Leto IV., štev. 113 V Llubifanf, torek dne 15. ma|a 1923 /oStnlna pavSa^Tna. Posamezna Stev. ssane 1aS0 Oia Nfc>|» rt 4 »Mr«|. Stane ■>—ožno 1M0 Dia sa UMS9ia*(*o 25 — m neuCvvezM Oglasi po tarifo. Uredništvo: »UkJo^eva eesu iL M/L Telefon tt. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Upravništvo: LJubljana. Prešernova ul. št 64. Telet it 86. Podružnice: Maribor. Barvarski ot t Tel.St.22. Celje. Aleksandrova e. Račun pri pošta, čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 14. maja. Ko je bil Rim že na robu moralnega propada in takratno meščanstvo na vrhuncu perverznosti, so slovele gladiatorske igre v rimskem amfitea-tni. V posebni loži. na najodličnejšem mestu je prisostvoval vsegamogočni in oholi imperator. Ko so prihajali v areno gladiatorji so mi klicali v pozdrav z vzdignjeno desnico: «Ave Caesar, morituri Te sabitant* in ko je imel gladiator tekmeca pod seboj na tleh. je pogledal samo še na mig imperatorja, da ma je brezsrčno s palcem — »pollice verso* — dal migljaj, naj zabode v njegov vrat bodalo . . . Te siike iz najbolj dekadentnih ea-*ov rimskega cesarstva, se nehote spominjamo, ko čiiamo danes klic akcijskega odbora javnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev. Izjave, M jih je dal državnim nameščencem minister železnic dr Velizar Jankovič, ni mogoče drugače tolmačiti kot izliv političnega sadizma. Obupni krik javnih uslužbencev zveni kot zadnji pozdrav umirajočih. Od po&etka svetovne vojne naprej ,te državno uradništvo že obsojeno na pomanjkanje. Od leta do leta, od meseca do meseca je postaial njegov so-■ ijalni položaj mizernejšL Lansko je-?en se je v njegovem in njegove rodbine življenju začela tragedija, ki sili tedaj v penpetijo. Od decembra pa do danes so se vse življenjske potrebščine podražile za več kot za 100 prejemki državnih uradnikov so ostali na isti višini. Medtem, ko nima najslabše plačani državni nameščenec na mesec niti 700 Din. maloštevilni najvišji uradniki pa okoli 2500 Din plače, so mezde industrijskega delavstva že dosegle mesečne prejemke treh in tudi več tisoč dinarjev. To je vsota, ki se pri današnji draginji smatra komaj za zadostno živeti za človeka dostojno rodbinsko življenje. Nespornj je. da državni nameščenec <* sedanjo plačo ne le ne more živeti, marveč da mora v bedi najžaiostneje Siniti fizično, psihično in moralno. 2e decembra meseca je takratna koalicijska vlada na pritisk demokratov smatrala kot najnujnejšo državno zadevo času vsaj približno odgovarjajočo regulacijo prejemkov ter takojšno sprejetje uradniškega zakona. In da se takrat ni z intrigami in a pomočjo demagogije zrušila koalicija demokratov in radikalov, bi gotovo bilo uradniško krušno vprašanje rešeno za daljšo bodočnost Od decembra naprej pašuje v državi samoradikal=ki režim. Z dejanji je dokazal celi državi vso -vojo reakcijonarno in koruptno metodo, še posebej nemoralno in brezsrčno t i ie njegovo stališče napram državnim nameščencem. Sedaj, ko se mu je posrečilo izriniti od sovlade demokrate, se neženirano kaže v polni nagoti. Celo lansko jesen so demokrati Označevali socijalna in gospodarska vprašanja za bolj pereča, nego vso visoko politiko. Med volitvami in po volitvah so zopet demokrati bili tisti, ki neprestano poudarjajo, da je treba naj-preje dati ljudstvu eksistenčne pogoje, urediti nujno krušno vprašanje, potem šele lahko pride drugo na vrsto. Ljudska volja je odločiU proti njim. Ze danes lahko vidijo politično najbolj kratkovidni ljudje, da ie zato ljudska volja glasovala tudi proti vitalnim interesom samega ljudstva. Mesto demokratske uvidevnosti in požrtvovalnosti se z vsak dan večjo brezobzirnostjo pojavlja _ radikal sko - klerikalni vladni bič, k; hoče z absolutizmom in terorizmom zadušiti, kar je po svetovni vojni narod pridobil z demokracijo. Po izjavah železniškega ministra je sedaj tudi jasro, zakaj »Slovenec* že 14 dni piše o štedenju v državni upra- vi ter o potrebi redukcij? uradnsštva. Tihi kompanjoni radikalije ne smev preveč odkrito kazati, da so tudi reži-movci. Zato tudi pišejo dan na dan o ■porazumu, da namečejo svojim že ^■ak napol slepim vc.^cem peska v da bi lažje pozabili na socijalna ^T-rašanja, ki jih ženejo v obup. Klerikalci poznaio Slovence. V zahvalo za izdajstvo. Id g;i sedaj zopet uganjajo nad ljudstvom, klicalo jim bo pohlev-no: Ave, dr. Korošec, morituri Te sala ta nt; I Verifikacifska debata v parlamentu PRIPRAVE NA BURNO SEJO. — SOLIDARNOST RADIKALOV. KLERIKALCEV IN TURKOV. Beograd, 14. maja. g. Danes Je bilo poročilo verifikacijskega odbora razdeljeno poslancem, tako da bo skupščina jutri mogla začeti z delom. Vsi klubi v parlamentu so imeli seje, na katerih so razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzeli na jutrišnji seji. Demokrati so sklenili, da bodo na jutrišnji seji obrazložili vse nezakonito postopanje radikalov v veri-fikacijskem odboru ter so izbrali kot govornike posl. Davidoviča, Pribičeviča in Kumanudija, poslanec Pera Markovič pa bo nastopil kot poročevalec manjšine. Radikali so dopoldne razpravljali v klu-bo o tem, kako bodo pred zbornico branili svoje postopanje v verifikacijskem odboru, in se pripravljajo, da dokažejo pravilnost svojega dela. Klerikalni klub je danes odobril poročilo posL Hohnjeca o delu veriiikacijsks-ga oidbora ter Je sklenil tudi v plenumu solidarno podpirati radikale. Isto so sklenili Spahovci ter Nemci. Diskusija o nespornih mandatih sme po poslovniku trajati le en dan in bo torej jutri končana. Splošno se pričakuje, da bo seja jako burna ln se trdi da so radikali odločeni s terorjem sprečavati opozicijo, da iznese vse argumente o protizakonitem postopanju verifikacijskega odbora. Demokrati m zemljcrradniki bodo tudi ostro ugovarjali proti zavlačevanju parlamentarnega dela, ki se od strani radikalov in klerikalcev sistematično goji. Po predpisu ustave (či. 136) bi moral biti tftadniški zakon najkasneje do 28. Junija publiciran ter izvedena tudi revizija uradništva glede kvalifikacij na podlagi zakonskih predpisov. Vse to se hoče oči-vidno izigrati. Kakor namreč vse kaže, parlament pred začetkom Junija niti še konstituiran ne bo, ker namerava vlada drugi del verifikacijske debate (o spornih in o Radičevskih mandatih), za katere predvideva poslovnik pet dni. pričeti še le 22. maja, na kar zopet sledijo pravoslavni binkoštnl prazniki. Konference pri Radiču KOROŠEC DOBIL NOVE INSTRUKCUE. — ZAKAJ MORAJO BITI KLERIKALCI RADlCU ZVESTI. kalci in Radičem popolno soglasje. Beograd, 14 maja. g. V včerajšnji konferenci ministrov se je razpravljalo o zahtevah Radlčevih delegatov. Po dobljenih informacijah je Pašič sporočil, da Radičevci zaenkrat ne nameravajo priti v parlament in je torej vlada glede izvolitve predsedništva parlamenta brez skrbi. Pač pa je Radič javil svoj veto proti novim davkom, ki da se smejo predložiti, odnosno uvesti le z njegovim pristankom. Konferenca Je razpravljala tudi o tem, ali se naj Radičevim poslancem prizna imuniteta in izdajo brezplačne vozne karte. Minister Vuiičič Je označil oboje za nedopustno, dokler Radičevci ne pred-lože parlamentu svojih pooblastil. Opoldne )e kralj sprejel dr. Peleša. ki mu je referiral o svojem razgovoru z Ra dičevimi emisarji. Zvečer je bil pri kralju minister Nlnčič. Veliko razburjenje so danes v Beogradu vzbudile vesti iz Skoplia, da so tam našli med ljudstvom v tisočih izvodih razširjene Radičevc letake in pozive voditelja makedonstvujuščlh Todora Aleksandrova. Beograd, 14. maja. p. Danes dopoldne je imel klerikalni klub sejo, ca kateri je dr. Korošec poročal o sobotnem sestanku z Radičem v Zagrebu, katerega se je udeležil s posl. Kremžar-jem in predsednikom Gospodarske banke dr. Mohoričem. Dr. Korošec je po seji naglažal, da vlada med kleri- da pa njegova stranka ni prjiv nič vezana. Ta izjava je v popolnem protislovju z izjavo Radičevega emisarja Kmjevida, ki jo je podal tukajšnjemu »Vremenu*, češ, »s Korošcem smo zadovoljni*, če pa se no bo obnašal tako, kakor odgovarja interesom Slovencev (t. j. volji Radiča), ga bomo pri prihodnjih volitvah potolkli. 2e pri zadnjih volitvah bi bili na Slovenskem dobili 10 mandatov, da nas ni oviral dr. Novačan.* Zagreb, 14. maja. pd. Včeraj se je vršila konferenca Stj. Radiča i delegati klerikalne stranke. Dr Korošeo je dobil instrukcije za nadaljnjo postopanje ter se je nato odpeljal v Beograd. Danes popoldne od 17. do 20. nre se je vršila seja predstavništva Radičeve stranke. Prisostvovala sta tudi zastopnika bivše Hrvatske zajednice dr. Lorko-vič in Srkulj. Najprej sta poročala dr. Kmjevič in Kovačevič o svojih razgovorih t radikalnimi prvaki v Beograda, posebno o izjavi, ki jo je njima dal Pašič. Potem je referiral Radij o razgovoru z dr. Korošcem, ki je z njegovimi [nstrukcijami odpotoval v Beograd. Ves razgovor se drži v največji tajnosti. Za jutri je napovedana velika izjava v obliki komunikeja V komunikeju se bo baje posebno poudarjalo, da je na obeh straneh veliko soglasje, da se doseže sporazum. Ostra odgovora Anglife in Italife na nemške predloge OBE VLADI OZNAČUJETA NEMŠKE PREDLOGE KOT NEZADOSTNE IN ZAHTEVATA NOVE. - RAZOČARANJE V BERLINU. FRANCOZI SO ZADOVOLJNI. ANGLEŠKI ODGOVOR- [ sklicevala ali posegla po pravieah, z* London, 14. maia. n. Angleška vlada katere odgovarja Nemčija, je včeraj popoldne izročila nemškemu Nemški vladi je v ostalem znano, da poslaniku odgovor na nemSki memoran- mora italijanska vlada na svoje gkAo-dum. Uvodoma navaja odgovor, da sma- i ko obžalovanje pristopi« načrtu za re-tra Anglija nemški memorandum kot j Stev reparacijskega problema, ki ga je očividno posledico debate v angleškem ' predložila angleška vlada na konferenci parlamentu dne 20. aprila in da nt je ;» Londonu. Spomenica Bonar Lawa ce zato posvetila poeebno pažnjo. j upošteva v zadostni meri zahtev Itali- Angleška nota konstatira, da so pred- i J«, ki jih ni mogoče odkloniti. Vsled logi nemške vlade vzbudili v Angliji ve-! ;ega mora italijanska vlada naglasiti, da liko razočaranje in najslabši vtis. tako j zaostaja nemška nota z dne 2. maja da-po vsebini kakor tonu. Nemčija je kot ■ leko na začrtom angleške vlade. Ne oe-sknpno vsoto svojih dolgov navedla da-, raje se na to. da je vsota za reparacij-leko nižji znesek, kakor ga je odredila j ska Pačila mnogo nižja kot bi mogel zadnja pariška konferenca. Namesto kon znašati najmanjši znesek, ki ga je bilo kretnih In substancijelnih predlogov so pričakovati, navaja nemška vlada med navedene le nedoločene obljube, tako da zadevni predlogi nemške vlade nimajo nobene praktične vrednosti. narodno posojilo, ki naj bi krilo vse re-paraeijske obveznosti, le kot sredstva brez točnih podatkov. Nadalje manjka- Razočaranje je tem večje, ker nemška | ^^^ 0 »"»»««* * nota ne izraža nikake dobre volje xa iz- „ „_. * , . ... ___..