Nadejamo se, da so diplomati naši ene misli s svojim narodom, kateri enodušno tirja, da se Turčiji premirje privoliti ne more, ampak samo mir, mir pa samo na podlagi, da se1 ona popolnem podvrže vsem tirjatvam, katere jej more in mora Rusija zdaj predložiti. V tej nadi nas potrjujejo carjeve besede, s katerimi se je poslovil v Bulgariji od armade, in s katerimi je sprejel v Petrogradu deputacije, rekši, da dela je še veliko ostalo, katero mora biti dovršeno. — V „Moskovskih Vedemostjab" smo čitali sledeče resnično razodete misli Ruskega naroda o turk< filski agitaciji za premirje: ,,Se nismo prišii do konca radovanja o hrabre naše armade zimskem prehodu čez Balkane po nečloveško velikanski borbi spri-
*) Tako se godi v neodvisnem Grškem kraljestvu; kar pa Turški Grki počenjajo, to presega vso sramoto. Ca-rigraški patrijarh Joakim je Grke Turkom prodal za 1500 Turških lir. Za tak denar je namreč napisal duhovno okrožnico, katera se je čitala v Grških cerkvah v Turčiji, in s katero on Grke sili vstopiti v Turško armado! O padu Plevne je neki Samarzides v Carigradu v svojem Grškem lirizmu zabredel celo do take norosti, da je Plevno primerjal Ter-mopiljam, Osmana pa Leonidu! Ker Turčija nima svojega zlata (njeno armado vzdržava Anglija z Angleškim zlatom), je ona Samarzidesu plačala noro odo s par sto kajmi in s patentom na orden Medžidije.
rodo, — prehoda, katerega po pravici primerjajo s Su-varovskim prehodom čez Alpe s tem razločkom , da zdaj se borimo za svoje slavjanake krvave interese, a takrat smo se borili za interese Evropejske; še se nismo dosti načudili junaštvu naših vojioov — kar naenkrat so našli prekanjeni vragi sredstvo, ovreti silo vspeha. Komaj se je zarodilo v srcih naših upanje, da na spomlad prejmemo trdni dobri mir, kar nam oni že predlagajo — čakanje. Znano je, da vse prizadeve Angleških kramarjev, osnovati proti nam koalicijo ali vsaj strašiti nas, so se pokazale do zdaj brezplodne. Ooi, k svoji nesreči, so se lahko prepričali, da v Evropi ni več druzega Napoleona III., kateri bi mogel ne samo brez koristi, ampak na škodo svojega naroda biti orodje v tujih rokah. No, glejte! Angleška politika se je pokazala tako velikodušno, da privoljuje Turčiji stopiti v neposrednjo pogajanje z Ruskim glavnim stanom — o premirji! Za svojo stran Anglija, se vč, da se bo podvizala o tem, da se to premirje sklene na podlagi „uti possidetis" ali pa kaj podobnega. Al med tem, ko bo diplomacija ponavljala ceremonije ianske konference in protokolov, se bo Turčija oddahnila in bo oborožila vse, karkoli more , postrežljivi barantaši jej bodo priskrbeli novih gromadnih zapasov orožja in streljiva in navozili jej bodo nove druhali , nabrane v Afriki in Aziji. Premirje ne bo stiskalo vesti tacih politikov, kakoršni so Anglo-turki. Njihova vest skrbi za zadnje duri. Znano je, da Turčija se šteje ne samo za Evropsko, temuč tudi za ustavno državo in Cari-graškemu parlamentu se bo prav lahko zasanjala fantazija zavreči pogoje mirii. Tako bi mi na spomlad prejeli namesto dobrega mini, ponovljenje vojske, če bomo stali na svojih pogojih. Dokler mi v svojih rokah še nimamo trdnih garancij, dokler se Turška trdovratnost popolnem ne preklone, nikakoršnega premirja biti ne more,"
Turkofilski časopisarji si nekaj sami sebi lažejo, da Rusija sama želi^ premirja. Kako neumno zviti so ti njihovi manevri! Citatelji „Novic" so se že poleti lahko prepričali iz mojih dopisov, da ves Ruski narod tirja ravno to, kar je car odločil za cilj današnje vojske. Ce je takrat taka volja navdušala Ruski narod, ko so naše armade se le bolj branile, kakor napadale, kako bi mogli Ruski narod in Ruski diplomati zdaj odnehati od postavljenih tirjatev po tako sijajno slavnih zmagah nad silo zime in silo sovražnika! — zdaj, ko so naše armada za Balkanom, ko so Sofijsko Turško armado popolnem zapodile, Plevniško in Sibkinsko pa vzele v plen!
