PIT*" NatisoT 15.000. ^ajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevo« prihodnje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem m v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za Rd) leta 4 krone 50 vin. aročnino je plačati aaprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in sc sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek jc vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jc 40 — 20'— 10'— 5'— 2.— Kako globoko je ocenilo Njeg. Veličanstvo besede neomahljive zvestobe, katere je pokojni Kari Linhart kot voditelj Štajer-čeve stranke pri odposlanstvu dne 25. maja t. 1. v Badenu — Na fronti od Oise do Reims-a je po-j ložaj nespremenjen. Krajevni boji severno zapadno od C h a t e au-T h i e r r y in pri Vregny so pripeljali vjete. — Včeraj je bilo 38 sovražnih letal in 6 pritrjenih balonov sestreljenih. Lajtnant K r o 11 izvojeval je svojo 27. in 28., lajtnant Udet svojo 27., j lajtnant Kirchstein svojo 23. zračno i zmago. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 4. junija. Uradno se danes razglaša: Na n a j s p o d a j š n j i Piavi izjalovila sta se zopet dva italijanska sun-k a. Tudi v F r e n z e 11 a-jarku zavrnili so se sovražni poizvedovalni oddelki. — Severo-zapadno od C o r c a v Albaniji so Fran-, cozi svoje napade zopet pričeli. šef generalštaba. Nava nemška ofenziva. Nemško uradno poročilo torka. od Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 10. junija. Uradno se danes razglaša: Sovražni sunki pri Capo Sile in proti večim mestam benečanske gorske fronte so bili, kakor v prejšnjih dneh, odbiti. — Eno našega bombnega brodovja doseglo je pri napadu na italijanska letališča od Treviso in Montebelluno večkratne zadetke. Artiljerijski ogenj, ki ga obrača sovražnik že več časa proti našim za P i a v o ležečim krajem, stane italijanske državljane vsak dan življenje. Nemška zmaga pri Noyonu. Čez 8000 vjetih. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 11. junija. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Čez dan zmerna bojevna delavnost oživela je le obojestranski Somme. Po močni ognjeni povi* šenosti napadel je sovražnik zvečer med Ancre in Somme. Krajevni vlom sovražnika na cesti C o r b i e r-B r a y se je skozi protisunek vstavil. Pred ostalo fronto zlomil se je napad krvavo skupaj. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. V dveh bojevnih dnevih je napad armade generala von H u-t i e r vodil do pričakujočih uspehov in nas je dovedel v last visočinskega ozemlju jiižno-zapadno od Noy na. Sunek zadel je na za naš napad pripravljenega glo-bokovrstnega sovražnika v najmočnejši poziciji. Francoske divizije se našemu napadu niso mogle opirati. Tudi k poj edinim protinapadom peljane divizije francoske armadne rezerve so bile včeraj v ljutih bojih odbite. — Na desnem napadalnem krilu obdržale so j čete generala von Oettinger južno od : Assainvillersa vzete sovražne črte proti ljutim sovražnim napadom. Čete generala v. Webern stojijo v boju pri Cou r-'celles in Mery. Obojestranski ceste Roy e-E s t e r e s-St. Denis vzele so viso-i činski hrbet vzhodno od Mery, predrle četrto sovražno pozicijo in vrgle sovražnika na A r a n d e nazaj. Kljub ljutemu i sovražnemu protiodporu priborile so si čete generala v. Schoeler prehod čez M a t z - o. Po naskoku visočine Marque-; gli s e in V i g n e m o n t-hriba vsilile so v nezadržljivem napadu do Antheuil-a — ! Kor generala Hof mann predrl je v stal-, nih bojih sovražni pozicijski revir na višinah južno Thiescourt-a. Na proti jugu k Oisi padajočih višinah vrinili smo do Ri-becourta. — Število vjetih se je na več kakor 10.000 povišalo. S tem'je narastlo šte- Zapadno bojišče. Armadna skupina ^ 7 i • prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Med A r- ' ^ ^ armadne skupine nemškega prestole- r r naslednika od 27. maja pripeljanih vjetih na 75.000 — Na fronti od Oise do Reimsa je položaj nespremenjen. — Ponovni napadi sovražnika severo-zapadno od Chateau-Thierry so se izgubonosno zlomili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. rasom in Albertom, južno Somme in ob A vre oživel je artiljerijski boj. Trajala je vrla poizvedovalna delavnost. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. V močnem napadu vdrli smo včeraj v visočinsko ozemlje južno-zapadno N o y o n a. Zapadno M a t z a vzeli smo francoske pozicije pri Mortener in Orvil-1 e r s in smo sunili čez C o u r v i 11 y-R i c-qebourg. Vzhodno Matze so bile visočine od C u r y zavzete. ' Kljub ljutemu sovražnemu protiodporu priborila si je pot skozi gozde Riccain Lamotte in smo vrgli sovražnika čez B o u r m o n t-M a r e u i 1 nazaj. Južno in južno-vzhodno od Lassigny Francoski general Foch o zmagi. K.-B. London, 9. junija. Reuter javfja : V tedniku „Fielo" pojavil se je Članek generala Foch, kateri se bavi z potom do zmage. Prva naša naloga mora biti, pravi da se ne sme ostati v defenzivi. Iz tega sledi, da vdrli smo daleč v gozd od Thiescourt. Ljuti more ofenziva pod vsakim pogojem operacijam protinapadi Francozov so bili odbiti. Napra- konec napraviti, bodisi ista zapričeta takoj, > ali da jej sledi iz prva defenzivno podjetje. Ker je odločilen napad kot pravi smoter bitke, se mora vsa podjetja na to preračuniti, zato i je najboljše, da mogoče veliko armado v re-zervi drži. Ona je takozvana zagozda, katero 1 se v ta namen izkoristi. Z manevrir-armado se mora tako dolgo in skrbno štediti, dokler ne pride čas za odločilen napad. Neizmeren nemški plen. K.-B. Berlin, 8. junija. Skozi uspeli zma- . govite armade nemškega prestolonaslednika i narastel je plen iz velikih bojev od 21. marca na 185.000 vjetih, čez 2250 kanonov in mnogo tisoč strojnih pušk. Izgube na vojnem mate- : rijalu se ne da niti približno preceniti. Obstreljevanje Pariza. • K.