Kako se je Pepeluharjev Nace za službo priporočal. Resnična dogodba iz devetnajstega stoletja. Zapisal Ivan Iranorič. nJaz Vara pa recem, raožje! Glavna stvar je, da raora naš prihodni učitelj znati dobro orgljati." »Dobro! dobro! gospod!" prikimajo vsi. wJaz pa vendar mislim, gospod župnik, da mora znati oni učitelj, katerega bodemo postavili v našo šolo, zraven orgljanja tudi drevesa cepiti, presajati in tako naprej," pristavi bolj tiho oče Andrejc. „ Je že prav, ali kakor sem rekel: prva in poglavitna stvar je orgljanje, drugo se ob sebi razume! Brati in pisati bode že naučil Vaše paglavce in če jih slednjič tudi dosti ne bo, za to bodo vsejedno v nebesa prišli in živeli bodo ravno tako lahko kakor Vi, ki tudi ne znate ne brati ne pisati!" pripomni bolj jezno župnik. ,No, možje, mislim, da ne bomo nasprotovali gospodu fajmoštru," se odreže povešenih očij Suknarjev Tinče. ,Oh, tega pa ne!* zararrarajo ostali. ^Današnjo sejo skleneral In kakor sem Vam rekel, pri tem ostane! Kadar nas bode kdo prišel prosit za službo, recite mu vsi, da jo dobi, če zna dobro orgljati, drugače ne! Ste slišali ?* ,nSrao, smo, gospod župnik!"" »Dobro torej! Podkrižajte tukajle to-le in hodite!" — rZ Bogom, gospod župnik! Z Bogom, gospod faj- rnošter! Z Bogora!" Po preteku treh dnij je stalo v uradnem listu: BRazpisuje se nadučiteljsko raesto v Grumpljovji, s prostim stanovanjera in s postavnirni dohodki. Prošnje je vlagati do 27. svečana." wMati! Mati!" . . . privpije bosonog in skrajno zanemarjen deček v nizko, zakajeno sobo Suknarjeve hiše v Grumpljovji. »Kaj Ti pa je, da kričiš, kakor sestradana vrana?" — vpraša ga precej trebušnata, z zamazanim predpasnikorn prepasana in bosonoga žena, boljša polovica znanega Suknarjevega Tinca. aMati, nek gospod so tu zunaj! Pa kako so čudno oblečeni 1 — Cisto črno, roke imajo tudi črne! — Pa na glavi imajo ravno tak klobuk kakor naš gospod fajmošter! — Pa za Vas prašajo!" — odreže se pihaje deček. »Dober dan, mati! Vsaj sem prav prišel h gospodu Suknarju?"' — Ali so gospod doma? — Ali so mogoee oni njegova gospa?" — povpraša došlec, precej slok mož, s ščipalnikom oboroženega obraza, dolge črne suknje, z visokirn cilindrom na glavi in črnih glace-rokovic. Boljša polovica Suknarjevega Tinca, ogovorjena oseba, se vstopi pred njega, potegno si parkrat z umazanira predpasnikom po obrazu in pod nosora, ter skrivaje svoje zamazane roke v predpasnikove gube, vpraša zvedavo: »Oh, pa ja niso on' ta nov ,šomašter'? Oh, »nojga moža pa ravno sedaj ni doraa! Na polju seno obrača! No pa nič ne del Zadnjio mi je rekel, da bode le tist' naš ,šomašter', ki zna dobro orgljati!" BDa! da! gospal Prišei sem se priporočat za službo! Moje ime je Ignac Pepeluhar! Škoda, da ni gospoda doma! Ali bi Vi rekli eno dobro bosedo za ine, pri Vašera gospodu soprogu ? . . . Kje pa stannje gospod Krivec?" ,No, no! Bom že povedala Tinetu, da ste bili tu! Tam-le je pa naš sosed Krivec, na oni-lem gnojišču gnoj premetava. Ta iraa tudi nekaj govoriti pri tisti službi," zanoslja ženšče. nZ Bogom, gospa! Pa ne pozabite!" — se poslovi Pepeluhar ter poraoli svojo roko Suknarjevki, ki se je pa ne upa prijeti. — BDober dan, gospod Krivec! Imam čast se predstaviti : Ignac Pepeluhar, uoitelj! Prišel sem pogledafc Vašo šolo in ob jednern sera si drznil, da se priporooim gospodora udom krajnega šolskega sveta. Upam, gospod Krivec, da se smem zanesti na Vašo besedo iti na Vaš glas." S temi besedami se predstavi naš znanec Krivcu, od katerega je prihajal gnojni vzduh liki barjanski megli, ter rnu poraoli svojo v glace-rokovici tičečo desnico. ,,H^! hra!" zagodrnja Krivec, obrnivši se proti Pepeluharju ia brisaje si svoje od gnoja zarnazane roke ob hlače, da bi segel doslecu v roke. ,,No, no, borao videli! Pa, ali znajo kaj dobro orgljati? Naš gospod župnik so rekli, da bodo le onega sprejeli, ki zna dobro orgljati! K gospoda župuiku raorate tudi iti! Ge bodo oni za Vas, potein raoratno tudi rai biti!" nOrgljati pa znara, da me je veselje poslušati! Toda gospod Krivec, ali se smem zanesti na Vas? Ali bodete za-me, gospod Krivec? Žal Varn ne bo nikdar, to Vam rečem! — — — Toroj Vas še enkrat prosim! Glasujte zame!" prosi Pep^luhar. BSaj bom, če bodo tudi gospod župnik" — odvrne Krivec. wKje pa stanujejo gospod Srnolnikar?" — vpraša dalje prosilec. (Dalje.)