V Gorici 20. jan. — Hvala Bogu, da je bil moj strah preteklo nedeljo prazen. Ho m a ti j zastran pogreba Viktor Emanuela ni bilo v Rimu.*) Vse do-tične zadržke in navskrižnosti (resnične ali dozdevne?) je poravnala veljavna beseda papeževa — pravijo časniki. Tedaj je Pija IX. ,,nezmotljivost" vendar še za kaj na svetu?! Lepo je citati po časnikih, kako jo (gledč na pogrebne navskrižnosti) najhujši nje nasprotniki spoznavajo za koristno in merodajno; saj liberalni listi hvalijo zdaj ,,nez m o tlj i ve ga" papeža, kakor so leta 1847. in 1848. „li beraln ega" (?!) Doklej? — Bomo videli! — „L' Iaonzo" in „Eco" sta prinesla neke vesti o nekakošnih šolskih prenared-bah, pa sama pravita, da nič natančnega ne vesta. Jez jima pa tudi nič nočem povedati. „Se son rose etc.; se seno spine etc." — Danes je šlo, kakor blisk, troje novic po našem mestu; ena teh vesti zadeva prav Vas Kranjce, druga nas Primorce vse in tretja nas Go-
*) Pač pa v Benetkah in sosebno v Bolonji.
Pis.
30
ričane.   Kakor poslednja, tako ste gotovo tudi uni dve bosi; zato ste tako hitro tekli.*)
Iz okolice Mariborske 18. jan. = Čedalje bolj se
bližajo volitve poslancev za deželni zbor, ki se ima neki pričeti po veliki noči; zato so se že začele živahne debate o prihodnjih kandidatih. -Najhuja volilna borba bo gotovo v našem volilnem okraji zato, ker na eni strani bodo liberalci napeli vso silo, da bi zmagal gla-soviti K. Seidl, c. k. stotnik v pokoji, od druge strani pa bode delala na vse kriplje birokracija, da Di v deželni zbor potisnila c. k. okrajnega glavarja Seederja. Pač bi smeli misliti, da bo „vojak v po&oji" tudi nam mir dal pri volitvah, ker narod slovenski potrebuje v deželnem zastopu druzih mož, kakor so Seidl in taki, ki so biii intimni prijatelji Brandstetterja, ki zdaj v luknji sedi. Pa tudi z okrajnim glavarjem Seederjem nam ne bo nič pomagano, kajti ces. politični uradnik je po vse odvisen od vlade, ker, če je „ein treuer Diener seines Herren", mora se vesti po njenih načelih, ki pa so večkrat in to ravno v najvažnejših zadevah nasproti zahtevam ljudstva. Kdor voii političnega uradnika v deželni zbor, pošlje zmirom le zastopnika vladi v zbor. Ali pa so za to deželni zbori, ali so zato ljudski zas to pj, da vladni zastopniki sedijo v ljudskih zborih? Če so to, potem celo ni treba deželnih zastop o v, ki deželam prizadevajo velike stroške. S tem , da smo principieini nasprotniki deželnih poslancev iz vrste uradnikov, pa se nikakor nočemo dotakniti njih osobnega poštenja; naše prepričanje gre le na to, da dvema gospodarjema se ne da ob enem služiti. To prepričanje je menda že tudi prodrlo v glavo vseh naših deželanov, katerim so znane obravnave deželnih zborov pri nas in drugej preteklih 17 let. Zato se za trdno nadejamo, da vse agitacije nasprotnih nam strank za gospoda Seidlna in See-derja se bodo razbile na zavesti naših deželanov, da nas poslanec, to je, naš zastopnik more le ta biti, kdor je naš v narodnih, politiških in verskih zadevah. NovomeStO. (Narodna čitalnica naša) napravi v letošnjem predpustu te-le veselice: Dne 20. januarija ,,Venčeka, — 2. februarija „ Vodnikovo svečanost*' (njen program se bode posebej izdal), — 10. februarija „Tom-bolo s plesom*', — 17. febr. „Venček", — o. marca ,,Maškerado". — Začetek vsake veselice ob pol 8. uri zvečer.    K obilni vdeležbi uljudno vabi
odbor. Izpod SV. Loreiica 20. jan. — Vršile so se za občino Postojnsko, kamor tudi mi spadamo, nedavno občinske volitve. Dobili smo zdaj za župana važne občine naše g. Matija Burgerja, ki ni nikomur po volji razen nemškutarske in odpadne stranke v Postojni , o kateri je znano, da jej prav nič mar ni za korist občine, ampak se brezozirno poganja le za svoje strankarske naklepe. Da je ta stranka pri tej volitvi prodrla, zgodilo se je le po umazanih in nepostavnih sredstvih. Zato so bili brž pri volitvi protesti v volilni zapisnik vbilježeni, katerega mora novo županstvo visoki c. k. deželni vladi v presojo poslati. Mirno pričakujemo od nje pravične razsodbe. Dozdanji župan gosp. Miroslav Vičič je izveden in olikan mož, zmernega, neprenapetega političnega značaja in obema stran-koma pravičen; pa tudi zmožen je, visokim in najvišim osebam spodobno se predstaviti, ki večkrat ali po opravilih ali zavolj imenitne jame v Postojno zahajajo, in včasi tudi občinskega predstojnika pred-se pokličejo. Da gosp. Burger nima vseh na tem mestu potrebnih lastnosti, tega on sam ne bo tajil.    On je sicer pošten
*) Ker nam je dopis došel malo pred tiskom včeraj, morali smo prihraniti ostalo za prihodnje.                       Vred.