__. . vrševanje mirovnih zaključkov. Ako bi! I^Slu predlog m niti organičen nit, nemška vlada resno stremela za tem, dalfP^' kfy,bl brezpogomo mord bit. najde pot k uspešni in skoraSn* uredit- 56 bi VTet,.M. ^'"P' vi spola, tedaj je obžalovati, da ni na- ^ te°elrafh OmejenJ«> na vedla za to resni osnove. Angleška vla-; «gotovfc * nezanesljivih da je prepričana, da bo nemška vlada ^tkor, * *m P™« svoje predloge ponovno pretresla, da se vre^Mtl; keT J"? M 8P,oSn? na M* nrim h«» « kalini* mr-! uredlt?v tega. vprašanja pred vsemi naj- važnejši. Italijanska vlada ponavlja svoj nasvet, da naj nemška viada v svoietu lastnem interesu, kakor tadi v interesu najde primerna baza za nadaljnje razprave. Angleška vlada je pripravljena ob pravem času na strani aliirancev sodelovati pri tem, ker resno stremi za odpravo današnjega položaja, ki pome-nja ogrožanja mednarodnega miru, poudarja pa, da morajo nemški predlogi biti jasni in precizni. ITALIJANSKI ODGOVOR. cele Evrope sklepa ponovno o svojih predlogih, ki bodo po svoji vsebini in reelnosti dajali več izgledov za uspeh in mogli tvoriti podlago za nadalinj* razprave*. — Podpisal: MussolinL VTIS V BERLINU. Rta. 14 maja. s. Danes opoldne je jjerlln, 14. maja. a Angleška in ite-prejel nemški poslanik v R.mu noto ita- :,ijangka noU ftA biu telefonlCno sporo hjsnske vlade, ki se glasi: , T MOnster. kjer je konferiral dr. »Gospod poslanik! Pazljiva preizkušnja nemškega memoranda s dne 2. maja, ki vsebuje nemške predloge za rešitev reparacijskega problema, me je morala prepričati, da ti predlogi ne morejo tvoriti podlage za odločilne diskusije. Ugotoviti moram, da sem se v svojem pričakovanju varaL Stališče italijanske vlade je znano. Kakor je razvidno iz načrtov, ki so se obravnavali na obeh konferencah v Londonu in Parizu, ie Italija po svojem sedanjem finančnem in gospodarskem položaju prisiljena, smatrati problema reparacij in medzavezniških dolgov za tesno zvezana Gledati mora na to. da se vprašanji čimpreje rešita, pri čemer se bo morala ozirati predvsem za stroške pri obnovi svojih lastnih zasedenih pokrajin. Tudi ne sme i i ucui . jiuiioic, kjer Cuno z zastopniki zasedenega ozemlja Danes se je kancelar vrnil v Berlin. Gotovo je. da ie bodo razgovori kljub odklonitvi, ki je sicer zelo razočarala še nadaljevali. Državni kabinet se bo pečel jutri 7 obema odgovoroma. Politični krogi ir javljajo, da bo državni kancelar na angleške očitke javno odgovoriL V nemških vladnih krogih izjavljajo, da nI izključeno. da bo Nemčija revidirala svo." reparacijski načrt. Trajalo pa bo nekaj dni, predno se tedinljo vlada in stranke glede novega načrta Stranke so trdno odločene, da se sestavijo novi pred logi tudi pod njihovim vplivom. VTIS V PARIZU. Pariz, 14. maja. s. Vse jutranjo čase- Kota Male antante Madžarski AMERIŠKI DELAVCI PROTI BOLJŠEVIKOM. Pariz, 14. maja. I. Pariška edicija lista Newyork Herald poroča iz Newyor-ka, da je ameriša delovna zveza sklenila naročiti svojim sindikatom, naj v vseh ozirih bojkotirajo sovjete. Ce bi kateri sindikat pokazal najmanjšo naklonjenost ruskemu delavstvu ali sov>etskeni» re?i- | mu. bo takoi razpuščen. UREDITEV VOJNIH DOLGOV, Budimpešta, 14. maja. h. Povodom ponovne razprave o madžarskih reparacijah, sprožene po Bethlenovem potovanju v Pariz ln London, so poslale države Male antante madžarski vladi skapno noto, v kateri zahtevajo, da regulira Madžarska svoj« obveze iz vojnih dolgov v zlati parltetL Madžarska vlada Je odgovorila, da pristaja na zahteve Male an. tante, vendar pa samo tedaj, ako ngodt reparacijska komisija madžarskim zahtevam in ako se Bethienn posreči doseči za Madžarsko slično mednarodno posojilo kakršnega je dobila Avstrija. — MADŽARSKE REPARACLJE. J V budimpeštanskih krogih »i ne pri-! krivajo, da se Češkoslovaška. Jugosla-I vija in Rumunija s tem odgovorom ne ; bodo zadovoljile, ker v bistvu ni dragega kakor pritisk na reparacijsko ko-I misijo, da ugodi madžarskim zahtevam. 1 Zato se pričakuje nova skupna demarša držav Slale antante. Na drugi strani pa se v Pešti nadejajo, da bo reparacijska komisija znatno omilila madžarske re-paracijske obveznosti, zlasti one napram državam Male antante. Baje so Bethle-nove tozadevne konference rodile zlasti v Londonu že lepe uspehe. ' mo pozabiti, kako stališče zavzame Ita- | pisje razpravlja danee o angleški in ita-lija glede reparacij malih držav, ki pri- 1 lijanski spomenici in najde v njih mno-poroča splošno velikodešnost In bo dovolilo z ozirom na njih bedni položaj znatne koncesije, ne da bi se pri tem go ta francosko politiko ugodnega. Listi poudarjajo, da sta obe noti uničili nemške nade v razdor med zavezniki. Vel&a automobilna nesreča v Trstu POGREB VOROVSKEGA. Lausanne, 14. maja. J. Danes se je j vršil v Fontoisu v navzočnosti približno Tramvaj zavozfl v avto. — Trije mrtvi j 100 oseb pogreb Vorovskega. Konferer,-Trst, 14. maia. e. Sinoči okoli 23. nre ca Je bila zastopana samo po turški dc- Fssh v Pr?§i Praga, 14. maja. r. Danes zjutraj je ■ prispel iz Varšave s posebnim vlakom bivši vrhovni zapovednik zavezniških vojsk maršal Ferdinand Foch. Sprejem je bil veličasten. Na kolodvoru so sprejeli maršala člani vlade, generalitete, predstavniki pailamenta, mesta Prage in vseh velikih kulturnih in gospodarskih korporacij. Maršala so pozdravili z nagovori mmistra Malypeter in Udržal ter praški župan dr. Basa. Vojaštvo je tvorilo časten špalir. Po ulicah, koder se je vozil maTšal na Grad, je stala razvrščena šolska mladina, Sokolstvo in vsa narodna društva. Z ozirom na žalost, ki je zavladala vsled smrti gospe Masarykove niso igrale godbe in ni bilo one vesele in vzhičene bučnosti, ki tako karakteri-zira Prago, toda navzlic temu je bil spre jem nad vse prisrčen in je napravil na maršala najgloblji vtis. Značilne so bile ovacije za Francijo. Vsi češki listi v Izredno toplih člankih proslavljajo velikega vojskovodjo ter vc'ičaio zasluge Fran-aic za osvoboditev ZMAGA DEMOKRATOV NA BEOGRAJSKI UNIVERZI. Beograd, 14. maja r. Včeraj so se vršile na beograjski univerzi volitve za univerzitetski studentskl fond. Demokrati so dobili 428 glasov, komunisti 392, republikanci 198, neveljavnih In razcepljenih glasov je bilo 472, med njimi poleg radikalskih tudi 60 zemljoradniških glasov. Radikalci so listo prepozno vložili. vsled česar Je bila neveljavna. Ob enajstih ponoči so radikali vdrli na univerzi v dvorano, kjer se je vršil skmtinlj. Prišlo ie do pretepa, vendar pa so skrutlnatorj! lahko razglasili izid volitev. Po Izidu volitev so demokratski akademiki priredili pred stanovanjem g. Sv. Pribičeviča burne ovacije. Pribičevič le imel z okna nagovor bodreč mladino k vztrajnosti v boju za narodno in državno edinstvo. Nato je omladina šla tudi pred stanovanje g. Ljube Davidoviča, ki Jo je tudi toplo pozdravil. j se je v Barkovljah ob tramvajskem is-! ogibal i šču vštric pokopališča dogodila ! velika nesreča. Iz Trsta sta vozila v Bar-j kovlje dva avtomobila drug za drugim I z vso hitrostjo. Drugi je hotel prehiteti prvega in je zato zavozil na tramvajski tir. V istem trenutku pa je privozil iz Barkovelj tramvaj rn zadel ob avtomobil. v katerem eo poleg šoferja sedeli trije moški in ena ženska. Udarec je bil strahovit Enega moškega, »Piccolove-ga» reporterja Rudolfa D'Aronca je vr- i glo kakih 20 metrov daleč ob neko dre-j vo. drugega, sodnika dr. Giovannija Bor i legaciji z Izmet pašo na čelu. Ob krst: so govorili ruski posianlški tajnik Sti-nov, zastopnik Vorovskega v Rimu fn predsednik švicarskih komunistov Welrii (d je obžaloval Vorovskega kot žrtev one protisovjetske strnje, ki deluje z najbolj nezaslišanimi sredstvi. Krsta je bila nato prepeljana na kolodvor in takoi položena v železniški voz, ki zapusti jutri zjutraj Lausanno. Nsitoliši slovenski še ..Jutro..! Inozemske borze 14. maja. Cnrlh: Beriln 0.0119, Newyork 556, tolottiia pod tramvaj, ki ga je še vlekel ; London 25.59, Pariz 36.80, Milan 27.16, kakih 15 metrov daleč s seboj, žensko, j Praga 16J25, Budimpešta 0.105, Beograd Bortolottijevo zaročenko Pavlo Morelii-j 5.8O. Sofija 4.44, Varšava 0.0115, Don«" jevo pa je treščilo kakih 10 metrov da- I 0.0078, avstr. žig. krone 0.007825. leč na cesto. Bortolottija so mrtvega i Trst: Beograd 21.20 — 21.50. Pari/ potegnili izpod tramvala. Morelli.ievo in D"Aronca pa so položili na drugi avto in ju prepeljali v tržaško bolnico. Morelli-jeva je izdihnila Ž8 med vožjo. D'Aron-ca pa se tudi n; zavede! več in je bil v desetih minutah tudi ie mrtev. Četrti član družbe in šofer sta bila le lahko poškodovana. Tramvajskega voznika so zaprli, šofer Antonio Albaneee. ki je v resnici zakrivil vso nesrečo, pa je pobe smil. D'Aroneo je bil v tržaškem novinarskem svetu znan kot eden najboljših v svon stroki in je bil vsled svojega veselega značaja in dobrosrčnosti splošno priljubljen. Peljal se je v Barkovlje 135.25 — 135.75, London 94.15 — 94.35 Newyork 20.25 — 29.35. Curih 367 — 370, Berlin 0.045 — 0.05, Dunaj 0X128-— 0.03, dinarji 21.45 — 21.75, dolar 2025 — 20.35, carinski franki 78.25 — 79 Dunaj, devize; Berlin 1.55. Amsterdar 27.800, Newyork 71.075, London 327.800 Pariz 4680, Praga 2115, Beograd 732 Budimpešta 11.75, Varšava 1.37, Sofife 581, Milan 3440, Curih 12.790, vahtts. dolarji 70.825, švic. franki 12.710, češki? krone 2100, lire 3410, dinarji 723. Berlin: Newyork 46.150, London 218.400, Praga 1424, Dunaj 67, Milan 1400, Curih 8490, dolarji 44.000, lire 1398. Newyork: London 462, Berlin 0.2225, k svo.ii soprogi, ki je pravkar okrevala : Pariz 663.50. Milan 490.25. Curih 18.03. od težke bolezni i Beograd 10L25. Obupni klic na pomož! Eoteli bi ponovno zapisati strašne besede obupancev: »Smrt od gladu je -trašna!* Gladovna fronta javoih nameščencev, dezničarjev in vpokojencev, z drugimi besedami državni st^.her se je združil pod silo razmer, da si sam poišče redstev za eksistenco. Država nima •fenarja zanje, zato pa tudi nima sred-tev, da jih prisili delati zastonj. Tlaka je bila odpravljena že pred stolet-:em — v svobodni državi se jo hoče ponovno uvesti. Resolucija, sprejeta 11. in 16. marca t. 1. na velikih zborih v Sloveniji, odobrena na konferenci v Beogradu dne 29. in 30. aprila od delegatov držav-iih nameščencev in železničarjev iz cele države, je biia predana ministrstvu saobračaja dne 5 maja; na njo ie gosp. minister izjavil sledeče: »Vlada je sklenila, da mora biti za-fton za državne nameščence sprejet najkasneje v 25 dneh. Sporedno naj bi se sprejel tudi zakon za železničarje; ker politična situacija še ni ustaljena in v skupščini nima nihče absolutne večine, se gosp. minister boji, la bi železničarji ostali brez pragma-ake. Da bi se pa obenem z državnimi nameščenci pomagalo tudi železničarjem, je vlada sklenila, da se uvrstc iudi železničarji v obči zakon za dr-.žavne nameščence, in kar bodo dobili vsi drugi, dobe tudi železničarji.