-B. Pariš, 8. junija. Obstreljevanje; pariške mestne pokrajine skozi nemške kanone traja naprej. ! Ofenziva proti Italiji. ■ Reuterjev urad poroča: Na italijanski fronti pričakujejo, da se prične avstro-ogrska olenziva prav v kratkem času. Nemških Čet . za sedaj ni v Italiji. i Čudovit mir na sprednjih avstrijskih črtah. „Corriere della sera" poroča z italijan- j ske fronte: V naših črtah vlada splošen ob- j čutek, da se bližajo veliki dogodki. V spred- j njih avstrijskih črtah vlada čudoviti mir, reči se more celo, nenavaden mir. Nikdar se sovražnik ni trudil na tak način prikrivati svoje gibanje. Svoje čete premika in svoj materij al vozi ponoči, čez dan je fronta kakor izumrla. Italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivanja 8. junija : Na italijanski fronti je nastala nova napetost, katero so povzročili močnejši sunki sovražnih iz vidnih čet na naše črte. Italijani uporabljajo za svoja podjetja sedaj cele bataljone, da bi dospeli skozi črte naših opazovalnih straž in poljskih postojank v naše sprednje jarke in vjeli naše moštvo z namenom, da bi iz njihovih izpovedi in iz pripadnosti k polkom si ustvarili sliko o razdelitvi naših sil in o spremembah zadnjega časa. Italijansko časopisje se pritožuje radi obsežne skrbi našega armadnega vodstva glede prikrivanja napadalnih priprav. Vojna na morju, ■ %..................................................-.......* Podmorski čolni pred Ameriko. Privatni promet v Ameriko vstavij en. Haag, 7. junija. Central News javlja iz Newyorka: Radi nevarnosti podmorskih čolnov in min ob' atlantski obali Amerike se je po uradnem vspodbudu privatni promet v Evropo vstavil. Potopljene ladje. Rotterdam, 7. junija. Po Reuter-po-ročilu se je razen amerikanskega poštnega parnika „Karolina" dosedaj š t i r i a m e-rikanske jadernice potopilo. Število mrtvih in pogrešanih na krovu „Karolina" znaša 58. K.-B. Amsterdam, 6. junija (Reuter.) Kapitan skunerja „Edward H. C o 1 e" poroča, da je bila njegova ladja v nedeljo zvečer od nekega 200 pedi dolgega podmorskega čolna, kateri je imel dva velika in en manjši top, napadena. Videl je natanko tudi periskop drugega podmorskega čolna, ki je zasledeval neki došli amerikan-ski parnik. Posadka parnika „Cole" bila je sprejeta od neke amerikanske pomožne ladje, katera je*bila istotako od nekega podmorskega čolna zasledovana in katerej se je posrečilo, v neki pristan zbežati. — Ladja „Texel", ki je bila s tovorom od Portorike v smeri Newyork med potjo, bila je v nedelj o 60 milj pred obaljo potoplje-n a. Podmorski čoln oddal je tri strele. Nemški poveljnik je prišel na krov in veleval posadki, naj ladjo zapusti. Potem je položil bombo in spustil ladjo v zrak. Posadka, 36 mož bila je brez pomožnih sredstev, brez živeža in vode svojej usodi zapuščena. Pozneje bila je od neke stražne ladje sprejeta in v Atlantic City izkrcana. K.-B. Newyork, 4. junija. Reuter javlja : Tajnik marine Danielo pritrdil je včeraj zvečer, da je bil jadernik „Ednar", ki je v noči pred Kap Delaware na površju plaval in se ga je 27. maja v Lewis privleklo, nekemu podmorskemu čolnu kot žrtev padel. Čudno je, da podmorski čoln s svojimi torpedi štedi in skuša razne ladje le z bombami potopiti, medtem ko se prisili posadka v rešilne čolne prestopiti. Preživeči, ki so obal dosegli, trdijo skoraj vsi, da je bil jadernik od istega podmorskega čolna potopljen, ki je zainji mesec pri N e w-J ersey in Kap Delaware na ladje prežal. Kakor se iz poročila uvidi, je imela posadka priložnost ubežati, ali se jo je držalo na krovu podmorskega čolna vjeto, dokler ni bila sprejeta od neke mimo vozeče ladje. 20.000 brutto-register ton. K.-B. Berlin, 6. junija. Uradno. V Srednjem morju potopili so nemški in Avstr o-o grški podmorski čolni 5 par-nikov in 6jadernic s skupno 20.000 brutto-register-tonami. Parniki so bili iz močno zavarovanega spremstva sestreljeni. Eden teh je vozil vojni materij al. Šef admiralnega štaba mornarice. 17.000 brutto-register-ton v enem dnevu. K.-B. Berlin, 7. junija. (W.-B.) V včerajšnjem pcu-očil'?;-« imenovan podmorski čoln pomorskega oberlajtnanta L o o s je ' v neizmerno krat*em času svoje uspehe dosegel. V enem dnevu je zamogol od jutrajne zore pa do polnoči 17.000 brutto-register-ton v globočino morja poslati, kljub temu, da je protiučinek sovražnika napade znatno otež-kočil. 15 ladij na obali Amerike torpediranih. Zatvoritev pristanov. — Strah pred zračnimi napadi. Rotterdam. 6. junija. Pojav podmorskih čolnov ob amerikanski vzhodni obali je v Zedinjenih državah vzbudil pozornost. Mornariško ministerstvo je uradno naznanilo, da so bili ob amerikanski obali en parnik in trijejaderniki potopljeni, česar so se udeležili t r i j e podmorski čolni. Ladje so bile v pristanu Newyork in Ne w-J ersey uničene. Medtem je došlo iz Amerike poročilo, da je bil od Amerike zaplenjen holandski parnik „T e x e 1" na obali od N e w-J ersey uničen. Istočasno javlja Central-News torpe-diranje amerikanskega potnega parnika „Karolina." Civilni uradi od Newyorka računajo z mogočnostjo ponočnega vrinjenja podmorskih čolnov v pristan in bombardiranja ter uničenja dokov. Amerikanski mornariški minister je ukazal, da se mora pristan Newyork za izplule ladje zapreti. K.-B. Amsterdam, 6. junija. Po Reuter poročilu iz Newyorka se navzema, da je bilo kakih petnajst amerikanskih ladij, oned temi dva parnika od dne 25. maja ob severnoatlandski obali od podmorskih čolnov potopljenih. Največjiparnik, potni parnik „Karolina" imel je 220 potnikov in 120 mož na krovu, od katerih se pogreša 58 oseb z skupno 16 osebami, kateri so radi prekucnenja ladje utonile. Ostale osebe bile so izkrcane. K.-B. Newyork, 6. junija. (Reuter). Izdal se je ukaz, da mora morska obal ponoči terana ostati, da se prepreči mogoče nemške zračne napade. 28.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 3. junija. (Uradno.) Od izkušenega poveljnika podmorskega čolna oberlajtnanta L o o s poveljevani podmorski čoln uničil je v Kanalu vnovič 12 parni-kov in tri francoske ribiške barke z čez 28.000 brutto-register-tonami. Med potopljenimi parniki nahajala se je angleška pomožna križarka „Mol davi a" (9500 ton). 10.500 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 8. junija. (Uradno.) Skozi delavnost naših podmorskih čolnov je bilo j v zatvornem okolišu okrog Anglije zopet ! 10.500 brutto-register-ton trgovinskega lad-J jinega prostora uničeno. K.-B. London, 9. junija. Reuter javlja : V nedeljo dospel je v neki irski pristan neki potapljajoči se parnik s 3 mrtvimi na , krovu, kateri je bil od nemškega podmorskega čolna po vzhodu iz angleškega pristana torpediran. Novi plen podmorskih čolnov. K.-B. Berlin, 8. junija. Skozi delavnost naših podmorskih čolnov je bilo v zatvornem okolišu okrog Anglije zopet 10.500 brutto-register-ton trgovinskega ladjinega prostora uničenih. K.