kmetovalec in izveden konjerejec, — al da bi bil za župana sposoben, si ne moremo misliti. Zoabiti, da nam nemškutarji povejo,^kaj   se moremo od njega nadejati.
Iz Vrhnike, (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 3. februarija „besedo" s sledečim programom: 1. Petje: a) Forster „Samo". b) Ipavec zapuščena**, c) K. Bendi: ,,Na planine", d) „Svoji k svojim", e) Zajec: Popotnica „Kolo". 2. Ples. 3. Tombola. Vstopnina 50 kraje.
Iz Ljubljane. — Ako Bog da in junaštvo Rusov, kmalu ne bo imel Turek pedi zemlje v Evropi. Če gre Rusom tako po sreči, kakor je zadnji čas jim po sreči šlo, v malo dneh je Carigrad v rokah Rusov — na neizmerno veselje vsega slovan^tva in vsacega človekoljuba. Se ve, da s tem ne bo še rešeno iztočno vprašanje, al najvažnejši korak je storjen , da se Turškega jarma za vselej rešijo krisujanski Slovani, odkar so sultani leta 1453. v posest vzeli Carigrad.
—  (Vabilo k 13. občnemu zboru u Matice slovenske1') 13. februarija ob 4. popoludne v čitalnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1) Prvosednikov ogovor„ 2. Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. januarija do konca decembra 1&77. 1. 3) Račun od 1. januarija do konca decembra 1877. 1. 4) Proračun od 1. januarija do konca decembra 1878. I. 5) Volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 9. Matičinih pravil. 6) Razgovor zarad izdavanja znanstvenega časopisa. 7) Nasvefje posamesnih udov. 8) Volitev 16 novih odbornikov , in sicer a) namesto onih , ki vsled §. 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg.i JeranLuka, KozlerPeter, KrisperVal., Močnik Matej, Vilhar Ivan, dr. Zupanec Jernej, Erjavec Pr., Majcigar Janez, Parapat Janez in Žolgar Miha; b) namesto teb, ki so izstopili: gg. Pleteršnik Maks, Wiesthaier Fran jo, Zakelj Miroslav, Herman Mihael in Gor up Josip, in c) namesto umrlega prof. Iv. Tuše k a.
Opomba. 1. Pri volitvah odboruikov Matice slov. vštevajo se tudi volilni listi takih družbenikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastnoročnim podpisom odboru poslali tako, da ni suma zarad kake prevare (§.  11.  Matic. pr.).
2. Račun za preteklo, proračun za prihodnje leto in vo» lilni listi se pred razgovori razdele' nazočim gg. družbenikom-
—   Matici ne knjige in zemljevidi se ravnokar razpošiljajo; gosp. družbeniki naj se tedaj za-nje oglasijo pri poverjenikih svojega okraja.
—  (Iz seje dežel, odbora 19. januarija.) Z* dovozno cesto h kolodvoru v Po d n ar tu se je dovolilo 300 gl. predplačila na račun dotičoe subvencije. — Zavolj vvr-stenja ceste od Peščenika do Starega trga med okrajne ceste se bode predlog stavil deželnemu zboru. — Občini Krški se je za vplačanje 150 gold. , ki ga je dolžna normalno-šolskemu zakladu, rok dovolil do konca aprila meseca. — Prošnja županstva občine Boža k o v o, naj bi se cesta od Božakovega do Drasič vvrstila med okrajne ceste, se z ozirom na cestno postavo ni mogla vsiišati. — Za šolsko stavbo v Ratečah na Dolenjskem se za leto 1878. dovoli 500 gold. podpore; ali se bode tudi za leto 1879. kaj dovolilo , je odvisno od sklepa prihodnjega deželnega zbora. — Občini A m-brus poleg Žužemberka se za šolsko stavbo dovoli 400 gold. podpore; enaki znesek se jej izplačal bode tudi za i. 1879., če bode deželni zbor temu pritrdil.