« Na ugovor deputacije, da se morajo upoštevati izjemne prilike železničarjev in da že priroda njihove službe zahteva, da imajo svoj zakon, je gosp. minister dejal, naj spremembe predloži-iio po gosp. Fischeriu, gosp. ministrovemu pomočniku, ki fih bo vstavil v zakonski predlog. Kar se tiče povišanja dravinjskih loklad, je gosp minister Izjavil, da o tem ne more biti govora, temveč da se bo to vprašanje rešilo s pragmati-ko in z zakonom o izenačenju davkov. Obenem bo izvršena tudi redukcija uslužbencev in denar, prihranjen pri treduciranih uslužbencih*, ne bo ">stal v državni blagajni, nego se bo uporabil za povišanje dohodkov ostalim uslužbencem. Na poudarjanje delegatov, v kako težkem ekonomskem položaju se nahajajo uslužbenci, je gosp. minister izjavil, da mu o tem ni treba govoriti, ker sam v6. da je težko, a da bodo s pragmatiko, ki bo sprejeta v najkrajšem času, rešene vse zahteve iz resolucije. Končno je gosp. minister izjavil, da bo vlada smatrala vsako konferenco ali kongres, ki bi se vršil, prodno začne parlament razpravljati o pragmatiki, kot politično stavko. v dniHnld. C. 1879 $e nru fe porodila prva hrečka Alica. L 1882 so se MasarykovI preselili v Prago. Kot profesor na češki univerzi pričenja Masaryk svoje veliko nacijonal-no vzgojno delo. In vsa leta mu )e ienn najzvestejšl tovariš. "V času vojne Je gospa Masarykova mnogo pretrpela In od takrat stalno bolehala. Po 451etnem srečnem zakonu le seda) zapustila svojega ljubljenega Tomaža, katerega domovina )e bfla v najlepšem smislu besede tudi njena domovina, ki sedaj Iskreno žaluje ob njenem grobu. Poleg soproga, prezldenta Masaryka. žalujeta za ljubljeno materjo hčerka Alica dr. Masarykova, ki zavzema danes v češkem javnem, zlasti v karltatlvnem delovanju najodllčnejše mesto ter vrši tudi reprezentacljo na Gradu. In sin Jan Masaryk, legacljskl svetnik pri ministrstvu zunanjih del. Tudi Jugoslavija deli žalost velikega prezidenta In njegove rodbine In vse Češkoslovaške ob Izgubi prve žene bratskega naroda. N). Vel. kralj je poslal predsedniku %. Masaryku brzojavno Izraze svojega naj-prlsrčnejšega sočustvovanja. Oovoril ni samo v svojem ln v Imenu kraljice, temveč tudi v Imenu celokupnega našega naroda. »StanKovič" v Staven?!' IZLET NA BLED. V nedeljo je pevska družina »Stan-kovič* z jutranjim vlakom poletela iz Ljubljane na Bled. Spremljali so jo ljubljanski Matičarji. Tudi vožnja na Bled je nadaljovala triumfalno turnejo »Stankoviča* po Sl>vo koncertu sestanek v »Narodnem domu* in ne v Grajski kleti, kakor je bilo prvotno javljeno. V sredo je »Stankovič* gost mariborskih družin, ob 14. pa se odpelje iz Maribora. Liubijans!ti ob?, svet Ljubljana, 14. maja. Danes je občinski svet nadaljeval s sejo. ki se je mornla v petek vsled preobilice gradiva prekiniti. Novi davki na plin, elektriko In vodo. Na predlog ravnateljstva mestne plinarne se uvede obratovanje po dvoplin-skem sistemu profesorja Straeheja, s čo-mer ne bo treba več uporabljati inozemskega premoga, ampak domačega trboveljskega. Za preureditev se dovoli kredit v znesku 500 tisoč Din. Mestni plinarni se zviša kredit pri Mostni hranilnici na 750 tisoč Din in so ji izplača ie dovoljeni znesek 1 milijon Din za obnovitev cestne plinovo razsvetljave. Ceno plinu se po vito jo sledeče: Za razsvetljavo privatnih stanovanj in za ku ho od 2 Din na Si.f-0 Din za kubični meter. Za razsvetljav« lokalov ua 8 Din. Za večjo uporabo vode iz mestnega vodovoda se določi 1.50 Din za kub. meter. Na ta način hoče kleriknlnn-ko-munistična večina tudi pripraviti občinstvo. da bo bi>lj Stedilo z vodo. Povijajo se cene električnemu toku za liektovat-uro: A) za razsvetljavo: 1.) Zasebnim strank.*:m od 25 par na 40 par; 2.) pisarnam, Šolani, trgovini in obrtiun od 88 na f>0 par: 8.) ka\aina~n, hotelom in gostilnam od 25 na 00 par. 4). kinematografom, gledališčem od 25 oziroma 3S na 80 par; 5.) mestnim poslopjem od 25 na 40 par in pavšalistom za 100 odst. Predlog občinskega svetnika dr. Leme-ža, naj se lestenci v privatnih stanovanjih uvrsti.o v kategorijo pisarn in Sol. se od kaže od?el;u. R) za pogon: 1.) Cestni železnici od 10 no 18 par; 2.) ?a motorje v obratih samo podnevi nd 15 na 80 par; 8.) za motorje v obratih noč in dan od 23 na 40 par. C) P.lcktroštev-nina se zviša povprečno na dvojno vsoto dosedanjega zneska. Po viški stopijo v veljavo s 1. majem. Prošnje nekaterih občinarjev v Zg. Šiški in v Mostah za spregled navrtalne talese se odklonijo, ker imajo te občine že itak to udobnost, da dobe vodo iz mestnega vodovoda. Navrtalna taksa pa se ne zahteva od posestnikov, ki so na svoje lastne stroške napeljali vodovod in katere stane ta napeljava več kakor 8000 Din. Razpiše se služba inžonjeria elektrotehnika pri mestni elektrarni. Vprašanje Javnega kopališča ob Ljubljanici. Občinski svet je nato razpravljal o poročilih stavbenega odseka, v prvi vrsti o aktualnem vprašanju napravo javnega kopališča ob Ljubljanici. Dosedanjo javno kopališče v Koleziji se letos sploh ne otvori. ker je državna oblast prepovedala občini napravo novega jeza. Občina bo zaradi tega skuSala Se letos zgra diti javno kopališče na desnem bregu Ljubljanice nasproti Malega pralma, za kar se je dovolil kredit 1.500.000 Din. Obenem pa se bodo izdelali načrti ra kopališče na Savi, ki bo imelo tudi bazen za toplejšo vodo. Priziv Gustava Egra proti pritožbi I.eoniSča zaradi zamakanja kleti se za vrne, istotako se odkleni ivoinia Fran- ceta Ravnikarja ss preložitev vflee med dovozno oesto in Linhartovo ulico. Ugodi s« prošnjam Ivana Ogrina za določitev zidanja hii po odprtem sistema ob Linhartovi ulici, stavbeni tvrdki »Slo-grad* za razdelitev njegovih parcel v Sp. Šiški na tri stavbiSča, prošnjam žup-nega urada Sv. Petra za parcelacijo zeuiljiiča ob poti v Rožno dolino in Za Bežigradom, kakor tudi proSnji dr. Sou-vana za spremembo parcelacije njegove posesti ob Beethovnovi ulici. Za napravo centralne kurjave v nazidku mestne ubožnice v Vodmatu ee dovoli kredit 190 tisoč Din. Poročila soc!alno-pollt!čnega ln Šolskega odseka. Orgnoizatornl statut ter določila za mestno poklicno gasilstvo se sprejmejo z malimi izpreruembaml. Za mestno ubož nlco se določi tedenski jedilni list, ki se za bolnike nekoliko zboljSa. V principu se tudi sklene, da se mesto Imena ubožnlca in mestni ubožco določi nov, modernim prilikam odgovarjajoč naziv. Poročilo mestnih šolskih zdravnikov o razmeroma ugodnem zdravstvenem stanju mestnih šolskih otrok, se vzame na znanje in sklene, la se čimpreje ustanovi za Šolsko mladino, bolno na pljučih, gozdna Sola v bližini Rakovnika. Zaradi pomanjkanja primernih mestnih Šolskih poslopjih se prizna nujna potreba zgradnje dveh noviL kombiniranih osnovnih in meščanskih Sol, posebno dekliške šole v Karel Kotnikovi ulici ln deSke na vogalu Gajeve in Tomanove ulice. S tem je bil dnevni red izčrpan In so bili stavljeni razni nujni predlogi in resolucije. Podraženje voznine električne železnic«. Obč. svet. Orehek je utemeljeval prošnjo električne železnice ta povišanje voznine od 1 Din na 1.50 Din. Občinski svet je ?prejel ta nujni predlog pod pogojem, da se vsakemu uslužbencu električne cestne železnice zviSa plača mesečno za 500 Din, družinska doklada pa od 3.50 na 5 Din. PoviSek naj velja od I. maja, za marc in april pa si občinski svet Se pridrži pravico sklepati o tem. Na nujni predlog obč. svet. Glavana se odpravi davek na balinanje. Sprejeti sta bili dalje resoluciji občinskega svet. dr. Breclja glede potrebe zgradbe novih mestnih stranišč pod cestami in glede zasutja nekaterih mlak v Trnovem. Zupan dr. Perič ye nato zaključil javno sejo in je sled:la tajna. IZ TAJNE SEJE. Prenos gostilničarsk > koncesije se dovoli Leonu Pogačniku v Kolodvorsko ulico, Karlu Pollaku st. na Dunajsko ee mogota pripovedovali, ko so lovni njU glasove. »Slovenec* zavrfuje lekcije z dvema naukoma, ki jih moramo sporočiti tudi ostali javnosti: najprej trdi, da sta se papeža Pij X. In Benedikt XV. zavzemala ia mir. Resnica pa Je le. da sta se trudila ohraniti stare Avstrijo in sta v to svrho dajala po-tuho habsburško - parm^zanskim intrl-?am. Dalje pravi »Slovenec*, da sta Pij XI. in Benedikt XV. izmed vseh suverenov (lf) največ — storila za Rusijo. To modrost SLS lahko prodaja Orlom in tretjerednicam, ne pa normalnim ljudem, ki vidijo, kako je od nekdaj rimska kurija sovražila In sovraži Rusijo. Končno trdi SLS, da se »Osservatore Romano* še nikoli nI zmotil. Smemo torej pričakovati, da se dogma o nezmotljivosti papeža razširi na uredništvo »Osservatore Romano*, pozneje pa tudi na uredništvo »Domoljuba*. Prosvela Ljubljanska drama. Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: ob 19.30 »Idijot*. A. Četrtek, 17.: ob 20.: »Otlidlo*. D. Petek, 18.: ob 20. »Kar hočete*. E. Llubllanska onera. Torek, 15.: ob 20. »Sevlljskl brivec*. C. Sreda, 16.: ob 19.30 vojaška predstav« »Carmen*. Izv. Četrtek, 17.: ob 19.30 »EvgenlJ Onjesta*. B. Petek, 18.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Torek, 15.: »Ubijač*. C In kuponi Sreda, 16.: »Ubijač*. C in kupunL j Četrtek, 17.: »Zvesti tovariš*. D. « Ljubljanska drama. Sinoči je deblti-rala v »CreAnjevein vrtu* gdč. Juvano-v», hčerka nase igralke gospe Polonlcc Juvanove. Nastopila je v vlogi hčerke, ki jo j« navadno Igral« gdč. Gorupova. Gdč. Juvauova igra štrle par mcsecev na subotiškem odru, toda ima Že precejšnio menda prirojeno rutino ter je nastopila simpatično, zelo prijetno, ker govori naravno ln Ima dovolj čustva. Njena igTa je preprosta, zato tem učinkovitejša. Ostala predstava je bila prav dobra ter je bila gospa Nablocka odlikovana s krasnimi Šopki. Zal da del publike ni imel dovolj razumevanja za intimne lepote Cehovega umotvora, ker se je baS na tragičnih mestih prav neumestno smeal. Kakor je videti, nekateri ljudje sploh ne čitajo gledaliških referatov in prihajajo v gledališke popolnoma nepripravljeni. Mariborsko gledališče pripravlja zna- sto 12, A. Setini, Mariji Zgonc na Pot ! meiiito Ogrizovičevo dramo »Ilasanagi-v Rožno dolino. Zadnji se tudi razSiri nico*. ki so jo pravkar s tolikim uspe-koncesija v kavarniško. Zelezničarskeuiu hoin igrali v Ljubljani, domu se dovoli razširjenje koncesije na Kriza v zagrebški operi. Dirigenti točenje pijač. Katarini Pistotnik. Pred zagrebške opere so poslali na prosvet- Skofijo se dovoli prodajati tudi toplo kavo in mleko. Dr. Kodre se imenuje za macistratne nesra komisarja vlogo, v kateri zahtevajo odstranitev ravnatelja opere, g. Konjo-viča. Udruženje igralcev se je pridru- ga komisarja pri obrtnem oddelku, za žilo zahtevi, magistrat, koncipista pa Štefan Repe. j lil. veiild slnfonlčnl koncert Zveze Za uradnike poklicnega gasilstva se srodbeniUov v Ljubljani se vrši v petek imenujejo Ivan KjleSa (VIII. razr.). Ka- dne 25. maja ob 8. uri zvečer v veliki rel Kačar, Gašper Hitmel, Anton Zdra- j dvorani hotela Union. Na programu so: vič, Ivan Cotman. Ivan Zavišan in Jo- j Suk. Čajkovski j in VVa^ner. Koncert di-sip Hafner sta pomaknjena v VII. čin. : rigirata operni ravnatelj g F. Rukavina razred. Alojzij Ljubič je stalno nastav- | in ka[>clnik ofiere g. L. Matačič. V stop- 1 en. Cirilu Koehu in Pavlu Skalotu se n:.'e »o v predprodaji kakor običajno v podaljša dopust. } knjigarni Glasbene Matice. Kongresni trg Na novo se razpišeta dve novi mesti mestnih živino7dravnikov v VIII. razr.: 2 mesti mostnih arhitektov z vis. izobrazbo: 2 mesti praktiknntov s teh. izobrazijo; 2 mesti s srednješolsko izobraz bo pri sorialnopolitičnein oddelku; 1 Sokolslvo Sokolsko dnišvo v LJubljani (Narodni dom) začenja i vadbo redovnih vaj za svoie netelovadeče člane v (o-mesto erasilskega praktikama ter eno ! rek 15. I. m ob pnlsetlrnili zvečer r.a mesto davčno-telmičnega referenta. Ime- I letnem telovadišču (dohod od kina Tivcv nuje se v izprašcvalrio komisijo občin j II). Ob praznovanju letošnje 60-letnice ski svet. Zaje, finančni svet. Rant in društvenega obstoja moramo pokazati ravnatelj Vole. pred katero bodo mora- ! čim največje število dobroizvežbanih in li računski uradniki, ki so Se brez izpita. delati skušnjo. Politične beležke -j- Radičeva kombinacija. V zadnjem »SHbodnem D »inu* piše Radič o sestanku angleškega in italijanskega kralja, in ie prepričan, da se bo na tem »prvovrstnem političnem sestanku* razpravljalo ne le o francoskih in nemških odnošajih, temveč tudi o Vzhodu in Balkanu, in s tem tudi — o Hrvatih. Radič je kikor pravi, dn-znal, da je na Angleškem in v Italiji že povsem dozorela misel o federalističnem ustroju Jugoslavije in da se radi neprestanega srbskega rožljanja s sabljo smatra federalizem Jugoslavijo kot problem evropskega mini ... Že pet let polaga Stipa Radič velike nade v prav različne zunanje vjdive. Vsak razgovor s kakim tujerodnim globntrotterjcm mu je prvovrsten dogodek. In sedaj stavlja veliki republikanec Radič svoj up v — dvoje kraljev. Radič je dovolj seljaški in preveč naiven. -f SLS in komunisti. »Slovenec* prav krepko odgovarja »Glasu Svobode*, ki je SLS obdolžil, da je omogočila Pašičev režim, ne da bi zahtevala ukinjenje zakona o »aščiti države. »Slovenec* pravi, da nI popustil ni enega jota programa. Dejstvo je, da tudi enega jota programi ni dosegel, vseeno pa pristal na vlado radikalov. Cele tedne je stala SLS v boju za ta izid. V »Markovem pr itokolu* je sedem fiogojev. ki nai jih radikali izvr-še, da se olajša sporazum. Med temi pogoji ni govora o izjemnem zakonu, o katerem so klerikalci delavstvu vse discipliniranih bratov vsake starosti, zato je posečanjc rodovnih vaj zrcalo so-kolske zavednosti vsakega člana. Za brate, ki hočejo nastopati v kraju pa je udeležba obvezna. Zdravo! — Prednjašk' zbor. Sokolsbo društvo v LjubUnnl (Narodni dom) priredi v četrtek 17. t m. ob osmih zvečer v društveni telovadnici telovadni nastop svojega članstva. Vstop niče po 3. 