-B. Berlin, 10. junija. Novi uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču: 12.505 brutto-register-ton sovražnega ladjinega prostora uničeno. Šef admiralnega štaba mornarice. Politični utrinki. Odstop ministra notranjih zadev grofa Toggenburg. K.-B. Dunaj, 11. junija. Danes izbruhnila je delna ministerska kriza. Minister notranjih zadev grof Toggenburg podal je svoj odstop, kateri je bil od cesarja sprejet. — Za njegovega naslednika bil je imenovan policijski predsednik Dunaja R. v. Gayer. To je prvikrat, da se je dunajskega' policijskega predsednika imenovalo kot ministra notranjih zadev. Z zadovoljstvom sprejelo se je to poročilo. Za Žolgerjem sledil je Toggenburg, ki je bil v večina krogih nepriljubljena oseba. Ministerstva polastila se je nekakoršna kriza. Kakor se uvidi, je ministerstvo Seid-1 e r v najboljši pretvorbi. Kot minister notranjih zadev nosi Toggenburg glavno krivdo nad razširjajočim se državi škodljivim pan-slavizmom, ki je končno izvenel v veleizdaj-stva v notranjem monarhije in tudi na zunanje in ker tudi ni poznal paragrafov, da bi zadušil jugoslovanske veleizdaje. Še-le pred kratkim so ga dobro podučeni krogi držali za hudega duha vlade. Njegovo ločitev obžalovala bodeta gotovo K o ro š e c in K r a-, marž, obžalovali ga bodejo tudi v Parizu in Londonu, kratko povsod tam, kjer se i je opazovalo v notranje-politični slabosti znamenja razsula Avstrije. I - Glasovi iz ljudstva. — Odmevi avdijence. Iz Fiume sprejeli smo sledeči dopis: Slavno uredništvo! Skozi Vaš list, ki je razširjen po celej Avstriji, se hočemo mi zvesti Avstrijci iz juga gospodom zadnjega cesarjevega odposlanstva za njih besede, izražene pred Njegovim Veličanstvom, zahvaliti. Končno se je enkrat izustilo iste besede, ki so ležale vsem zvestim Avstrijcem že dolgo časa na srcu. — Ne v imenu štajerskega ljudstva, ampak v imenu vsega zvestega ljudstva Avstrije govoril je gospod župan Ornig besede : „Veličanstvo bodi najbolj trdo, da neizprosno proti vsem tistim, kateri državi in kroni v besedi in pisavi, v zadnjem času pa celo skozi državi sovražna dejstva žugajo!" Te jedrnate besede n^le so povsod posebno pa pri nas na jugu največje odobrenje. — Kaj smo že doživeli, kakšne besede smo morali slišati, k kakoršnim činom se nas je sililo, ne more nikdo popisati. Ali ostali smo neomahljivi. Velika skrb se nas polastuje, če dejstva tukaj okrog nas opazujemo, ker vemo, da se je mnogo zamudilo. Radi tega so nas besede gospoda O r n i g a najbolj razveselile. Mi zvesti stražniki tukaj na jugu se mu moremo za njegove besedo le zahvaljevati in ga prositi, Njegovemu Veličanstvu, bodisi v besedi ali pisavi tudi nadalje klicati : Cesar Kari, bodi trd! Ljubljanska „Resnica" proti „Jugoslovanom". Ljubljanska „Resnica" piše, da so „najnevarnejši sovražniki" od vseh tisti „vodilni elementi" jugoslovanskega kluba. Ti niso otresli veleizdajalskihdezerterjevod svojih sukenj, niso našli besedice graje zoper iste — pač pa so ti elementi dosegli, da jih hvali sovražno ententno časopisje, a oni to hvalo mirno prenašajo, ne najdejo odklonilne besedice ! Nasprotno pa s svojim nastopanjem v državnem zboru kakor na raznih shodih in teatralnih prireditvah — dosledno dajejo narodnim sovražnikom orožje v roko. Nadalje poziva vse poštene elemente v boj zoper to početje, zlasti patrijotično časopisje. Kaj poreče k temu širša javnost ? Kar smo že dolgo pribili in vedno naglašamo, to piše sedaj tudi „Resnica" slovensko-narodni list, ki izhaja v Ljubljani. Kaj poreče k temu jugoslovansko krdelo izdajalcev in pod-repnikov dezerterjev ter ubežnikov k sovražnikom ? Kaj poreče k temu „obergeneral" vseh teh „vodilnih elementov", da se njegovo postopanje že studi Kranjcem in da ga mora „katoliški" list, njega „duhovnika" opominjati, naj ne zapusti stališče domovini zvestega branika, naj se otrese „dezerterjev" in naj si zapove hvalo krutega nam sovražnika entente ? V obraz ga imenuje sovražnika ! Ne oblije ga rudečica sramote, da se njegovo početje in teatralično, za pust še nedopustno postopanje studi ljudem, ki so bili doslej še na Njegovi strani P - Če mi kaj takega, kakor „Resnica" pišemo smo v očeh jugoslovanskih kričačev farizeji in Bog ve kaj še vse. In zdaj ko kato-liško-slovenski list proti Korošcu nastopa? Brenčičeva izobraženost. Ker ne ve, na kakoršen način bi pridobil naš Miha kar največ pristašev za jugoslovansko prismojenost, zaletava se zdaj tu zdaj tam brez vsakega uspeha bodisi v ptujski okrajni odbor, bodisi se peča z državnimi re-kvizicijami, češ, da se pri taistih, ki glasujejo za Jugoslavijo ne bode več rekviriralo in več takšnih norčij ter da so taisti tudi vinske davščine prosti, čeravno smo imeli pred kratkim slučaj, da je eden njegovih pristašev moral plačati namesto 80,55 kron vinskega davka in to potom sodnijskega rubeža, ker prostovoljno ni hotel plačati, razpolagajoč na širno Brenčičeve juridične moči in znanosti. Miha, filozof si že, tisto vemo, da si pa tudi jurist, tega do sedaj še nismo znali. Kje pa si vendar napravil tvojo juridično „pri-fungo" ? Gotovo na spuheljski univerzi. Če se bodeš tako naprej izobraževal, postal bo-deš v „jugoslovanski" državi že kaka velika zver. Konjskih repov tam gotovo ne bodeš vihal kakor tukaj pri „pšelarjih", tam bodeš kurier Korošca in bodeš jahal namesto na konju, ki je za take vrste modrinjakov preveč inteligentna žival, — na kozlu. Miha, če bi tvojim pristašem, ki te po štajerskem povedano, že vsi za norca imajo ih nam ne pripravljal tako veselih uric, — kajti ko zineš, počimo radi tvoje bistroumnosti od smeha, bi ti svetovali, pusti raje tvoje poslanstvo, obesi tvoj „tibercijer" na klin in vrži tvoj „noticbiihel" v kot; zakaj bi cepil oslovo dlako, saj vidiš da ne gre; podaj se raje domu gnoja razkapat, kajti le tam najdeš tvoje filozofične in juridične znanosti. Konec češko slovaške brigade v Rusiji. Kijew, 5. junija. Pri Ufa so bile češko-slovaške čete razorožene, pri S i- r a n y so bile sovjetske čete ojačene. Njih vodja je ljudski komisar Podwojsky. Boj še traja naprej. Ruska mirovna delegacija dobila je poročilo o končnem podjarmljenju ČehoHrvatov. Večina njih oficirjev je zaprtih. — To je torej konec panslavizma avstrijskih veleizdajalcev v Rusiji. Na takor-šen način so avstrijski častniki in od njih zapeljani vojaki slovanske narodnosti držali svojo prisego napram cesarju in domovini. Najprej so jo