— (Veliki sejni) v ponedeljek je bil zopet prav majhen; nikjer živahne kupčije, denarja ni. Na živinski sejm so prignali 380 konj, pa malo kaj prida; tudi goveje živine je bilo veliko, a nič dobro reje-nih volov; ker pa je bilo dokaj tujih kupcev, je bila
cena govedom visoka; — presičevje bilo prav malo. Ozir na lansko leto nam kaže, da na vseh 16 sejmih Ljubljanskih je bilo k6nj 4525; po preiskavi mestnega živinooglednika so bili 4 konji smrklja sumljivi, 1 pa popolnem smrkav s sejma odstranjeni. V mesnici Ljubljanski je bilo lansko leto 3900 glav goveje živine poklanib.
—   Mitnica (šranga), ki je dozdaj bila v Planini, se je ob novem letu premestila v Kaiče-Cirkovsko vas (gornji Logatec), Cestnino za vprežno in gnano živino na dotičnib mitnicah je c. kr. finančno minister-stvo določilo.
—  [Za kosilo, katero vojaki na potovanji) od feid-vebeina dou do prostata dobijo od hišnega gospodarja, pri katerem so vkvartirani, plača vojaška blagajniea 15y2  kraje.
—   8iužbe okrajnega kirurga v Idriji s 300 goid., v Poljanah s 400 gold. in pa vBlokahs 500 goid. letne remuneracije so razpisane. Prošnje se od 15. svečana t. i. izročujejo c. k. okrajnim glavarstvom.
—  (V slovensko gledališče) je v nedeljo burka s petjem ,,Kobert in Bertram" privabila toliko občinstva, da je bilo gledališče čez in čez polno. Prava pustna burka je, večidel dobro izvršena, največ pa hvalevredna zarad mičnih napevov , ki jih je gosp. 8točk 1 obilim peamaua zložil. Ostra kritika ne bila bi na pravem mestu pri burki, ki nima druzega namena nego tega, da se občinstvo par ur smeje, to pa je vendar treba, da se opustijo ta&e šale, ka&or ona o „kravi" in „biku".
— Govori se, da ženska učiteljska pripravnica, kedar se preselijo finančne in davkovske pisar-nice v hišo hranilnično, pride v cesarsko poslopje, kjer je sedaj finančna direkcija in tobačna zakladnica nasproti šolsseum poslopju, kjer je gimnazija. Oe je ta govorica res kaj več kot govorica, morali bi svetniki take naselbine vendar misliti na tisto gledališko igro, ki se imenuje „die gefahrliche Nacbbarachaft". Pa vsaj bi to morebiti tudi bil šolski „napredek"!
—   Bizo viška čitalnica si je pri zadnji volitvi za predsednika izvolila g. Kegalij a.
—  S Cerknice se nam piše, da 22. dne t. m. Še niso glasovnic dobili voiiici za zbornico kupčijsko in trgovci. Morebiti tudi druge j ne? Je li to zopet kak manever kakor 1876. leta?!
—   {Pobirki iz Časnikov.) „Laib. Ztg." je v svojem listu od 5. dne t. m. ozrla se po nemških literarnih pridelkih na Kranjskem preteklega leta. Pri tem jej teko britke solze po obrazu. Vsa potrta je zarad sila pič.ega pridelka one stranke, ki se šopiri kot kuiturono-siika v naši deželi, čeravno je cei6 Vaivazorja prisvojila sebi, ki ga izdajajo narodnjaki, in take spise vštela, ai so z literaturo toliko v žlahti, kakor na pr. Peter s sal petrom; le čuda, da ni tudi si še nemških ,,Postbuchel-nov", ^iSpeiszettel-nov" in „Tbeater-zettel-novu prisvojila nemški literaturi na Kranjskem. — Kaaor vsa desperatna je „Laib. Ztg." o pregledu nemške žetve, tako ponosno so unidan „konstitucijonalci" naštevali svoje vspehe na drugem polji lanskega leta. O tem pa drugi pot kaj  več«
31