6 In 8 Din se dobijo v torek in sredo od 18. do 19.30 ure v odborovi sobi ter v četrtek eno uro pred začet kom pri blagajni. — Zdravo! Naslop ženskega odseka Sokola v Kranju Je pokazal, da Je bodočnost naroda v mladini, ki se vzgaja v s0*"!' skih telovadnicah. Vodstvo ženskes" odm seka Sokola v Kraniu, ki Je v veSčih rokah za Sokolstvo požrtvovalne načelnice s. H. Sajovičeve, Je priredilo dvakratni notranji nastop v korist (rradbl Narodnega doma v Kranju, ki se ie vršil prvič 28. aprila, drugič pa 3- ma'a ob na" bito polni dvorani občinstva. Spored na-stopa, ki se Je razgrnil pred gledalci v 9 točkah se je izvršil z največjo točnostjo. Poleg žuP"ih Dros,ih vai " teto 1923, so izvajale članice lepe vaje 5 šerpami'. Ob napeti pozornosti občinstva so nastopile gojenke s težkimi in dolgimi rajalnlmi vajami. Ljubkost Je dajala nastopu zlasti deca, ki je nastopila z vajami s praporcl. Pestrost nastopa pa je zaključila skupina vseh nastopajočih oddelkov (100 po številu). Zasluženi uspeh, ki ga je dosegla s načelnica s svojimi vaditcljicami s tem prvim letošnjim nastopom Sok ila v Kranju, naj bo v izpodbudo vsem Sokolicam In Sokolom. 2tleti bi le bilo, da se ta lepi nastop ponovi ob priliki župnega zleta 1. Juliia v Badoviiid. oma.ce vesti PAROLE DTHONNEUR . . . Po celem kulturnem svetu imajo novinarji gotove olajšave, da se iim olajša težka in odgovornosti polna služba. Med te olajšave spadajo tudi brezplačni vozni listki na železnicah, pamikih itd., kar ne predstavlja samo nekak ekvivalent za brezplačno pri občevanje raznih prometnih objav iUl temveč je tudi priznanje velikanskega pomena, ki ga iina novinarstvo za treba je ljudi preiskati in vsa stanovanja. Dalje denuncira »Slovenec* Or-juno in kliče na pomoč policijo, naj preišče areno »Narodnega doma*. SLS torej še ni pozabila na svoje denunci-jantske sposobnosti pred vojno in med njo! • Konec štrajka v Zagorja. Iz Zagorja nam poročajo 14. t. m.: Danes, v "' pondeljek zjutraj ob 6. je delavstvo tukajšnjih revirjev zopet nastopi o delo. Lahki način, kako se je cela splošen razvoju Pri nas so nekaj časa «kazaL da bi ge imele redakcije vsaj po eno splošno:nicn' 1 karto, dokler niso »štedljivci* tudi to ukinili. Končno se j« stvar povoljnr rešila — z ministrovo častno besedi. Da čujemo »Iliječ*, kako se je stvar razvila: »Pol leta je že minulo, odkar so je minister prometa g. Velizar J?nV"vii zavezal novinarjem s častno Pe?e;'o. da bo do 1. februarja t. 1. vprašanje brezplačnih železniških listkov za novinarje rešeno povolino, v smislu predloga novinarskega udmženja. Svojo častno besedo je dal na francoskem jeziku: «Paro!e d'hf>nneur». Gosp. minister ni držal »"Oje častne fiesede. Danes teče že četrt' mcsec od 1. februarja in šest mestec- rd dane častne besede, a z brezplačnimi novinarskimi listki se vozijo Tg? raznovrstni prijatelji gosp Velizari* Janko-viča, vsi radikalski agitatorji in neiz-voljeni radikalski kandids.fi. Samo nekdo ž njimi ne potuje ir to so — novinarji. Radikalsk' agitatorji, kandidati in prijatelji imajo breznlačne železniške listke, novinarji pa — obljubo gosp. ministra s katero se nikamor ne more potovati, ker zdi se, da so tudi železnice pravilno razumele vrednost obljub gosp Velizarja . . . In zakaj ni gosp. Velizar Jankovič izpolnil svoje obljube? Ali zato, ker misli, da ga francosko dana častna beseda ne veže, ali se je pa, v zvezi s slovenskimi klerikalci go»p. Korošca. naučil mentalne rezervncije ter je pri obljubi novinarjem mislil na brezplačno potovanje — peš? Za tako obljubo se mu res ni bilo treba truditi s prestavko »častne besede* v francoščino.* »Iliječ* dela gospodu ministru krivico. Res je sicer, da vsi novinarji in vsi listi še niso bili spoznani za enakovredne predsednikom in tajnikom ra-dikalskih organizacij in agitatorjem radikal ske stranke, nekateri novinarji pa so bili vendarle ž< z njimi izenačeni. V Ljubljani je n pr. gosp. minister napram gospodom iz dveh dnevnikov svojo častno besedo že izpolnil. To je važno, ker je iz tega dejstva razvidno, da je volja dobra. Ktdar bodo tudi ostali listi podpirali radikalsko stranko. bo pa gosp. minister lahko izvršil svojo »parole d'honneur* v polnem obsegu ... ar. • Povraiek kraljice Iz Dubrovnika. Včeraj ob po! 12 dop. so se pripeljale v Beograd s posebnim dvornim vlakom kraljica Marija, njena mati kraljica rtimunska in grška princeziuja Irena. Rumunska kraljica in princezinja Irena ostaneta par dii v Beogradu, nakar se odpeljeta v Bukarešto. Na kolodvoru so jih pričakovali kralj, .nini-stri in dvorno časništvo. Kraljica je bila na vsem potu pre Imet oduševlje-nih pozdravov ter je ob prihodu gi-njeno pripovedovala o prekrasnih dneh. ki jih je preživela v Dalmaciji. * Učiteljski kongres v Ljubljani. V lala urediti tudi brez stavke. Delavstvo je izgubilo s stavko več nego 800.' «10 K zaslužka. * Izpremembe v državni službi V zdravstveni službi »o imenovani: dr. Lju-devit GrUmrald za provizornega honorarnega okrožnega zdravnika v Planini, dr. Evgen Jaeger za provizornega okrožnega zdravnika v Poljčanah, dr. Julij Matthev pa za provizornesra okrožnega zdravnika v Apačah. — Pisarniški asistent Albin Bevc je imenovan za pisarniškega ofieiala na ljubljanski univerzi. Računski narednik Stanko Gostič je sprejet v državno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, ter imenovan za defini-tivnega upravitelja v 11. činovnem razredu pri državni žrebčarni na Selu. Diplomirani arhitekt Josip Cernivec je ime novan za arhitcktskega pripravnika pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Alojzij Sterbuncelj, kanclist pri okrajnem gla-varstvu v Brežicah, je začasno upokojen * Iz carinske služhe. Carinik celjske carinarnice Trifun Vujoševič jo imenovan za carinika 3. razreda, carinska pripravnika Ciril Mihajlovič. in Viktor Vauh nik pa za carinika 4. razreda — vsi trije pri sporedni carinarnici na Bohinjski Bistrici. * Himen. Sef gozdne uprave grofa Thurna v GuStanju gospod Janko Rozman se je v Ljubljani poročil z gdč. Jul-ko Virkovo. otroško vrtnarico v Studencih pri Mariboru. * Smrtna kosa. Na kliniki v Zagrebu je po kratki bolezni umrl dr. Ludvik Zupin, sodnik v Krškem. Pokojni dr. Zupin, doma iz Brusnic pri Novem mestu je dosegel komaj 30 let. Naobražen, pameten Jugoslovan in demokrat je bil pokojni sploSno priljnblien in spoštovan od vseh. ki so ga poznali. Bodi vrlemu mlademu možu časten spomin! * Udruženje železniških člnovnlka kraljevine SHS je imelo v nedeljo 18. ma.ia v restavraciji južnega kolodvora v Ljubljani svoj redni občni zbor. Dosedanji predsednik g. črnigoj je otvo-rii zborovanje s pozdravniu.i besedami na naSega kralja, ki jo baš zadnje dve leti, v času največje preizkušnje za javne nameščence ponosno apeliral na zastopnike vladajočih strank in tudi sicer iavno dvigal svoj glas za javne uslužbence. Zbor je soglasno odobril, da se odpošlje kralju uda nos t na brzojavka. Br. z.ojavne pozdrave je poslalo druStvo tudi bratskemu Udružentu češkoslovaških žel. uradnikov. Predsednik in ostali funkcionarij druStva so nato podali izčrpno sliko društvenega delovanja, ki se je organiz.atorično poglobilo z ustanovitvijo 4 podružnic Ljubljana. Zagreb. MnrilKjr in Zidani most: društvo je pa pokazalo tudi iniciativno drugim železniškim organizacijam pot, po kateri naj gre enotna fronta Članov Štejejo vse podružnice okroglo 700. Nepovoljne razmere so samo pri zagrebški podružnici zaradi gotove struje pri tamkajšnji di- . , , - . rekciji. Dosedanji predsednik je izjavil, smish, sklepa glavnega odbora Udru-jda ne sprejme zaradi koliziie v sv0:em ženja jugoslovanskih učiteljev se vrši službenem razmerju več predsedniških letošnji kongres v Ljubljani V dneh 5., poslov, kar je zbor z obžalovanjem mo-6. in 7. avgusta. Pokrajinske skupšči- ra! vzeti na znanje. V novi odbor so ne se vr e meseca junija. bili izvoljeni gg. Heren Mirko za pred * Konferenca prolesorjev v Beogra- sednika, 0rel Ivan =n inž. Os v a Id du. Na nedeljski seji Udruzenja profesorjev, ki so se je poleg delegatov lokalnih odborov udeležili vsi beosrrai-ski profesorji, je bilo zaključeno, da z 21. majem zapustijo ravnatelji in profesorji vseh srednjih šol v Srbiji. Črni gori in Vojvodini državno službo in da vsi, ki so dovršili 30. službeno leto, vložijo prošnjo za vpokojitev. * Razvitje zastave «Orjune» v Ze-munu se je izvršilo v nedeljo na vele-slavnosten način ob s idelovaniu tisjč-glave množice. Prvotno bi imeli zastavo blagosloviti pravoslavni in katoliški duhovniki, ki pa s" dobili od vele-srbske organizacije grozilna pisma. Razvitje se je zato vršilo brez cerkvenega blagoslova. * Dalmatinsko potovanje zastopnikov naših gospodarskih organizacij. Zastopniki ljubljanskih in zagrebških gospodarskih organizacij se nahajajo na poučnem potovanju po Dalmaciji. V soboto so prispeli ? Split, kjer so bili prisrčno pozdravVni. Obiskali so župana drja TartaHio pokrajinskega namestnika ter bivšesra ministra Bian- si ogledali v nedeljo in včeraj važne gospodarske naprave v Splitu ter odpotovali včeraj v Omiš. Na čelu ljubljanskih udeležencev se nahaja šef oddelka trgovine in industrije dvorni svetnik dr. M a r n. * Policajuierikali.^em na delu. Glasilo SLS ni povsem zadovoljno z izjemnim stanjem ki ga je uvedel veliki župan dr. Lukan radi nošnje orožja. Rekli smo že. da je vsa naredba nesmisel in 1-rez prakt. pomena, »ama šikana, ki daie dela uradom in imetnikom orožja Policajklprikalci pa zahtevajo več: odvzame naj se orožje onim, ki nimaio orožnega lista-, t. i_ Anton za podpredsednika in kot odborniki gg. K r ž a r Ivan. F e 11 i p h Mirko, inž. M (111 e r Petrič, A n d o I j S e k Ivan. Selan Anton, Gregorka Miroslav, Ca m pa Matija. Mešiček Hu-gon, P a v 1 o v č i č Fran, L a v r i n Janez, V a j d a Janko. Z o r o e Ivan. za preglednika pa gg. Lisec Rudolf in D e k I e v a Lenn ter Se 8 namestnikov. G?. Novak in Zoreč sta v daljših govorih slavila odstopivSe-ra predsednika g. Crnigoia kot bojevnika in organizatorja 'utroslovanskega žel. nradništva na vročih tržaških tleh pod avstrijskim germanskim režimom. Zahvaljujoč se je iz-;avil g. Crnijroj. da sicer nerad odstopa od svojeira dela. započetega pred 12 leti, vendar je uverjen, da se bo delo nadaljevalo v njegovem pravcu. to je v pravcu nacionalne misli ter idejnega in materialnega dviga vsejra činovništva, ■n sporazumnega sodelovanja vseh že-lezničarskih organizacij. Nadnlmji potek zborovanja je bil ze!o živahen, v nekaterih ozirih oelc oster. Debate so se udeležili esr. Novak, Cerkvenik. Ke nee., Gregnrka in Črnigoj. i tire trajajoči zbor je zaključil novi predsednik z apelom na plndonosno delo. • Zsrradha poslonja za dohodarstveri urad v Ljubljani. Pokrajinska uprava je mestni občini ljubljanski dovolila, da si najame v svrho zeradbe prostorov 7.1 dohodarstveni urad posojilo v znesku 2 "00.000 Din proti desetletni amortizaciji. * Pokrajinski pokojninski sklad. Za upravo tecra sklada, v katereira se steka produkcijski davek na premog, se namerava ustanoviti nekak poseben •.