izdali, potem so se v sovražni ruski državi zbirali za boj proti lastni domovini, proti lastni grudi, da bi uresničili svoje panslavistične ideje razkosanja naše slavne monarhije. Sramota za ves slovanski narod, ki je vzgojeval take nesramne prisego lomneže, katerih čin se je celo ruskim državljanom studil, ki so se podali v boj proti lastni domovini, proti lastni grudi, da bi uresničili svoje panslavistične ideje razkosanja naše slavne monarhije. Sramota za ves slovanski narod, ki je vzgojeval take, nesramne prisegolomneže, katerih čin se je celo ruskim državljanom studil, ki so se podali v boj proti njim, jih porazili in zagrebli njih panslavistične ideje v gnoju sramote. Angleški panslavizem. Ruski panslavizem je razrušen. Na njegovo mesto je stopil angleški panslavizem. Angleški listi so polni hujskarij proti naši monarhiji in propaganda lorda Nordcliffe deluje z vso močjo, da nesrečne češke izdajalce in dezerterje, ki žive svoje podlo življenje, odtujeni od domovine in svojih družin brez smotra bodočnosti, še bolj oslepi. Kaj bode iz njih, iz mladih ljudij, ki so zaslepljeni nastopili pot sramote in izdajstva? Za Časa vojne polastila se jih je ničemurnost in po končani vojni porivalo se jih bode kot nadležne tujce na vse strani sveta, in noben Anglež, Francoz ali Italijan jim ne bode podal niti roke, kajti mržnja in stud do veleizdajalca bode nepopisna, . in celo njih voditelji se jih bojlp sramovali. Angleška je sedaj polna sovraštva proti monarhiji' in podpira vse načrte, da bi jo zamogla razdrobiti. Ali težko razočarani bodejo nekdaj Čehi in Jugoslovani, ki mislijo, da je to za nje najugodnejši trenutek. Pri mirovnih pogajanjih se za nje ne bode tudi nikdo brigal, ker bodo imeli Angleži, Francozi in Italijani dovolj poslov, da skrbe in branijo le svoj lastni interes. Čehi so malomarni in od Jugoslovanov se zahteva, naj kakor pred izbruhom vojne nadaljujejo vzbujati nemire in razširjati sovraštva, med j narodi in tako monarhijo gospodarsko slabiti in položiti pri prihodnji vojni kresilni kamen zopet v roke Angležev. Pravega interesa za Jugoslovane in Čehe pa ima Anglija le tako malo, da če bi se ji nudila priložnost, da bi zadobila za od lorda Nordcliffe peljano agitacijo drugod boljšo ceno, bi se niti tre-trenutek ne obotavljala svoj panslavizem največ ponujajočemu prodati. • J?! ainis .al o a. pinj; lih Ulijc Dode £oto sem ročil aiilij 30jil cala: „Zdaj pridejo." Ženske so zagrabile J koi vsaka svoje orodje in letele komisiji nasproti, a ža Muršec Alojzija je imela sekiro, Žuran Marija gnojne vile, Mikec Antonija lopato in Horvat Apolonija sekiro. Vsem naprej je tekel v žensko preoblečen vojaški begunec Ludvik Muršec, sorodnik Alojzije Muršec, kije Wieder-wohla udaril z batom po glavi, da se je zgrudil takoj na tla. Glasom obtožnice je Zamuda iztrgal Muršecu bat iz roke in udaril z njim že na tleh ležečega Wiederwohla, Žuran Marija ga je udarila z gnojnimi vilami, istotako Mikec Antonija z leseno snežno lopato. Pri obravnavi so obtoženi deloma priznali, deloma pa tajili, posebno Muršec kot glavna krivka tajila je vsako hujskanje drugih. Ludvik Muršec je vojak in se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Sodni dvor stavil je porotnikom z ozirom na vsakega obtoženca dve glavni in dve stranski vprašanji, prvi dve glaseči se na upor in uboj, stranski na stekanje in težko telesno poškodbo s smrtnim izidom. Po govoru državnega pravdnika in zagovornikov podali so se porotniki na posvetovanje. Glede Alojzije Muršec pritrdili so vprašanje glede stekanja in težke telesne poškodbe s smrtnim izidom, glede drugih pa le vprašanje glede stekanja. Obsodba: Na podlagi izreka porotnikov obsojena je bila Alojzija Muršec v dve in polletno ječo, ostali pa vsak na štirimesečno ječo. Obsojen na smrt na rešala. Pred mariborskim porotniškim sodiščem se je vršila dne 3. in 4. t. m. kazenska raz- s a prava proti 65-letnemu posestniku Antonu gl T o p o 1 n i k, ki je bil obdolžen zavratnega | sk umora svoje žene Frančiške in poskušenega VG sovražnega umora svoje pastorke, hčere svoje i žene iz prejšnjega zakona, Školastike Eibl. Topolnik je že stal pred sodnijo meseca marca, §1° a je bila razprava takrat odložena, ker je f prišlo do spora - med braniteljem in sodnim dvorom. Topolnik imel je V bližini Radgone gostilno in posestvo, a je živel s svojo ženo v večnem prepiru. Nekega jutra našli so Topolnik Frančiško okrvavljeno in mrtvo, Ško-lastiko pa nezavestno. Ko se je zavedla, je povedala, da se je zbudila okoli polnoči ter videla, kako je tolkel očin s sekiro po glavi njene matere. Ker se je zbudila, udaril je tudi njo večkrat s sekiro po glavi. Porotniki potrdili so vprašanje glede umora in sodišče je Topolnika obsodilo na smrt na vešala. Uboj rekvizicijskega uradnika Wiederwohl-a v Forminu. 9. junija vršila se je porotna obravapred mariborsko porotno sodnijo proti Alojziji Muršec, posestnici, Mariji Žuran, dekli, Andražu Zamuda, posestniku, Apoloniji Horvat, posestniško hčerjo;' ter Antonijo Mikec, pos. hčerjo, vsi iz Formina pri Ptuju. Obtoženi so bili, da so se 5. januarja t. 1. dogovorno uprli oblasti — zločin po § 68 k. z. — in da so isti dan ubili davčnega asistenta in rekvizicijskega uradnika Wiederwohl-a. Dogodek vršil se je tako le : Dne 5. januarja so bile vse obtoženke zbrane pri Alojziji Muršec ter govorile in se pritoževale o rekvizicijah. Kakor trdi obtožnica, je. Alojzija Muršec ob tej priliki rekla: „Tega hudiča (namreč Wiederwohla) je treba ubiti." Ko se je komisija približala vasi, je Muršec zakli- Vinogradi v ormoško ljutomerškem okraju kažejo letos nenavadno lep, rodoviten nasad. Dal Bog toplo lepe vreme, drugače se spremeni svetovnoznani Ormožan in Ljutomerčan v „kislega" prijatelja. Osobje za mlatilnice bo tudi letos, kakor lani generalno oproščeno za čas mlatve, vo- Vm jaške službe. Glede drugih prošenj ob času žetve se je obljubilo od domobranskega mi-nisterstva največje vpoštevanje. Koroške vesti. I Kako se ravna z živili. Na nekem shodu v Villachu so dognali, da je preteklo zimo stalo na villachškem kolodvoru skozi 22 dni 36 vagonov krompirja v najhujšem mrazu. Toliko časa torej niso mogli dognati, da spada v tamošnjo vojaško oskrbovališče ! In potem tožijo, da primanjkuje krompirja in seve tudi — vagonov. Kaznovano bratoljubje. V Šmarju v La- * budski dolini je pomagalo nekaj kmetov svojemu sosedu, ki mu je bil pogorel škedenj z vso žetvijo in ki je dobil od okrajnega glavarstva dovoljenje za zbirko, z žitom. Zdaj zahteva okrajno glavarstvo, da morajo zahtevati podarjeno žito nazaj ali pa plačati kazni do 500 K. Drug je bil kaznovan s 100 K, ker je dal sosedu nekaj sena, da mu še poleg tega živina ni poginila. — Mnogo konj ie koniederec že zakopal uradnega šimelja i Mletje v mlinih proti plači in domačih mlinih mora j ¥ . . .. hiti vnnpt nro«;tn pa žal še ne. Razno. Cesar in 8. vojno posojilo. K.