Letonji evharistini kongres na Dunaju je bil prireditev svetovnega pomena. Trajal je od 10. do 15. sept. Razne narodnosti so zborovale loene po cerkvah, vsak dan pa je bilo slovesno skupno zborovanje v Rotundi". Neteta so bila predavanja o najrazlinejih tvarinah, ki so jim sledile duhovite diskusije. Sveti oe je poslal kot zastopnika kardinala van Rossuma, poleg avstrijskih in nemkih kardinalov in mnogih kofov iz vseh delov sveta sta bila navzoa pariki kardinal Amette in londonski kardinal Bourne. Zborovanj so se udeleevali pridno lani cesarske hie. Slovencev je bilo na Dunaju ez 5000. Kolik je bil promet na Dunaju te dni, se razvidi e iz tega, da je cestna eleznica oddala na en dan ez 1,200.000 voznih listkov. Nadvse slovesen je bil zakljuek evharistinega kongresa s teoforino procesijo, katere se je udeleilo vkljub slabemu vremenu 158.000
NIZOZEMSKA KRALJICA
VILJEMINA
V NARODNI NOI.
ljudi, Izprevod je el iz cerkve sv. tefana ez Wollzeile na Ring in po Ringu na cesarski dvor. Cesar Franc Joef se je udeleil izprevoda na najslavneji nain z vsem zgodovinskim sijajem, ki ga premore habsburki dvor. Zvest tradiciji svoje hie od Rudolfa Habsburkega sem je sivolasi vladar vse storil, da dostojno poasti pre-sveto Renje Telo. Niti pri kronanju se ne razvije veji dvorni pomp, kakor ga je ukazal cesar Franc Joef ta dan. Presveto Renje Telo je peljala najdragoceneja dvorna koija iz asa Marije Terezije, ki jo je vleklo osem izbranih, prekrasnih vrancev, za njo se je peljal vladar s prestolonaslednikom z osmimi belci. Spredaj so jahali v dolgi vrsti cesarski komorniki, tajni svetniki in veli-kai. Izprevoda so se udeleili tudi dravni poslanci in lani gosposke zbornice katolikih strank. Kranjska deela je bila oficielno zastopana po glavarju in deelnem odboru. Bil je dan, ki bo ostal neizbrisno v spominu vsem, ki so ga doiveli.
Z evharistinim kongresom so bile zdruene tudi razstave, med njimi razstava za kransko umetnost.
Tu so se videli evharistini mozaiki iz prvih asov kranstva, nedavno najdeni v Ogleju. Med modernimi umetniki pa je posebno pozornost vzbujal na rojak arhitekt Plenik v Pragi,
Notranja vrednost kongresnih razprav ni zaostajala za zunanjo slovesnostjo. Sploh se je Dunaj letos postavil. V zvezi z evharistinim kongresom se je vril tudi mednarodni katehetini sestanek in mednarodni kongres za kransko vzgojo, ki so se ga udeleili strokovnjaki svetovnega slovesa.
Umrl je znani eki pesnik Vrchlicky (Frida), lan gosposke zbornice. Vrchlicky je bil silno plodovit kot pesnik in prevajalec. K njemu se e povrnemo.
f Jules Massenet. 15. avgusta t. 1, je umrl z Jules Massenetom eden najpriljubljenejih starejih francoskih skladateljev. Rojen je bil v Montaudu kot sin fuinarja in bivega astnika Napoleona I. Ker je bil od doma reven, je le s teavo konal konservatorij v Parizu. L. 1863. je dobil rimsko nagrado in popotoval po Italiji, Nemiji in Avstriji. L. 1867. je poizkusil s svojo prvo kompozicijo Ma grand' tante" v komini operi, a je propadel; isto se mu je zgodilo 1. 1872. z opero Don Cesar de Bazan". Takoj nato je sijajno prodrl v Odeonu z Marijo Magdaleno" in v veliki operi z Evo". Z 1. 1877. se zaenja njegova slava in nepretrgana vrsta uspelih del. Pri Francozih je bil izredno priljubljen, v inozemstvu je pa posebno zaslovel z operama Manon" in Werther", ki tudi najbolj kaeta njegove skladateljske vrline: lahke, ljubke melodije, veinoma francosko obutene pesmi, katerim se pridruuje preprosta dramatinost. Stroga kritika je zahtevala od Massenetovega talenta ve, toda on se ni menil za to. Sedel je vztrajno od tirih zjutraj pri pisalniku (pri komponiranju se ni nikdar poslueval klavirja) in delal dalje po svoje. Pred javnostjo je tako beal, da niti k premieram svojih oper ni hodil. Tih in skromen je ostal tudi v smrti: oporoil je, naj ga mirno preneso v zgodnjem jutru iz njegovega stanovanja v Parizu na malo vako pokopalie v Egre-ville. Za njim so nali tri izgotovljene ali skoro iz-gotovljene opere: Panurge", Cleopatra" in Amadis".
Prelat Martin Schlever, izumitelj volapiika, ki je svojas kot prvi poizkus mednarodnega jezika vzbudil veliko gibanje, je umrl v Konstanci. Schlever je imel udovito znanje, govoril je petindvajset jezikov. Svoj volapiik je sestavil iz 14.000 besed, in sicer je vzel eno tretjino iz angleine, etrtino iz latinine in iz romanskih jezikov, ostalo iz drugih jezikov. Dvoglas-nike, glasova h in r je izkljuil, rad je pa porabil d, d in ti. Volapiik je bil svojas jako razirjen in je izhajalo v njem e 23 asopisov. Kmalu je pa volapiik jel peati, in zdaj je stopil na njegovo mesto esperanto, ki je ravnokar v Krakovu praznoval velik mednarodni kongres esperantistov.
Shod gluhonemih, in sicer e tretji mednarodni shod gluhonemih, se je vril v Parizu. Letonji kongres je bil posebno pomemben radi stoletnice plemenitega lovekoljuba, ki se je prvi usmilil nesrenih gluhonemih in ki je ustanovil francoski sistem vzgoje gluhonemih po znamenjih. Bil je to duhovnik, znan v vzgoje-slovju kot Abbe de 1' Epee. Bilo je ginljivo gledati, kako se je vril ta mutasti kongres, v katerem se je govorilo le v znamenjih; na burnem pritrjevanju in ploskanju se je poznalo, da so poslualci govornike" dobro razumeli.
391
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si