•rad. Ker je to proti zakonu in bi vr-hufceira. nilnn Dodražilo režito in zmani- SaJo odgovornost vlade, js načelstvo JDS protestiralo zoper ustanovitev nove korporacije in urada, zahtevajoč, da do zakonite uredbe upravlja sklad oddelek za socialno politiko, ki pa se mu naj doda sosvet takih, ki bodo jamčili za pravično razdeljevanje. • Utemeljena prošnja. Udeležnik sobotnega komerza na čast beograjski pe-vački družini »Stankovič* nam piše: Is-med mnogih pozdravnih besed, ki so bile izrečene gostom, zasluži zabeležbe prošnja predsednika Novinarskega udruženia glavnega urednika »Slovenca* g. Frana Smodeja: naj srbsld bratje nikar na presojajo razpoloženja slovenskega ljudstva napram Srbom po onem, kar čitajo v mnogih slovenskih listih. Prisrčen sprejem v Sloveniji jih ie o tem najbolje podučil. — Besede predsednika Novin. udruženja so bile sprejete s splošnim pritrjevanjem. Srbsld gostje so res mogli videti, kako malo sadu je do&edaj obrodilo srbofobsko divjanje klerikalne žumalietike, ki dar. na dan hujeka k zaničevanju in preziranju vsega, kar je srbsko, ter neuko ljudstvo zavaja v zmoto, da nas hočejo Srbi izmozgati in podjarmiti. Navzlic klerikalni teoriji o treh narodih duša ljudstva dobro občuti večno resnico, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci eno ter to resnico tudi Iskreno in prisrčno izpoveduje. • Recept za redukcijo nradništva pri-občuje nar. soc. glasilo v Prekmurju »Naš Dom*. Pravi, da ne more razumeti, zakaj so uradno ure le od 8. do 2. in da je že to dokaz, da je preveč uradnikov. Uradi naj bi bili tudi popoldne odprti, pa bi bilo manj uradnikov dovolj. • Naša rojakinja v Ameriki umorjena. Iz CIcvelanda nam poročajo: K tukajšnji slovenski rodbini llije Radiča je prišel te dni neki Peter Sokač ter zahteval, naj mu Radič poiplše menico, na katero bi si izposodil donar, ln kor Radič pijanemu Sokaču ni hotel podpisati, je slednji začel streljati. Radičeva žena je bila smrtno ranjena ln je naslednjega dne podlegla težki poškodbi Pet dni pozneje pa je umrl tudi obstreljeni Ilija Radič, star 47 let, rodom iz Zumberka v Bnlikrajini. Njegova umorjena soproga ie bila rojena Bela nič iz La škarje ve hiše v Borovnici. Sokač se nahaja v zaporu, kjer čaka sestanka velike porote. • 56 let na potovanju. V Zagreb je prispel prošlo soboto svetovni potnik grof Roko Dianovič, rodom z Visa v Dalmaciji, ki se že 56 let nahaja na potovanju ter je doslej prepotoval Grško, Turčijo, Italijo. Švico, Nemčijo, Belgijo, Francijo, Španjolsko, Portugal in Maroko. V Španiji se je leta 1873 udeležil karlistlčne vstaje. Sedaj namerava grof Dianovič prepotovati ves Balkan. Govori osem jezikov: hrvatski, italijanski, francoski, angleški, španski, portugalski grSki in arabski Iz Sarajeva je prišel peš v Zagreb. • Zakleta hiša v Sarajevu. V Odobu?-ni ulici v Sarajevu se nahaja hiša, v kateri je il-olela neka ženska, za njo neki otrok, k: je 6ez par dni umrl. Za ot'o čičem se je vlegel ded, k' je tudi umrl. in kma!u potem bo oboleli 5e trijo otroci Med 1 udstvom se je razširi1.* govorica, da je to zakleta hiša. Nikdo neče več stanovati v oni hiši rkljub t-mu Ja je v Sarajevu veliko pomanjkanje stanovanj. • K aretaciji finančnega svetnika Ce- ranlča. Poročali smo o aretaciji finančnega svetnika Ceraniča in ravnatelja »Jugoslavije*, prometnega društva Ra-dana, ki je zbudila v Zagrebu senzacijo. Oba sta bila izročena sodišču in se na hajata v zaporu, kjer čakata na nadaljnje postopanje. Policija vodi preiskavo dal e, ker je opravičen sum. da sta oba obdolženca zakrivila še več izsiljevanj in goljufij. Zanimivo je, da se v Zagrebu deluje od raznih »vplivnih* strani na tem. da se oba okrivijenca pustita iz zapora in da se cela zadeva nekako «iz-gladi*. Ampak stvar je izzvala preveliko senzacijo, da bi javnost mogla dopustiti. da bi oba obdolženca mogla osta ti brez kazni, ako sta kriva. • Romantična dečka. Iz mariborskega državnega dečjega doma sta pobegla 14 letni Ferdo Silmek in 121etni Konrad Kramberger. TovariSem sta isto jutro pripovedovala, da pojdeta v Indijo. Dečkov Se niso naSli. • Zaradi ene ovce se je obesil v okolici Knjaževca pastir Borivoje Milenko-vič, ker je zaradi golubaSkih komarjev, o katerih smo včeraj obširneje poročali, poginila iz njegove črede ena ovca, Borivoje se je bal gospodarja ter se iz strahu pred njim na vrbi obesil z jermenom. Kaj vse žene ljudi v smrt! • Najden otrok. V mariborskem mestnem parku 60 naSli približno triletnega fantka, ki pa ne ve imena svojih star- i Sev. Otrok je bil oddan zaščiti dece v ; Mariboru. Za starši se poizveduje. • Žrtev bolnih živcev. V hotelu »De ia Ville* v Trstu si je pognal kroglo ; v glavo agent tržaškega Lloyda v Ea-tumu. Marijan Balonič in bil takoj mrtev. Ba-lonič je že dalje časa močno bolehal na živcih in je napravil konec svojemu življenju s svinčenko. Pred samomorom je svojo sobo skrbno zaprl, napisal poslovilno pismo za svojce, legel v posteljo in napravil potem usodni korak. • Še vedno skrivnostna Grklnja. Poročali smo ie parkrat o neki Grkinji Elizabeti Kotas. ki so jo našli v Beogradu ob želeniiSki progi v sami srajci, zvezano Ln v nezavesti. Ta skrivnostna ženska je rodila v Beogr^u otroka in ko so io v tramvaju prepeljali zopet na po- tfcijo, J» tafia, » tftrfla rt )b nfco »oSofkamfT Pravijo, fti bo m me»oa dobiti "Sedaj so jo dobili v NUu in pri sladek, fkadar bo konec, pa pojde njej so našli železniški listek m. razre- jo sošolke Dolharjeve Vere na novo da za Skopi je. Poslali so jo zopet v tombolo, da si preskrbe pijače še za Beograd na policijo. Ta Grkinja, aH kaj [naprej). ie le torej ni več samo skrivnostna, 1 Umivalnl service je srečka naklon'-temveč tudi zelo sumljiva. lla vpokojenemu stražniku Alojziju A „ . „ . v «. IKokoranous Polianskega nasipa • Vojaška ubežnika. Od svoje čet* v | dolenjske!?a cvička pa ključav- Os.jeku je po^gml Janez Pmtanč " :nitorakemn ^encu Ivanu Home 1 Zabukovja pri Krškem, od svo^ga od- , kj ^ mtrAfi tn(li »krbel ia to, da deika v Ptuju pa Anton Oizerle u Ga- nj a tovaršija nekaj ne bn majne pri Krškem. ! la orehov, težko 25 kg. • Nevaren tat je Ivan Zorko. 311etii ;. iade, ^mietni pedenjmož Cvenkl. rudar lz St. Ruperta nad Laškim ki ga kateremu s0 ljudje priporočali, naj si je sodiSče zaradi dveh ehčnih deliktov , nikar ne ne |»lodca. ne »ob že občutno predkaznovtio. Od meseca > ak nRj tre orehe »z legnatjo*. septembra do svoje aretacije dne 14. ja- | Tonlbo!a sokoia y. je bila torej ks, nuarja 1923 je izvršil zopet deset več- j ^imi^ skoraj vse dobitke, za mojih tatvin, večinoma v šoStanjskem okra 5ke pr}merne, so dobili moški (glavni ju. Tako je v Družmirju služil kratko dobitek tu ni izjema, ker se prav lepo časa kot hlapec pri nekem posestniku, gi^a g priliko). 2enske so tudi zs- iffrinil nn iT^rSenl tatvini brez vsake nI a 1» n v n rt t,,':m .1 C TM-lletrU Tntfl- izginil po izvršeni tatvini brez veake odpovedi, se oglasil celo v Lokvicl pri sinu dotičnega poeestnika ter mu za slovo tudi izmaknil več stvari precejšnje vrednosti. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo dne 12. maja zaradi tatvine in vlačugarstva na 4 mesece težke ječe. * Samomor slovenskega vojaka v MIlanu. Na straži se je ustrelil v Milanu služeči slovenski vojak Miroslav Zavad-lav iz Standreža pri Gorici. Kmalu po treh zjutraj je zaslišal poveljnik straže Dvojni umor v Zagrebu Kakor smo v našem listu na kratko že tren zjutraj je zasnsa, pove.jm« ^ p°ročall. «> dne :8. v strel in v tem hipu se je Zavadlav te | *aiu P" ^aK1"«" nasu trupu uvcu u«-zgrudil mrtev na tla. Vzrok samomor, -ncev/sta bi a o^dno ^orjena ta dele, kar se njim docela prilega. Inte-resantno je dalje tudi dejstvo, da sc vse glavne dobitke odnesli stanovalci Karlovške ceste in Gline, a nihče iz okrožja Sokola I. Oni, ki niso kljuk pričakovanju zadeli ničesar, morajo pač potrpeti do prihodnje prilike. ni znan Ln nesrečnež tudi svojim najboljšim tovarišem ni nikdar omenil kaj takega, iz čeear bi se dalo sklepati, da je obupal nad življenjem. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko* so najboljši ln najcenejši. Zahtevajte lih povsod. Olavna zaloga na drobno in debelo LJubljana, Brej št 20 la Aleksandrova cesta št L Tosnbcia Sokoia I v Uui)jiQnl Živimo v času mizerije. Ljudje nimajo denarja. Uradnik prejme vsakega prvega skromno plačo, ki mu ne zadostuje za izdatke, ki ga tarejo 30 dni v mesecu. Ako se uradnik, po poklicu morda profesor, celo ženi, prav resno pomišlja, s čim bo kupil nevestino opremo, — zlasti, če nevesta ni milijonarka, kar se pa tudi dandanes ne dogaja preveč pogosto. Na zimo se je treba pripravljati že poleti. Ali kje vzeti denar za premog in drva? Novca je komaj za tekoče potrebščine, v rezervi ga nima nihče razen bank. In še te ne odpirajo rade kreditov revnim poslom, ki živijo iz rok v usta. Poletje se bliža in ljudje smo Sejni. Otroci ljubijo predvsem sladko pijačo. Malinovec jim je najslajši. A če opravlja človek poleg tega še težko delo, privzdiguie kladivo in nabija ž njim po razbeljenem železu, se užeja še prej nego oni lenuh, ki stoka od žeje in pologa v hladni drevesni senci. Marsičesa si torej ne moremo nabaviti, dasi nas tarejo velike sile. A za to, česar si ne moreš kupiti ali izposoditi ali dobiti v dar. poskrbi včasih srečno naključje. Takih srečnih naključij centralna točka je tombola. V nedeljo je priredil tombolo na Kongresnem trgu Sokol I. Vreme se je zjutraj cmerilo, delalo je kisle obraze in ljudje so ugibali, ali ne bo popoldne škropilo. Pa ni. In tako se je kmalu popoldne začel polniti naš Kongresni trg. Ljudstvo je vrelo od vsepovsod. Deset tisoč giav se je zgnetlo na prostor pred univerzo, Filharmonijo, Naglasovo hišo in Zvezdo. Vse je imelo v rokah tablice. Ker je bilo vreme bolj hladno, so imeli tomboiaši prav prijetno zabavo. Ko so zjutraj prečitali v »Jutru* popis tombole pri nas, so se še bolj zainteresirali za prireditev. In vrhu vsega je bil prireditelj koristne zabave ljubljanski Sokol I oropana. Umorjenca sta, kakor se je tekom dneva dognalo, 30!etnl Slavko Ka-najet, krojač Iz Zagreba, in 521et star. tihotapec Andrija Jeličič iz hrvatskega Primorja. Orožni umor je vzbudil v Zagrebu in okolici silno senzacijo. Policija je ugotovila, da jc bil Izvršen reparsk umor, ker je Kaiajet vzel od doma seboi 500.000 kron, katerih pa pri njem niso našli Najsenzacljonalnejšl moment v preiste" vi je bil beg 181etnega gimnazllca Hrvo- ja Paskljeviča, sina tajnika zagrebške trgovske ln obrtniške zbornice. Mladi glninazijalec, ki je bil v petek popoldne do pozne noči zaslišan pri policiji, je v soboto zjutraj v avtomobilu zapustil Zagreb, ostavivšl pismo, v katerem Izjavlja, da odhaja lz Zagreba, dokler se ne razčisti zadeva glede umora v Zelengaju. ker ne more prenašati sramote, s katero ga obremenjuje policija. Ker so pasanti v bližini Zelengaja videli Paskijevlča v družbi Kanajeta ln Jeličiča neposredno pred njunim umorom, nastala je sumnja. da je on zapleten v zločin. Nadaljna preiskava !e ugotovila, da je PaskljevIČ no dan umora kupil revolver za 750 dinarjev. Sum se je pojačal, ko so v bližini Zelengaja našli raztrgano pismo, pisano od Paskijevlčeve roke ln ko se je zvedelo, da le osumljenec že v toTek razslpa-val in zapravljal po Zagrebu velike vso te, ki so brezdvomno bile v zvezi z roparskim umorom. Za Paskijevičem le bila izdana v soboto brzojavna tiralica. Se Istega dne ts je zasačila ln aretirala reška policija, k ga je Izročila policiji na Sušaku. 