-B. Dunaj, 6. junija. Cesar sprejel je danes finančnega ministra barona Wimmerja, ki inu je poročal o pogojih 8. avstrijskega vojnega posojila. S toplim priznanjem se je monarh spo-injal kreditnih zavodov, časopisja in številnih oseb, ki delujejo za vojno posojilo. rUpam", je pripomnil cesar, „da mi boste julija spet poročali o sijajnem uspehu. Ce bode vsak storil svojo dolžnost, je uspeh zagotovljen. čim močneje se bomo izkazali, tem bližji bode mir." Končno je cesar sporočil finančnemu ministru, da je podpisal 12 milijonov kron 8. avstrijskega vojnega po- biti zopet prosto. Poraba bo raditega varčneja, ker ne bomo prisiljeni, da bi rabiii enkrat samo pšenično moko in potem zopet zgolj ječmenovo ali koruzno moko. Prepustitev semenskega zrnja v lastnem gospodarstvu naj ščiti tudi kmeta oderuštva od strani posredovalnice za semenje, kjer mora kmet pogosto svoje lastno zrnje za dvojen denar zopet kupiti. Z tem kupčarjenjem semenskega žita opeharja centrala kmeta. Predlagani način rekviriranja je ceneji in tako se tudi otresemo židovskih in drugih dobičkarskih podjetnikov. S štiriletnimi skušnjami pri oddaji žita pač ne bo težko predpisati vsaki občini prispevka, ki se po občinski komisiji lahko poizve in morda v ugodnih slučajih celo preseže, ako ne bo toče ali drugih uim. Seveda je bilo v prvih letih še starih zalog. Merodajni sta torej zadnji dve leti: 1916 in 1917. Tudi se naj plačujejo za zrnje cene kakor na Ogrskem. Cene za j blago se pa naj ne predpisujejo samo kmetu, tudi kmet naj dobi blago, ki ga potrebuje, po primerni .ceni. Oddaja krompirja pojila. Oprostitev preskrbljevalcev krme. Domo bransko ministerstvo je odredilo, da se letos \ preskrbijovalci krme to so : nepogrešljivi ko- j Tudj Ja pose, naj izyr§uje ob,inska komjsija Pri misarji, stiskala in strojniki do 61. avgusta j tem se pa naj ozira na krmljenje svinj. Opozarja se, da •oproste črno vojni ške službe. Prošnje je vla- je seeaj svinjerija skoraj popolnoma uničena. Med vsemi gati potom svoje občine in politične oblasti živalmi je svinja najboljša za dobavo mesa in masti, na c. in kr. vojaško poveljstvo. ! Vsled tega se plačuje sedaj 4 do 5 tednov staro prase ' Podporo za preživljanje.' Nekatere družine i * P^00 kron> ka,ero le stal° Pred dvema le,oma sam0 dobivajo od vpoklicanega očeta po 12 kron j Zaseženi krompir se naj pobira zgodaj pred mra-podpore na dan, pa še vedno nadlegujejo : zom ali pozno po zimi in se naj tudi v nabirališčih komisije s prošnjami, za zvišanje podpore in pravilno shrani. Krompirja, ki se je pokvaril v centralnih županstva jim prošnje podpirajo. To je pač shranišč in pri prevažanju, je na tisoče vagonov. Ta prlo deio in prazni st?ki, Ce tudi bi ; -—Iin strahu so jim šlo glede na število družinskih članov se sk^i]e znatne množine živil, r po 14 K in še več na dan, ne dobi se nad 12 K za vse skupaj. Potovanja veleizdajalca Masaryka. Podli in nesramni veleizdajalski potepuh češki M a-sarvk se napoti sedaj iz Amerike na Angleško, Francosko in Italijo, kjer bode huj-[ skal proti svoji domovini in naši zvesti zaveznici Nemčiji in deloval v sovtažnih državah za nadaljevanje vojne. Sram ga bodi! Usoda pravičnosti bode tudi tega ustudnega lopova prej ali slej dohitela. RekviziciU živil- V seji zgornjeradgonskega okrajnega zastopa se je sklenilo 4. maja 1918 soglasno in sporazumno s povabljenimi občinskimi predstojniki okraja sledeče : Zgornjiradgonski okrajni zastop ugovarja proti sedajnemu načinu, rekviriranja živil. Svetovna vojska je kriva, da je naša dežela odvisna od lastnih pridelkov. Mogoče je le dVoje: prestati ali zdržati. Prestati, da delimo zaloge tako dolgo, dokler od glada ne pomrjemo; zdržati, da se prilagodi poraba pridelovanju in . dovozu ter se pospešuje proizvajanje z vso silo in | skrbjo. Namesto, da bi gospodarski obrat vsestransko pod- j pirala in oživljala, izdajala je le gosposka nikomur znano ; Število odredb in nasvetov, ki nimajo nikakoršne podlage. Težkoče in zapreke so le naraščale. Kar kmet v teku štirih letnih časov skrbi in stori, tega pri zeleni mizi še dolgo ne bodo razumeli, zato so imeli blodno misel, da so dali specijalistom poedinih kmetijskih strok predpisali ukrepe za pridelovanje, ki bi bili i v mirovnih časnih težko izvedljivi. Pridelovanje se more le na ta način pospeševati, da se pri kmetu oživlja veselje do dela in se njegov delokrog kolikor najmanj mogoče moti s prisilnimi sredstvi. S sedanjim rekviriranjem se jemljejo pridelki brez pomisleka, da je treba za drugo leto zopet novih pridelkov. Prvo in še drugo vojno leto je kmet brez oblastvenega varstva tako gospodaril, da je pridelal precej vseh živil. A zdaj se pogrezamo od leta do leta v večjo bedo. Zaraditega predlagamo: Oddaja zrnja: Zrnje naj rekvirira občina. V to svrho naj iz treh priseženih veščakov obstoječa občinska komisija množino zrnja za oddajo določi in porazdeli. Izvršba pripade politični oblasti. Navzoči občinski predstojniki izjavljajo, da bi se pripadajoča množina zrnja lahko dobila, ker občinski izvedenci natanko vedo, koliko je vsaki posestnik pridelal. Pobira se naj pšenica, rž, oves, fižol in krompir. Drugi poljedelski pridelki (koruza, ajda, proso, i. t. d.) se naj pustijo posestniku za vzdržavanje njegovega gospodarstva. (Obnoviti se mora že popolnoma propadla reja svinj, telet in perutnine). Za oddajo določeno žito ostane lahko shranjeno pri odgovornemu posestniku, s čimer se najboljše spri-denju žita v okom *pride. Preskrba našega ljudstva bi bila mnogo boljša, ako se ne bi bile spredile ogromne množine naših živil v nabirališčih vsled lahkomiselnosti, nerazuma in zločinstva. Oddaja krme: Seno in slama se naj pobira samo za vojaško potrebo in le v izmeri resnične potrebe. Zasebne potrebe se naj preskrbujejo s prostim tržtvom. Da se lažje po-pošilja seno in slama v