2e v nedeljo so mladega morilca privedli v Zagreb ter ga Izročili tamkajšnjemu sod nemu dvoru. Zaslišan po reški ln sušaškl policiji se ie Paskljevič z lažmi hotei Izvleči \r klešč. Končno pa je priznal svojo krivdo In Izpovedal, da le umor Izvršil v dogovoru s tihotapcema Kraljem in Viktorjem Jeličlčem. k! ju je podkupil s 40.000 K. Pri sestanku z žrtvama je Kralj ustre lil Jeličiča v glavo, Paskljevič sam je nato z bokserjetn pobil Kanajeta na tla. Kralj pa ga le pomeril v glavo. Nato so obe žrtvi zavlekli v jarek in ju pokrili z vejevjem. Paskijevičeve navedbe o ugrabljenem denarju se ne krijejo z ugotovitvami zagrebške policije. Domače t»orze 14. maja. Zagreb, devize: Amsterdam 3825 -3850, Dunaj 0.136 — 0.137, Berlin 0.215 — 0.232, Budimpešta 1.85 — 1.87, Italija iuijausn.1 uvn-u. 475 _ 477.50, London izplačilo 449 — Prireditev je začela med 2. in 3. 45] ček ^9 _ 450> Newyork ček 97 — to a™ „ri s™. padz 64Q _ 645i Praga 2W i uro in je trajala dobri dve uri. Sme ! ha in dobre volje so bili tomboiaši pol-| ni. Saj je vsakdo pričakoval, da se mu ! sreča nasmehne. A sreča, zvita kača, ! si je tudi to pot izbrala samo nekaj miljencev. Najslajše in najkoristneje se Je na-jsmehiiila inž. prof. Josipu Stolfi. I Zadel je glavni dobitek — nevestino I opremo. Ker se baje ravno ženi, mu j bo dobitek nad vse dobrodošel. Na-i pravil bo nevesti lahko lepo darilo, : mesto da bi bilo narobe. ! Vagon premoga je sreča naklonila služkinji Ivani B a b ? e k iz Rožne do-I line 78. Ce ga vnovči. fc-n imela lepe Idenarce, če pa ne. se bo pozimi brez vseh stroškov grela. Kuhinjsko opremo je dobil krojaški pomočnik Feliks Polk z Gline 251. Moško obleko je za- ' dela učenka Olga D e r m e 1 j, sodček ----- 1 malinovca pa Vera D o 1 h a r, gojenka j Tisk Deinlške tiskarne, d. 4 v LJubljani. 13. razreda meščanske šole na Karlov- Lastnik In Izdalatell Konzorcij »Jutra*, ški cesti. To bo veselje med njenimi | Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Vremensko poročilo Ljubljana, 14. m-ja 1923 Ljubljana 30t> m nag morjem 291.50, Švica 1750 — 1755, Varšava 0.20? — 0.21, valute: dolar 95.50 — 96, češke krone 285 — 287, francoski frank 630 — 640, napoleonl 370, leji 45, švic. frank; 1725 — 1735, lire 470 — 472.50, eiekti: Ljub. kreditna 233, Slavenska 108 — 110 Praštediona 1020 — 1025, Trbovlje 100* — 1050. Beograd, devize: Pariz 638 — 640 London 444 — 444.50, MIlan 469.25 -474, 2eneva 1737.50 — 1742.50, Newyork 96 — 96.25, Berlin 0.2275 — 0.2325, Praga 288 — 288.50, Solun 125, Dunai 0.13625 — 0.1366, Budimpešta 1.83 -1.85. Bukarešta 46.25 — 46.50, Sofija 7.c — 77.50, Amsterdam 3700 — 3720, Bruselj 550 — 560, valute: češke krone 28,' — 286, marke 0.23, lell 45.50, levi 73 -75. Kraj opazovanja Ljubiiaua Ljuliljaou Ljubljana /.agreli . Beograd uuaj . , l'raca . luomost. V Ljubljani ob Zračni tlak 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 76-"4 757 2 755 9 761-6 7«29 760-7 757 8 760* Zrac-ua temperatura 6 7 21-2 150 10-0 11*1' 9-0 11-0 7-0 Veter sever jug. vxh. jug capad sev.»«h. jn*. z»p. urezvetra pol obl. barometer mžii. Mmcer. nizka. Solate vzhaja ob 4'26. zahaja ob 19*26 Oblačno 0—10 1'adavine mm del. obL Jasno oblačno jasno 80 I 6?, 2evacot »Krvavi kardinal* Zgodovinski roman »Prenaglo je še!» pravi g svojim mirnim, prevdarnim, hladnim glasom, »Ce jih dava sedaj ubiti, vzameva tem zadnjo nado plemstvu in ga po sili suneva v najskrajnejši odpor. Če jih pa pustiva pri življenju, lahko š< zadržujeva njihov upor. dokler ne bo do že v naprej oslabljeni, needini, midva pa dovolj močna, da vzdrživa in zmagava. Zato ne ubijte sedaj Ven-doma in Burbona, Richelieu, ampak ju dajte vreči v zatvor. Evo, to je treba zahtevati od kralja. Dajte mu razumeti, da ima Vindome sedaj razne stvari v glavi in da zlasti sanja svoji veliki bodočnosti, odkar se je oženil z dedinjo Penthievra. Kar pa se tiče velikega priorja, se Ludvik itak boji tega intriganta in ga sovraži. Zato bo radevolje podpisal vse, kar boste zahtevali. Razven tega pa je treba pokazati nekaj krvi, sedaj po Fleuryju. Vzemite Boutevilla. Njegova nepremišljena predrznost na Kraljevskem trgu vam ga daje v roke. In to še ni vse. Ano Avstrijsko smo zadeli s tem, da je udarjena knjeginja Conde z Or-aamovo aretacijo. Sedaj dajva kraljici drugi sunek, hujši od prvega, s tem, da udariva vojvodinio de Chevreuse.* »Chaa si je ohraniia življenje, vsaj ra sedaj,* odgovarja Richelieu, »ker sem da! takšno obljubo*. »Obljuba? To ni nikakršen razlog!* odgovori pater Jožef strogo. »Kdor gospodari svetu, sme prelomiti svojo besedo. Mi se ne smemo ustaviti pred vestjo, niti se ne smemo ustavljati na svoji poti zaradi takšnih pomislekov. Kar se tiče vojvoainje de Chevreuse, jo je za sedaj treba pošteaiti iz raznih drugih razlogov, ne pa zaradi dane obljube. toda poStediti le njeno življenje in imetje, iu vkljub temu jo je treba sadetj še strašnejše.* «Kako?» In pozorno posluša kardinal strašno dialektiko Sive eminence ter začuti globok respekt in skoraj strah pred tem suhljatim starcem, niezlim. negibnim, neizprosnim, doslednim, ki bi ga — fizično — iahko prevrnil vsak pihljaj vetra, in ki vendar daje takšne smrtonosne uksze s hladnim glasom kakor da je izrekel kaj vsakdanjega. »Kako'?» vpraša Siva eminenca oponašajo Rdečo. »Kneginja de Conde ni ljubila svojega ljubimca in vendar jo je aretacija Omana preplašila. Ona je naša. Kedaj pa boste predali krvniku oboževanega ljubimca vojvodinje de Chevreuse?* »Chalaisa!* krikne Richelieu. »Seveda, onega, ki bi bil moral prvi sdariti po vas v Fleurvju. Hajd, kon-čajva to manjše delo, preano se lotiva večjega. Nam so potrebna mesta, katera je Henrik IV. dal svojim prija- teljem Hugenotom. Potrebujemo fcrot-ko plemstvo, Francijo na kolenih pred nami. Šele potem smemo misliti na to, da ponižamo Španijo, Nizozemsko, Nemčijo, in vspostaviti cesarstvo Kar-jla Velikega, in to b<> delo veliko, ki 'oo presegalo vsa druga in ustvarilo dobo resno in sijajno, na katero bo gledala svoječasno zgodovina z največjim spoštovanjem. In iz te dobe se bosta videli samo dve postavi, papeževa in Richelieuova . . .» «In vi?» vpraša Richelieu podjarm-ljen. »Vi, moj učitelj, moj dobrotnik? Povejte, kakšno bo vaše mesto v zgodovini?* Pater Jožef se nasmehija in odgovori: «0 . . . jaz ostar.em. kar sem. Častiti prior kapueinov in spovednik Jjego-ve eminence kardinala Richelieua.* Sledi trenutek molčanja, trenutek, ko se oba moža bavjta le z bodočnostjo in si jo slika vsakateri na svoj način. Potem ee zopet oglasi kardinal: »Vohunska poročili mi pravijo, da se je vojvodinja podala proti Bloisu, v Fleuryju pa se je ustavila samo nekaj hipov. In v Blok se podajajo tudi vsi drugi zsrotniki.* Cesta v Blois* . . . pravi pater Jožef, »je cesta v Nantee. Nantes je ključ do Bretanje. Treba je prispeti torej pred njimi ali vsaj ob istem času, če nočete, da bo Cezar vzdignil celo Bre-tanijo proti nam. Treba je, da se kralj odloči za to demonstracijo in da se sam osebno poda v Nantes.* »Res!* pritrdi kardinal zamišljen. »In zelo blizu Nantesa je La Rochelle. Jutri bom govoril s kraljem.* Še enkrat premolkneta oba moža v svojem razgovoru, čigar posledice so se pokazale zares v zgodovini. In to pot se iznova oglasi pater Jožef: »Kar se vojvodinje tiče, je ni treba izgubiti izpred oči Preprečite jej na vsak način, da bi se združila s Chalai-som ali Vendomom. V to svrho pa potrebujemo posebno prevejanega vohuna in pa takšnega, kateremu je treba tudi mnogo odpustiti. Na primer Ras-cassa.* »Ta je ušel.* »Jaz sem ga videl v Longjumeau pred dvema dnevoma. Druzega vohuna sem poslal za njim. Zadnje vesti o njem so, da so ga moji ljudje obkolili na trgu, pa da jim je vendarle ušel. Prav sijajno je potegnil stražnike, ki so ga že skoraj imeli v pesteh. Sedaj je zbežal v drugo zavetje, namreč k mojstru borenja Trencaveln.* »Pa?* vpraša Richelieu. «Pa? Jutri pošljem ponj.* »Kako? Trencavel je torej v sporazumu z našimi vohuni?* »Trencavel je osamljen,* pravi pater Jožef in zmigne z rameni. »Tega moža je treba čimprej prijeti. On je pravočasno opozoril Gastona, Vendoma in njune sotrudnike. On vam bo tudi iz- trga! Aanais de Lespare i* rok, ne dvomite o tem . . .» »Saint-Priac mi mora to dekle privesti.* »Naj se torej požuri, požuri pravim! Morda se moramo nje bolj bati kakor vseh drugih skupaj . . . Morda je ta Trencavel tisto zrnee. ki bo ustavilo veliko kolesje in w vaš polet do solnca . . .» " Prihodnji dan je res Richelieu imei svoj veliki zgodovinski razgovor s kraljem Ludvikom XIII. Kmalu po tem razgovoru se je najprej« po Louvru in potem po vsem mesta raznesla vest. da pojde kralj na potovanje. Dvor je ves vzradoščen. Ta radost postane vsesplošna, kc se izve, da se je kralj odloČil, da bo potoval v največjem spremstvu. Z njim odideta na pot po vsem. kar se čuje z dvora, dva eska-drona dragoncev, dve kompaniji pehote in dvatisoč Švicarjev, dvatisoč plemičev na konjih in dvanajst topov . . .To potovanje je že skoraj sijajna, dvorska in pa tudi . . . vojaška ek špedicija. koje s vrha pa je še zagonetna in nejasna. Odi >1 toliko ugibanja. In vsi dvorski in vojaški plemiči se pripravijo, kakor da bo treba iti morda tudi v boj . . . Po dolgi krizi besnosti in obupa se je Louvigny pomiril. Tačas se je že zaočilo; in iiajpreje vpraša Louvignj strežaja, koliko je ura. »Polnoč!* Louvigny se prime za čelo. »Vkljub temu je potrebno, da odidem takoj h kardinalu. Mojo obleko!* Ko je Louvignv preoblečen, aekako otrpne. Toda kmalu premaga svojo slabost, in hladni nočni »rak ga nekoliko osveži. Naglo zdirja proti kardi-nalovemu dvorcu in kmalu je prijavljen. Nekoliko popreje je bil odšel pater Jožef. Včasih ni nič nemogoče. Louvignv je dosegel, kar se doslej ob tej uri ni često posrečilo drugim, da ga je namreč kardinal takoj sprejel. Bilo je ob poltreh zjutraj! Louvignv je ves izpre-menjen. Kakor pošast, ali kakor kakšen drugi, ne več on. Oba moža se spogledata in se že tudi razumeta, »Monsinjor,* pravi Louvigny hripa-vo, »izpustili ste Chalaisa iz rok!* »Res je!* prizna Richelieu, ki se dela. kakor da ne zapazi grozečega glasu govoreče pošasti, . . . »toda bas sem vas hotel dati poklicati, ker sem računal na vas . . .» »Da ga primem? Zaradi tega sem se priglasil!* odgovarja Louvigny brezobzirno. »Od vohuna do biriča je samo en korak. Jaz ga hočem storiti . * »Dobro! Odpotujte takoj! Chalais je na poti proti Bloisu, kamor se je pravkar podala tudi vojvodinja de Chevreuse in drugi zarotniki Hočete spremstva?* »Ne! Samo ukaz, s katerim morem skozi vrata.* »Evo!* pravi Richelieu in nek papir. Vse to je bilo govorjeno z malo besedami. »Vzemite vendar nekaj stražnikov!* pravi še Richelieu. »Sam hočem biti!* odgovarja pošast. »Torej počakaj«!* In Richelieu naglo napiše: »V imenn kralja. Gospod de Lou-vigny bo prijel gospo,la Henrika Tal-leyranda. grofa de Chalaisa. v kateremkoli kraju in ob katerikoli uri. kjerkoli dobi. Vsi častniki kateregakoli oddeika se mu morajo pokoriti, biti mu pri roki ter poslušni in izvršiti vsako tozadevno povelje gospoda d® Louvignvja. v svrho, da pospešijo in podpro izvršitev te aretacije.