kraje, kjer se rabi, postavi se naj po deželi primerno število senskih stiskalnih s potrebnim moštvom. Rekvirira naj neposredno vojaško oskrbništvo brez posredovalnih trgovcev, ki kmeta oplahtarijo, in brez dragih komisij. Oddaja živine: Število živine se je že celo skrčilo. Predlogi pridejo skoraj prepozno. Začetkom vojne se je meso tratilo. Priporočamo živingzdravni^im organom, da prizanašajo kolikor največ mogoče ostanku naše živine, ker je sicer prevrat neizogiben. Sedajno klanje mršave živine je neverjetna potrata živega materijala. Vsled kaznjive surovosti pri prevažanju po železnici pogine za žejo in lakoto znatno število teh revnih j živalij, katerih trupla kar potoma iz vagonov pomečejo. Reja živali za mleko in meso, mast in vprego ter j za proizvajanje gnoja je v tako tesni zvezi z vsem gos-• podarstvom, da lahko mirno rečemo: Brez primernega števila živine je kmetijstvo nemogoče. Gospodarstvo , brež živine si vtegne predstavljati le kmetijski teoretik, kateremo pa verjame tudi le neveden birokrat. Delavci: Vojaštvo je odtegnilo kmetskemu prebivalstvu najkrepkejše delavce. Ženske, deca in starčki oskrbujejo, kakor pač morejo, gospodarstvo. Vlada naj še pusti kmetom vojne vjetnike in jim dodeli vojaških delavcev. Te delavce pa naj posestniki prehranjujejo. Zato se pa naj tudi od pridelkov nekaj več prepusti za te delavce. Lokomotiva brez kuriva tudi ne more delovati. Naraščaj: Kmetsko" prebivalstvo je temelj naroda, zdravilni vir, ki avtomatično prenavlja vsled nepristne kulture in pohabljeno meščanstvo in obrtno delavstvo. V interesu države je torej ležeče, da ne pusti gla-dovati kmetijskega naraščaja, ki je vir njene moči. Pod mogočnim vplivom solnca, zraka in deža, izmučeno od napornega dela, ima kmetsko prebivalstvo upravičeni glad, ki bi se moral pri rekvizicijah državi v prid upoštevati. Večino najvstrajnejših in najboljših sil dobi vojaštvo iz kmetskega prebivalstva. Da se kmetijstvo reši propada in ljudstvo za lakoto ne pomrje, čuti se gornjeradgonski okrajni zastop poklicanega, da zahteva najizdatnejše pospeševanje kmetijskega pridelovanja in razumno razdelitev pridelkov. ! Zadnji telegrami, i Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 12. junija. Uradno se danes razglaša : Na gorski in P i a v i n i-f r o n t i tra-jajoči artiljerijski boji. V odseku S t i 1 f e r j o c h a zapadno A s i a g a in na Monte Asolone so bili sovražni sunki zavrnjeni. V Albaniji v prostoru S i n a-p r e m t e severno-zapadno Korea trajajo boji z napadajočimi Francozi. Šef generalštaba. Čez 13.000 vjetih. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 12. junija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Artiljerijski boj menjajoče se sile. Infanterijska delavnost ostala je na poizvedovalne boje omejena. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. V težkih bojih je armada generala v. H u t i e r včeraj pričakovan, za zopet zavzetje visočinskega bloka južno zapadno Noyon-a peljan veliki protinapad večih francoskih divizij izjalovila. Pod najtežjimi izgubami bil je sovražnik na svo-jej celej napadalnej fronti od Le P 1 o y r o n do Auteu.il-a nazaj vržen. Njegovi v velikem številu v boj peljani oklopni vozovi ležijo sestreljeni na bojišču. Med Mery in B e 1 o y, kjer se je sovražni napad ob našem protisunku razpršil, trajali so ljuti boji do teme. — Zapadni breg O i s e severno izliva M a t z-e je bil od sovražnika izčiščen. — Število od armade pripeljanih v j e t i h se je na več kakor 13.000 povišalo. — Izguba visočin južno-zapadno od N o y o n-a prisilila je sovražnika k izpraznenju svojih pozicij v Carlepon t-gozdu na vzhodnem bregu Oise. Za umikajočim sovražnikom smo sunili ostro čez Carlepont in Ca i sne s in smo dosegli, bojujoč se, črto severno od B a i 11 y-T r a c y-L e Val zapadno M a m p č e 1-a. — Trdovratno in ne boječ se žrtev, nadaljeval je sovražnik svoje brezuspešne napade severo-zapadno od C h a-teau-Thierry. Večkratni naskok se je krvavo zlomil. Nj. Vel. ladja „Szent Istvan' torpedirana. K.-B. Dunaj, 12. junija. Od vojnega mi-nisterstva, mornariški oddelek se javlja: Nj. Vel. ladja „Szent Istvan" bila je pri neki ponočni vožnji v Adri-j i torpedirana in se je potopila. Pogreša se linienschiffslajtnanta M a-x o n - a de Ro vid, vodja v strojnem oddelku S a r n i t z a (Ptujčan), pomorskega kadeta Anton-a M u 11 e.r in kakih 80 oseb moštva. Pomorski aspirant Jos. von Ser da je mrtev. Ostali dol moštva se je rešilo. „Szent Istvan" je četrta avstro -ogrskih veliko-bojnih ladij, ki so bile zgrajene v letih od 1911—1914; njene sestre „Vi-xibus unitis", „Tegetthoff" in „Princ Eugen" so se posvetile boju leta 1911 in 1912 „Szent Istvan" 1914. Ladje imajo 20.000 ton vsebine, so 151 metrov dolge, 27*8 metrov široke in vozijo 8 2 metra globoko. Oborožene so z dvanajst 30,5 cm, dvanajst 15 cm, osemnajst 4,7 in dva 7 cm kanoni, tremi strojnimi puškami in eno torpedno cevjo. j Gospodarske stvari, j .......................................................! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 15. junija: Mooskirchen**, okr. Voitsberg; Passail, okr. Weiz; P&llau**; Limbuš, okr. Maribor; Sv. Vid pri Ptuju**; Kostrivnica**, okr. Rogatec; Gnas**, okr. Feldbach ; Veitsch, okr. Kindberg ; Oplotnica, okr. Konjice; Mozirje, okr. Gornji grad; Arvož (za drobno živino); Brežice (svinjski sejem). Dne 17. junija: Liezen; Sochau, okr. Fiirstenfeld. Dne 18. junija: Ormož (svinj?ki sejem). Dne 19. junija: Imeno (svinjski sejem); Ptuj (svinjski sejem). Dne 20. junija : Breg pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 21. junija: Puch, okr. Weiz ; Studenci*, okr. Maribor ; Sv. Tomaž**, okr. Ormož ; Rogatec (svinjski sejem). Dne 22 junija : Sevnica** ; Šoštanj** ; Cerkovnjak**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; Grofi Steinbach, okr. Ftirstenfeld; Sv. Jurij ob juž. žel., okr. Celje; Gaberje, okr. Lip-nica; Brežice (svinjski sejem). Loterijske številke. Gradec, 5. junija 1918 : 67, 88, 12, 17, 54. Dunaj, 1. junija 1918: 76, 20, 27. 48, 88. Trst, 29. maja 1918 : 2, 58, 31, 79, 32. Line, 8. junija 1918: 37, 52, 38, 73, 58 Znana eksportna firma Max Btfhnel, Dunaj, IV. Marga-retenstrasse 27/51 uvedla je novi, jako praktični ročni žitni mlin, s katerim se zamore žito grobo ali fino na moko zmleti. Mlin je vsaki hiši toplo priporočati. Zanesljivi raznoševalec časopisov j ali deklica sprejme se takoj v knjigarni W. Blanke v Ptuju.jgö Čevljarski učenec, ki se je že nekaj časa učil in ki ima veselje do tega rokodelstva, se sprejme pri Frd. Murks v Wildonu. 