* Louvigny zgane list in ga /takne v žep, ne da bi ga bil prečita!. Richelieu ga začudeno pogkvla in vpraša: »Imate novca? Vzemite ta-le mošnjiček!... Vrnite mi ta znesek, ko bo delo opravljeno!* doda še iz obzira do moža, ki podpišete da bi se ustavil. Proti jutru je ž« v Etampesu. Rascasse je bil pobegnil pred biriči, ki so ga iskali, v Trencavelovo nekdanje stanovanje. Ko je prišel pred vrata, je Corignan I. naježene illake pričel najpreje renčati in takoj še lajati Vznemirjen je Rascasse pazil na to ponašanje svojega čuvaja- ko se naenkrat- odpro hišica vrata in se pokaže na pragu dolgotrajna suhljata postava, ki dviga leščerbo v irak ;a govori pridigarsko: »Mirni meščani torej ne morejf. najti spanca, ne da bi jih motili rami nebodijihtreba ponoči z razbijanjem in lajanjem! Sedaj je ura spanja, mislim . . . Nune est dormendnm!* »Začuden pogleda Rascasse tega ogorčenega »mirnega meščana*, ki je tako čudovito blečen. v žensko spodnje krilo in janko! »Corigna.nl* klikne na to. »Kar vedno Corignan!* Rascasse?* zarenS Corignan. —■ je samo za la3 oddaljen od blaznosti. .Vedno ta t>rokleti Rascasse!* Toda Louvignv ni več reflektiral na takšne obzire. Id res tudi ba? ni imel beliča pri sebi. Pozabi] je bil na to! Zato vzame sedaj mošnjiček, v njem je petsto zlatih pištol, ter se obrne brez pozdravu. »Konja za gospoda Lonvignvia! Najboljšega!* krikne kardinal strežaju. Nekaj minut pozneje je v«e priprav- j £ ljeno. Richelieu bi rad še obodni Lcu- j jj viguvja in mu prsvi: »Pojdite torej. 14 gospod, in pomislite, da ste izvrševa- j f. lec kraljeve pravice!* »Gospod,* odgovori Louviguj", »me- f ne vodi sovraštvo in tc zadostuje * J Ter odide. Četrt ur" pozneje je že j £ izven pariškega obzidja. Chalais ni: £ ime! niti pol dneva poti pred njim.; (j Louvignv predirja skozi Longjumeau, i £ Iz ozadja pa pride slaboten glasek, kakor nežen glas ženice, ki pravi: »Corignan . . . dragi Corignan . . . riazite vendar, sedaj hodijo okrog razni lopovi, in to najbrže niti ni pravi Ra . . .» Ž Praktična, poštena šivilja \ ki bi bila tudi opora gospodinji dobi stalno službo v dobri hiši. Ponudbe pod „Stalen dom za zvestobo" na "upravo .Jutra". A L M A | pofpe tniKe i o potplate 1 PLAKATIRANJE v LJubljani, Beogradu, Zagrebu ter vseh ostalih krajih Jugoslavije In Inozemstvu OSKRBI 1NSERSRANJE A LOMA COMPANV ANCNCNA IN REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z. v vseh Časopisih, revi-lah, koledarjih v Ju«o-ilavljl In Inoz.-^mctvu po originalnih cenah I CENTRALA LJUBLJANA BEOGRAD PODRUŽNICA I 7g3 KONGRESNI TRG 3 SREKISKA UL. 9 l^iiiM mrniiniHnniiiiiiiMiiniiiMiiiiiim Naročajte dmeFisIk 53 Jutro"! S francosko CABLE S3S vodijo vsi poznavalci avto pneurnaii^e. » „ * p tfer se uoj/ z njo najsigurnejs in siar.e na kilometer Jm U/\CtJ » najceneje. = Zahtevajte ceniki Stook j*ugo-^uto ti. Dunajska cesta 36 SKI LES smrekov ali jelkov od 10 cm debeline na tankem koncu in od 3 m dolžine naprej kupi vsako množino franko vagon kranjskih postaj: 666: Šentfanšk! raremosovnik. Krmell = ; Kosta Ljubljana palača Ljubljanake kreditne banke (Dunajska cesta) priporoča sv@jo zalogo rssjmotierneiiih damskih, moških in otroških čevljev. ^ so došli ravnokap čevlji v vssh barvah! Novo! Si^^e^ JS^b M~d jes* Noto! dvakrat šivane, z dvojnim podplatom, prvovrsten izdelek! Nalve^ja izbipa vsakovrstnih la-anjatih tzdelko-rt Cene primerne! Oglejta si izložbe! 0002234801010102015348532301010102900102530201010101010253232300010102020202000102010148000202534823 ftjjjfr I I r I I »Jutru" št. 113, dne 16. maja 1923. Politični odmevi Mala antanta fina zadnjih številk inane francoske »vije «L' Europe Nouvelle* je prinesla naslednji zanimiv članek: AH se moč zmote v politiki in sila fpretne in vztrajne propagande lahko bolje dokaže, kakor z zgodovino Male antante. Tri leta premišljenega dela, si-jajnih uspehov, uslug franco6ki stvari pa le Se ni zadoščalo, da bi se izpodbili predsodki, ob katere je ta antanta od svojega rojstva sem vedno naletela. Zna^ čilno in žalostno je, da je še do včeraj francoska »literatura* o Mali antamti obstojala samo v pamfletih, katerim se je pripisoval tuj vpliv. Kako bi ne bili ▼ inozemstvu mislili, da je to mi JI jen je francoske večine, ko so pa gospodarji dežele tako lepo molčali? Izvor Male antante je treba iskati ▼ famoznem raziskovanju, ki so ga ustvarili aliiranci x versajsko pogodbo, v razlikovanju velikih in malih, »glavnih »liiranih in asoeiiranih sil» in drugih 83, ki se po navadi imenujejo »sile z omejenimi interesi*. Od zadnjih so biK razen Belgije najbolj Enteresirani sedanji člani, oziroma aso-eiiranci Male antante. Od leta 1920. naprej so morali ob vsaki priliki ugotoviti, da se »velike sile* niso ravnale čisto po pogodbah, ki so jih same sklenile, ampak so se dajale zavajati z iluzijami o Madžarski, vznemirjale so se zaradi Avstrije; bilo jim je skoraj žal za Habs-burgovce in za staro monarhijo, ki je bila »glavna opora evropskega ravnovesja*. Zato se te sile v noro ureditev Srednje Evrope niso mogle uživeti. Na-sledstvene države so tedaj videle, da se lahko zanesejo samo na lastno moč in da morajo podvojiti in početvoriti uspešnost svojega dela s tem, da se združijo. Jugoslavijo, Češkoslovaško i» Rumu-aijo je ogražaia madžarska nevarnost. Mala antanta se je torej ustvarila v obrambo proti nji. 2e tu se je sijajno izkazala. Potem se je njen krog razširil in obsega sedaj 600.000 kvadratnih kilometrov in ima 70 milijonov prebivalcev. Zato pa bi smela po vsej pravici nastopati kakor vsaka velesila. Vendar pa je to lahko storila doslej le sem in tja in čeprav se je že trdno konsoiidirala, mora vendar odstraniti še več ovir, preden ji bo to dostojanstvo definitivno priznano. Ovir ni samo izven nje, čeprav je Se precej ljubosumnosti. Nekatere sile vodijo proti nji tih boj. Slabosti pa so tudi r Mali antanti sami. Nekatere so zvezane že s pogoji njenega rojstva, ki odločajo ob njeni evoluciji; druge, hkrati nanj resne, ki izvirajo iz nacionalne občutljivosti ali pa morda iz osebnega lekmovanja, ustvarjajo nekoliko ljubosumnosti in samoljubja. K zadnjim zunanjim dogodkom V vnanji politiki držav v srednji Evropi je opažati ves zadnji čas veliko živahnost. Konference med državniki male antante, potovanje Fochovo t Varšavo in Prago, morda tudi v Beograd, potovanje našega kralja v Pariz, napetost med Francijo in Nemčijo, vse to izdaja živahno aktivnost diplomacije. Na drugi strani imamo Anglijo In Italijo, ki sta več ali manj pasivni, sodelujeta sicer na konferencah, pošiljata ln prejemata note, vendar direktno na naj-kočljivejših problemih srednje Evrope nista udeleženi. Med njima se je v zadnji dobi pričelo celo tesnejše občevanje in že se piše o nastopajočem razpadu antante na dve skupini, na Francijo in Malo antanto na eni strani ter Anglijo in Italijo na drugi strani. Vzrokov te gnipacije ni težko dognati. Anglija je uničila nemško vojno in trgov sko mornarico; na morju, v kolonijah in po velikem delu tudi v industriji ln trgovini ji Nemčija ni več nevarna, zato je postala Anglija »zmerna*. Italija ima s Anglijo mnogo sličnega. toda po drugi strani. Njena izolirana maritimna lega ji daje prednost, da ima respekta vredne nasprotnike le na kopni severni meji, in sicer danes le našo kraljevino. Švica in Avstrija ne prihajata v poštev, pred Francijo in eventualno Nemčijo jo varuje kolosalna barijera Alp. Na morski strani pa se ji je bati Francije in Anglije; v alijansi s slednjo pa je kos tudi francoski mornarici. Kakor Angliji daje tedaj tudi Italiji izolirana lega izredno akcijsko prostost; problemov srednjeevropskega sosedstva jima, ni treba motriti pod perspektivo defenzivne življenske potrebe, Drugače je s Francijo in državami Male antante in njih sosedami. Tu o kaki izoliranosti ni govora; eksistenca vseh teh držav sloni na celi vrsti fundamen-tov, ki jih je treba pozorno čuvati in varovati. Samo da kak slučaj Nemčiji nenadoma pomore do oboroženja. pa je tu alarm za ves politični svet od Kanala do ustja Visle. Donave in Vardarja. Ako se pojavi rdeča armada v efektivni sili nekdanja carske armade, nastopi istotako moment skrajne napetosti. Vpričo tega ne more biti govora o tem. da bi se v današnjem položaju države srednje Evrope držale pasivno in rezervirano; treba je marveč priborjene postojanke držati za vsako ceno in pod perspektivo te nujnosti motriti vse politične dogodke sedanje Evrope. Iz te razlike v politiEnogeografskem položaju rezultira razhod antante v dva tabora, ne pa morda iz državniške modrosti ali pacifistiške načelnosti Ta dva tabora si ne postajata sovražna, saj zato niti ni razlogov, marveč se ločitev vrši kovan s Jnijerfm krfSeeo, Ko je ▼ Rusiji Izbruhnila revolucija, se je Conradi nahajal na galiSld fronti, odkoder je kot dobrovoljec prestopil v belo armado ter se pod poveljstvom generalov Kornilova in Wrangla bojeval proti boljševikom. Po porazu bele armade je leta 192L odpotoval v Švico. Njegovega očeta so boljševiki vrgli ▼ ječo, kjer je umrl od lakote. V zadnjem času je Conradi bival v Ctirihu. Atentat na Vorovskega je izvršil is maščevanja za, preganjanje njegove družine. — Angleški novinarji na banketa Italijanske časnikarske zveze. Dne 12. t. m. je priredila italijanska časnikarska zveza banket na čast angleškim novinarjem, ki so poročali svojim listom o obisku angleškega kralja v Italiji. Velika terasa na rimSKem trgu Colonna je bila okin-čana t lovorjem, rožami. Pri častni mili so sedeli senator Barzilai predsednik senata Tittonl. predsednik zbornice De Nicola, Orlando, Mussolini a drugi italijanski politiki. V celem se je udeležilo banketa nad 100 oseb. Godba je najprej sasvtrala angleško, potem italijansko le faiistovsko himno, katere so udeleženci banketa poslušali stoje. V imenu angleškega tiska je pozdravil italijanske novinarje Weffryes, ki je ob sklepu svojega govora izjavil, da so ver.i med Anglijo in Italijo nerazruSljive. — Širjenje fašizma v Rumuniji. Tudi v Rumuniji se fašistovski pokret močno širi. Fašistovske organizacije štejejo doslej že okoli 200 tisoč članov. Na univerzi v mestu Jassv visi črna fašistov-ska zastava t znakom Hackenkreuzerjev. Ko se je rumunski minister Constanti-nescu vrnil iz inozemstva je ta dijaški pokret ostro grajal in izjavil, da bo Romunija zaradi notranjih nemirov izgubila ves ugled r tujini — Odkritje komunistične zarote proti maršalu Fochu v Lvovu Lvovska policija ie odkrila ukrajinsko komunistično organizacijo, ki je nameravala izvršiti di-namitni atentat na maršala Focha. Aretiranih je bilo nad 80 oseb. Preiskava je dognala, da je organizacija bila v službi ruskih sovjetov. Organizacija Male antante je bila te-.le mehanično, na podlagi logike stvar-Savna. čeprav so imele te države skup- j ne=a stanja farnega. Za nas je stvar po- ne politične potrebe. Bil je to zelo deli-katen problem zaradi zemljepisne lege, historične evolucije in ekonomskih potreb, ker je šlo večkrat za celo različna vprašanja, ki eo interesirala samo po dve in dve državi. Sklep, da se ustvari taka antanta, ki se je dolgo pripravljal v pregnanstva, daje posebno čast Bene-šu, ki je bil njegov stvaritelj, pa tudi Djegovim tovarišem iz Jugoslavije in Rumunije, ki so hitro razumeli njegovo vrednost. Grški in poljski državniki so kmalu uvideli, da bi bilo dobro za njih državi, če se naslonita na to grupacijo. Poljska 5e ni naravnost pristopila, pač fta se je nedavno izrazil v Parizu poljski zunanji minister, da