2J7 Ročni mlini za koruzo, pšenico, rž itd., kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo edina češka tvrdka iiri Finke, Praga I11956. Trgovcem veliki popust. 255 -- -- -- -- Jaz podpisani prikličem in obžalujem besede, katere sem rabil nasproti gospodu Rudoliu Horvat, gostilničar u Kapeli in se zahvaljujem za odstop od tožbe. Gornja-Radgona, dne 21. sušča 1918. Alois Mešiček 258 kaplan pri Kapeli. « 1" ponikljana K 30—, 40 60—. 80—, 100'—. Iste z van stekla K 2 —, radij K 10'— več. Žepne ure K 30 -, 1 60-—, 80-—, 100 —. Budilniki K 24-, 30 —, 40— v 5L-Razpošiljatev od Dunaja proti pošiljat» i zneska skozi ■ Maks-a Bohnel, r# A Dnnaj, IV., Margaretenstrasse 27/0dd 51e3 „Stajerc" foötci Stciie lüäljrenö feiner itranffteii ernnefen unb allen, bte tijm ba§ letzte eijrenbe ©eleite gaben, tn3beftmber<§ beut 23ürgermeifter unb ßanbtag3= abgeorbneten Gerrit .^ofef Drnig, beut §ody-umrbtgen Gerrit ^ropft Martin ^ tt r f o o t c unb ber ©eiftltdjfeit, bett ücrfcfjtebettett Slborbnungeit ber Siutter unb ©cfjulen, ber löblichen freinnlltgeit ^euertDcijr, fprecfjett bie gefertigten ^anttlieit tijrett tiefften £>anf aus. Geitau, am 11. 3uni 1918. 2)ie trauernben ^amtiien uredniku „Štajerca" izkazali toliko ljubezni v bolezni, ter ga tako sijajno spremljali k večnemu počitku, posebno županu in deželnemu poslancu gosp. Jožefu Ornig, prečastitemu gosp. proštu Martinu J u r k o v i č in duhovščini, gospodom zastopnikom uradov in šol, častiti prostovoljni mestni požarni brambi, izrekajo podpisani najprisrčnejšo zahvalo. Ptuj, 11. dne junija 1918. Žalujoče rodbine Sinfjart liitö Linhart in Puntzer. Zagotovljen uspeli Gar. neškodljiva za vsako starost, Mrnimm pisem»piii. vpogled na razpolago. polita krasna prsa KosmetiscbesDr.üixPräparateönnajIX.,Lackiererg.6|K dcbite pri rabi 22( med. dr. A. Rix kreme za prsa. Zaloge RazpoŠiljatev strogo diskretna. Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marij* pomagaj" in parfumerija Wolfram; r Ljubljani lekarna pri „zlatic jelenu", t drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerio.- Pege kakor rudečica lica in nosa, zajedniki, grbe, ohlapna koža in sploh vsi madeži na koži izginejo zajamčeno, ako se rabi izkušen dr. A. Rix-ov Pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Za poskus 2 kroni 50 vin. Velika doza 5 kron. Dr. Rixovo biserno mleko (Perlenmilch) tekoč puder v barvah roza, belo in naravno žolto, steklenica 5 kron. — Pošilja se direktno od Ir. A. Rix Kosm. Laboratorium, Wien IX, Lakierergasse 6|K. *» a^fvba°rhuu; tekarna k iMariji pomagaj in parfumerija Wolfram. V Ljubljani: parfumerija A. Kauč in drogerija „Adrija".22i Podpisovanje 8. vojnega posojila je dolžnost vsakega zavednega Avstrijca, posebno pa vsakega somišljenika „Štajer= čeve", patrijotične, državi in cesarju zveste stranke. Kdor podpisuje 8. vojno posojilo, bori se za gotovo zmago na zunaj in v zaledju. rfür das in Pettau (Untersteier) in slowenischer Sprache erscheinende Wochenblatt „Stajerc" wird _ gesucht. Anträge an den Preßverein .Stajerc', Pettau Zaključni račun glavnega premoženja občinske šparkase v Ormožu. L. g. knj. 236 241 242 229 250 251 52 252 254 222 255 239 256 Zahtevki. Gotovina koncem 1917 . . . Posojila na zemljiški zastavek Posojila na menice..... Posojila korporacijam .... Vrednostni pspirji..... Tekoči račun....... Posojila ročnih zastav .... Zneski zavarovalnine .... Zaostanki obresti...... Uradni predmeti...... Tiskovine......... Banke .......... Razni........... Kronska velj. K 8601 1158531 532C7 18746 1883806 807 166 299 52288 808 148 178099 1546 80 41 09 34 75 50 53 94 70 03 48 72 3357058 h m -T-. 29 L. g. knj. 240; 254 246 248 Bremena. Kronska velj. ^ h Hranilne vloge........ Za 1. 1918 vnaprej sprejete obresti Davki in pristojbine ...... Dopolnilna imovina....... i. K 3306851 8232 1852 40120 78 86 96 69 3357058 29 v* knj. 74 64 60 68 71 Zahtevki. Zaključni račun nadomestnega premoženja. o————— ¡IKronska veljava! Vrednostni papirji ....... Vrednost poslopij........ Vloge............. Tekoče obresti vrednostnih papirjev Glavna imovina........ K 73127 61271 97 1624 4120 176241 73 79 17 64 38 knj. 73 73 63 71 Bremena. Stari zaostanek........ Novi zaostanek koncem 1916 . Dorastek dne 31. decembra 1917 Novi zaostanek koncem 1917 . Zaostanek za kurske izgube . . K 77526-80 „ 843459 Kronska veljava K I h 57279 99 85961 39 33000 176241 38 Zaključni račun. L. g. knj. 59 63 64 Zahtevki. Vrednostni papirji ....... Vloge............ Tekoče obresti vrednostnih papirjev Kronska veljava K 1 h 8415 I — 534 08 33 75 8982 83 L. g. knj. 62 Bremena. Stanje koncem 1916........ Dor. zaost. iz nadomestnega premoženja Dorastek iz dobička obresti..... Stanje koncem 1917........ ifKronska veljava K 773582 827-07 41994 K 8982 8982 83 83 Občinska šparkasa Ormož, 31. decembra 1917. f » Za ravnateljstvo : Za knjigovodstvo: Anton Grejan 1. r. Dr. Gustav Delpin 1. r. Adolf Stammen 1. r. načelnik. predstojnik pisarne. knjigovodja Predstoječi zaključni račun se je pregledal s pomočjo glavnih in pomožnih knjig in našel kot popolnoma v redu ter pravilen. Gustav Trautvetter 1. r. Računski pregledovala: Adalbcrt Perko 1. r Alois Salleg 1. r. fajlepši spomin! » slika v mm velikosti Vam pošlje, če ti pošljete fotogra->. Posnetek popol-)ma podoben. Cena 18-— Prosim na-»čila na Marko ist, Gradec, Kloster* igasse 25, Par-terre. 120 Dam sodo, obleko, čevlje, perilo za mast, olje, moko, kokošjo pičo ali maslo. Vprašanja na trgovino premoga Koroschetz, Maribor, Reiserstrasse Št. 23. 244 Pridna deklica Ix*« Sfi uxnQ mß«fn defcp.lnih TA7.ikrw Timnfcnn lri 7.na nrnofn "wwW W IIIUU I V obeh deželnih jezikov zmožna, ki zna prosto, meščansko kuhati, v vrtu delati in skrbeti za dve majhni svinji, se proti dobrem plačilu, hrani, dobrem ravnanju k dvema osebama zraven sobarice za Ljutomer sprejme. Predstaviti iz prijaznosti v minoritskem trgu v kaki trgovini z mešanim blagom na deželi, poštena hiša z strogim nadzorovanjem, za močnega, zdravega in delavnega dečka. Isti govori nemški in slovenski. Skozi celo učno dobo se ga preskrbi z perilom, obleko in obuvalom. Ponudbe pod „Kaufmann", poste g restante Trg Rogatecv Mlinarji pozor! — S — Mühlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Slawitsch& Heller trgovina Pr 70 Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Violine po K 14, 25 in višje. Dobre harmonike po K 16, 25, 35, 50 in višje, dvevrstne harmonike K 70, 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, 240, 280. Izmenjava dovoljena ali zetju denar nazaj. Razpošiljatev po pov-|u ali naprej-plačilu po razpdŠiljalni hiši Hans Konrad, c in kr. dvorni liferant Brüx št. 1740 (Češko). 51 Srbenje kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi Čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 50 h. Dobi se oboie pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Apotheker M.__ KleiiTs Paratol-Werke in Budapest VII 20., Rözsa utca 21. 472 Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25\— 30'— ali 35'—. Z radium svetilom K 30'—, 35'.—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljate > po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant Brüx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 islaa iisreMica (Wohnung- find DienstYermittlung) Pege Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker iste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo. Mora se jih torej popolnoma uničiti. Umetna odprava peg, flekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31. 155 Avtomatični lovi za podgane K 7*50, za miši vlovi brez nadzorstva do 40 k noči, ne zapusti duha in se pos Past za ščurke „R a p i d", tisoče j in Rusov v eni noči, po K 8-80. Najuspešneje j muh „N o v a" K 5*20 komad. Povsod najboljši! Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po jpovzi j štnine 90 v. Exporthaus Tintner, Wien, III., J gasse Nr. 26/P. žensk, dsk2 kepel] mestaefa ia 108 kopališča 7 Ptuju. Č*a ca feftprai«! «fe Mmitafc «* ura ¿0 I. ort »«pottac AUfsj»* j* ltntfli mta* pnniM t* llTÜ ft vsake vrste, jute, odpj novega sukna, krojaški os ki, raztrgane nogavice, i trgane obleke gospodov stare postelj ske odeje, ko kosti, konjske repe, svinjsko j dlako, kožuhe zajcev in lesic Urec ništv Ptuji kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Ci Trgovci in krošnjarji dobijo posebne «fc z rrxkorz, - -70 «lužbe* učence« stano-Tanja in posestva v Ptuju izrrčuje m yrste posredovanja najhitreje. Tprai&Bja a pojasuila v mestni stražnici (rotovž). Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno negovanje prs Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs. Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, Preliburg, (Ogrsko), Staista 2. Ulit. 109 Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-Šivalno šilo šije Štep-Štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreŠ usnje, raztrgane Čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, štofe za Šotore, filc, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega Šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4*—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Johanu Jellenz, trgovina usnja v Celju. Naprejprodajalci dobijo rabat. „Asanol"! ma presenetljiv uspeh pri po-konČavanju žoharjev (zakon, varovan) Ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" ie edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po poŠti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Ria-ba'-sam Vaša kurja ooesa, brad.ivioe in trdo kožo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene garanci skim pismoi 3 posodice K 5'i K 8 50. Stotero z< sem. Kemeny, Kn$( poStni predal 12/614 Ne us 1 32 in sadni jesih kupi trgovina Brüder Slawitsch, Ptuj. 562 Raztrgane nogavice in zokni se zamore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mechanik,WalpurgaOmann, Maribor, Burggasse 15 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj: Josefine Simmerl, trgovina z mešanim blagom Šoštanj. 95 ■I1BIBBBHHBBIHIIIIII k srednjem gospodarstvu na deželi se išče! — Pismena ali ustmena vpraš pod navedbo starosti pod štev. 100 na vo tega lista vposlati. ® 8ve Žitni ročni mlin Moj originalni žitni ročni mlin je izborno primeren za grobo Šro-tanje in fino mletje vsake vrste žita, je ed-nostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjati, je iz utrjenega materijala in celo pri najmočnejši rabi skoraj nepokvarljiv. Neobhodno potreben za vsako hišo. Model 4 z ročno kurblo za mali obrat, teža 7 kg K 100. Model 5 z ročnim ko-Le za naprej prodajalce. lesom za večji obrat teža okroglo 12 kg K 120'—. Razpošiljatev iz Dunaja proti vpo-šiljatvi svote po generalnem zastopu 107 Max Bobnel, Wien, IV., Margaretenstr.27./0dd. 51 Izdajatelj in odgovorni urednik: Matija Stebich. NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke, l zavoj t. j. 5 kg K 12.—. 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in fineišega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18'—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naroČilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. JUnker v Zagrebu št. 12, Petrin j-ska ulica 3. III., telefon 23-27. 203 56 Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'70 in pri povzetfu K 5 —. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 llliši-podgane-s mce ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno ti jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5| ščurke K 4 50 j tinktura za stenice K 2' — ; uni6 moljev K 2 — ; prašek proti mrčesom K 150 in f sem spadajoči razpraševalec K 1'20; tinktura p pri ljudeh K 1*20; mazilo za uši pri živini K 1' šek za uši v obleki in perilu K 2'—; tinktura pri vseh K 1'20; prašek proti kurjim ušem tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uniči stlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju. Zavod za p]7 čevanje mrčesa M. Junker, Zagreb 12, Petri ulica 3. Gospe in gospodi iz družbe imajo priložnost patrijotično j vati, to je nabirati vojna posojila skozir no-posojilna zavarovanja. Izredno ugo Glavna poslovalnica „Anker", Gradec, Rai gasse 20. pri de: no ze co m j11 vi z^ z< Oglas! regger, trgovina z poštena, samot moč, nemškegi slovenskega zmožna, se ti t sprejme pri F. i mešanim blagom, L münd, Koroško. Išče se dobrosrčna poštena katera zna tudi prati, likati in perilo pog ljati in je zmožna obeh deželnih jezikoč dvema dečkoma (6 in 8 letnima.) Vpraši na gospo Maria Straschil na Bregu pri R Tisk: W. Blanke v Ptuju.f