se bodo »konsolidi-rale pogodbe, ki združijo srednjeevropske države* in »da se bo transformiralo to, kar se sedaj imenuje Male antanta v Zvezo štirih*. vsem jasna in enostavna; ne preudarek, kje bi bili raje, marveč železna potreba, kje in kako moramo ščititi osnove svoje eksistence, to je oni imperativ, ki nas vodi na stran Francije in Male antante. V njiju moči je danes naša dobrobit. — Morilec Vorovskega se piše Conradi in je bil rojen 1896. v Petrogradu. Njegov oče je bil tvorničar čokolade in lastnik tkalnice. V Petrogradu je Conradi obiskoval ljudsko in srednjo šolo. Slovel ie za enega najnadarjenejših dijakov. Ob izbruhu svetovne vojne je vstopil v rusko častniško šolo, iz katere je v Činu poročnika odšel na bojišče. Ker ,ie bil na fronti kmalu ranjen, je bil poslan v bolnico v Petrograd. Po okre- Kulturni pregled Med revijami la svobodnega in ni hotela dati nobenega, saj bi bilo izredno težko, najti stvar za inspiracijo v vseb zemljepisnih širinah. Če bi na primer zahtevala, naj opevajo solnce, bi morali spitzberški poetje obupati, saj ga le malo poznajo, nasprotno bi pesniki na ekvatorju preklinjali, ker jih vsak dan neusmiljeno žge. Predmet je torej svoboden, prepuščen izberi, toda pod izrecnim pogojem, naj bo neposredno inspiriran od športne ideje. Kaj je športna ideja, tega jury ni izrazila in tako je vsakomur odprto široko polje za delo. P. V. B. • Umetniški natečaj povodom Vin. ollmpi-jadc L 1924. v Parizu. Mednarodni olimpijski odbor (komisija la umetnost in zunanje zadeve) je poslal s posredovanjem naše vlade vsem našim umetnikom sledeče obvestilo: Organizatorji olimpijskih iger so sklenili, da pridružijo atletskim vajam tudi manifestacije umetnosti in uma. vedoč, da nobena druga oblika vzgoje ne more nuditi mladini popolnejšega razvoja v pogledu zdravja in harmoničnosti. In zares, zaka.; ne bi sledili tradicijam stare Grške, ki je stvorila toliko odličnih del o priliki svojih olimpijskih iger? Umetniški natečaji bodo internacijo-nalni, a po številu jih bo pet: a) iz arhitekture, b) iz književnosti, c) iz muzike, d) iz slikarstva in e) iz kiparstva. Na-! grade so sledeče: prva: zlata medalja, goji kot atleti, olimpijskih iger leta 1924. ' J^a; rebrna medalja, tretja: bronasta Najboljša dela označi mednarodna jury | medalja. in njeni člani bodo med drugimi Anglež j Podrobna obvestila glede datuma vpo-Rndvard, Kipling. Italijan Gabriele d' j gjijatve, sestave jurvja itd. se bodo ja-Annunzio. Spanec Blasco Ibanez in Fran- j v;fa pozneje. Konkurentom ,io dana po-cozi Jean Richepin, Maurice Barrčs, j polna svoboda gleda izbire predmeta, Marcel Prčvost in Madame de Noailles. j njegove oblike in dimenzije. Glavno je. Pesmi, gledališke igre, romani: to so k j da delo do takrat ni še bilo nikjer ob-tekmi pripuščene vrste slovstva. Roko- j javljeno. pise je treba vposlati do 15. januar- j Dati atletskim svečanostim karakter ja 1924. j umetnosti in lepote, to je glavni trud Lepa prilika, postati slaven. Kajti če | francoskega umetniškega komiteja. Na dobi pesnik, dramaturg ali romanopisec j ta način bi atletizem pridobil v evrit-olimpijsko medajlo, bo to na vsak način j min, a umetnost bi se obogatila z in-nekaj drugega, nego če dobi darilo od ?piricijaxni, črpanimi ix novih virov hoje, kakega slovstvenega društva ali slov- gibanja in ritma. stvene ustanove. Tekmovalo bo petinšti- 1 Podpis: Markiz de Pollignac, predsed- Zatfoja (14.) številka ».Vove Evrope» se bavl s problemom naših medicinskih fakultet. Diskusije o tem velevažnem vprašanju šo se udeležili poleg revljinega urednika dr. I. Hercog s člankom »Dajte nam dovršene medicinare», dr. F. Sme-tanka »O dovršenju tnedicinskog fakulteta u Zagrebu«, dr. A. Serko »Pitanje IJcb-Ijanskog medicinskog fakulteta« in dr. D. Perovič »Anatomski institut zagrebačkog medicinskog fakulteta«. Revija prinaša tudi načrt medicinske fakultete v Zagrebu. Beograjska . Splitsko gledališče uprizaris te dni znano sijajno enodejanko Oskar;'? Wildea »Šaloma*, v kateri igra naslovno vlogo gospa Ida Kavčič-Pregarčev? Splitski listi kreacijo ge. Pregarčeve na vso moč hvalijo. Imenovana igralka je bila pred par leti angažirana tudi pri nas v Ljubljani, še prej pa v tržaškem slovenskem gledališču. Rojakinji k najnovejšemu uspehu na splitskem odm čestitamo! Ulderib Douadlni, v Zagrebu umri' hrvatski pisatelj in dramatik je tudi pr. setnikom ljubljanskega dramskega gledališča v dobrem spominu. Pred leti se je tukaj igrala njegova drama je šla na dno k vsem vragom. Rešili smo se samo načelnik in mi. šest . . . Ploverao v čolnu — neznano kam. Še dobro, da j-^ rešil nas načelnik kompas in zemljevid . . . Pravi, da je do brega SO milj in če dobro veslamo, ga dosežemo v šestih dneh. Fantje, na noge! Pondeljek. Veslamo. Pregledovali smo živež. Če porabimo dnevno po dva prepečenca in košček salame, bo hrane za 5 do 6 dni. Veslamo noč in dan. Torek. Veslali, veslali, kar vstane tovariš Aljoša Gajkin in reče: »Kajne, tovariši — veslanje je res težka reč.* »Zelo težka.,* odvrnemo. »To je,* pravi, »delo, in vsako delo mora biti organizirano' Zato predlagam, da se takoj ustanovi obrtna zveza veslač€v v obrambo naših proletar-skili veslaških interesov!* Načelnik se je na te besede namrdnil. «Ka,j?» pravi, »otroci! Kakšnih zvez? Veslajte, pa bo! Ko dosežemo breg — napravite, kar hočete!» «Nak,» pravi Aljoša, »ti lažeš! Takrat bo že prepozno, namreč na bre-?u. Mi se moramo takoj zdaj organizirati. Tovariši, izvolimo si predsednika!* To je, kakor se pravi »zavednost*! Takoj je povedal, kako in kaj. Razumna glavica! Izdrli smo vesla in smo volili. No, kajpak — izbrali smo Aljošo. »Ker ste volili mene.* kriči ves vesel Aljoša. »zahtevam osemurni delavnik in nič drugega'* Načelnik pa — smejati se mora, kdor ga pogleda — toliko da se re joka: »Ali ste » pravi, »ob pamet? Kje ste še videli.* kriči, »da bi ljudje malone poginjali in obenem zahtevali osemurni delavnik!? Celo jaz sam bom z lastnimi rokami veslal, četudi po petnajst ur . . . Fantje, imejte pamet!* »Saj smo je imeli dovolj,* pravi Aljoša. »Ko se je enkrat pri nas prebudila razredna samozavest, ni treba nobenih pogovorov z vami. Ali ste za to, tovariži? Glasujte z dviganjem rok!* Glasovali so z dviganjem rok in se smejaS — toliko, da niso prevrnili čolna. Mene so pa izvolili za tajnika. Izvrstno! Še sam nisem te.»a pričakoval. Sreda. Sklenili smo veslati takole: štiri ure pred obedom, štiri ure po obedu. Ker pa ni bil obed prav po-sebn- dober, je zahteva! Aljoša pod grožnjo štrajka izboljšanje porcij. Naš buržuj-načelnib se je kar iokal! »Hudiči, saj prav za va« štedim živež . . Saj boste od gladu poginili» »S temi besedami mlatimo praino slamo . . .» pravi Aljoša, »Kadar pro-ietariiat dela, ga morajo tudi primemo prehranjevati. Sicer pade proizvajalna moč na minimum!* Četrtek. Aljoša je potegni! iz žepa knjižico - koledarček, pogledal vanj in skoro kriknil — tako veselo je bi»o: »Fantje, tovariši! Danes je vendar naroden praznik! Nihče nima pravice, da bi nas na praznik silil k delu. Pustite vesla!* Ah, in pa glava! Kar moči ni več. Petek. Danes prvi dan štrajkamo. Vsa stvar je nastala iz tega, da je Aljoša v imenu Obzvevesa izrazii načelniku zahtevo po bolniški blagajni in po zavarovanju za slučaj onemoglosti. Bilo je odklonjeno — začeli smo štrajka ti. Aljoša pravi temu »konflikt s podjetnikom*. To ti je glava! V Angliji ali kje drugje bi bil za ministra, pri nas bo pa po nepremišljenosti kar tako izginil. Sobota, štrajk poteka normalno. Do brega je 88 milj. 2iveža je samo še za jutri, če potem načelnik ustavi hrano, polomimo vesla. Aljoša pravi temu: »Uničenja produkcijskih sredstev*. Morski psi so se pojavili. Še te sodrze je treba! Nedelja, živež oošel. Delavne ljudstvo mora vendar jesti! Morski psi so zares ob pamet Noe in dan švigajo okrog čolna — še mar jim ni za osemurni delavnik! Aljoša je postal nekam zamišlja);, nasprotno je pa morje vedno bolj raz burkano. Od za pada S9 pomika naravnost proti nam rumen oblak; mrha kakor da bi bil živ! Toliko, da ne skačejo morski psi čez krov . . . Aljoša je enega celo s pestjo udaril po gobcu. Nedelja (zvečer). Burja. Aljc. ša se ne"kam joka. »Odpustite, tovariši, meni zavrSer-cu . . .» pravi. »Po moji krivdi pogi nemo . . .» Kakšen potepinski val! — Toliko, da ni prevrnil čolna. Morski psi . . . Tovariši, kaj pa to? . . . Od zadnje črke se je po papirju vlekel dolg, vijugast svinčnikov rep — kakor da bi kdo zabranil tajnikn Obzvevesa napisati besedo do konca. Naprej eo se vrstili nepopisani listi • »Čudna zgodba,* je zašepetal zdrav, nik in zalučal lobanjo čez krov. »Najbolj grozno pa je, da ni nihče imel od tega dobička! . . .» Častnik je rekel: »Kako, nihče? Kaj pa morski ,isif • 2000 sveč). Dobljeni klišej podi nepobiten dokaz krivde ali nedolžnosti. Pri istovetenju poedincev se rabijo odtiski prstov. Epidaktilosknpičcn aparat, sestavljen nekako pred 2 letoma, jih takoj projicira povečane na 5 preme rov. S tem strojem naglo ugotovijo podrobnosti (število in razdaljo brazd, grbavin, zavojev itd). S čudovitim aparatom, ki ga je izumil Belin, se nemudoma lahko na daleč prenese fotografski popis osebe kakor tudi podobo prstnih natiskov. Uspehi preiskav v istovetnem laboratoriju, ki ga vodi odlični keuiik Bavle, te izročijo preiskovalnemu sodniku. n. k. Past za tatove Med tatovi ln vlomilci na eni strani ter med bankami in hranilnicami na drugi strani se vrši že dolgo zanimiv dvoboj: kdo prekosi drugega? Doslej so WI! vlomilci ln tatovi zmagalcl. Vzllc vsem tehničnim raflnlranostlin varnostnih naprav so zločinci doslej vendarle dosezali popolne uspehe. Amerikanske velike banke so podobne trdnjavicam z oklopniml vrati ln oklopniml stolpi. Mogoče je lz banke streljati na vse strani ter cele ulice blokirati. Tresorji so urejeni za ogromnimi vrati in sila debelimi stenami tako, da brizgajo strupeni plini v svedrovce In jih omamljajo, nastavljene so pasti, samo-strelske naprave 1. dr. Toda vlomov nI konec. Zlasti se še nI posrečilo, zavarovati blagajnike pred napadalci. Cesto se dogaja, da plane več zločincev na blagajnika z revolverjem, poberejo denar ln Izginejo z avtomobili. Inž. Emery E. Dell Je sedal Izumil za vlomilce In napadalce pravo past. Pred ograjo z okencema, za katerima deluje blagajnik, stoji velik cilinder Iz oklopnega jekla. Tako ne vidi blagajnika niliče, kdor nI stopil v cilinder. Vstopa se vanj zadaj; na spodnji strani cilindra Je eno okence zgoraj za razgovor, drugo okence pa spodaj za oddajanje ali prejemanje denarja. V hipu, ko človek stopi v cilinder, pritisne blagajnik z nogo na neko vzmet, ki sproži drug oklopni plašč, da se premakne okoli cilindra In objame vstopna vratca. Stranka torej ne more iz cilindra, ker sploh nI več Izhoda. Lahko pa se plašč zavrti še tako, da se pomakne oklopni plašč tudi na spodnjo stran, tako da sta zaprti še obe okenci. Tako Je stranka pop-ilnoma v pasti in ne more nikamor. Baje Imajo take pasti že mnoge velike banke v Ameriki. Lakota v Petrogradu Profesor SIovcov, predsednik petrograj-skega fiziološkega zavoda Je ImeJ pred kratkim zanimivo predavanje o znanstvenem delovanju tega zavoda v zadnjih letih. Odrezani popolnoma od ostalega znanstvenega sveta, so morali tudi petrograj-ski učenjaki nadaljevati svoje delo in se posvetiti zlasti problemu sodobja. Najvažnejše je bilo vsekakor vprašanje prehrane. 2c koncem tretjega leta svetovne vojne se je prehrana civilnega prebivalstva znatno poslabšala In so uvedli krušne karte. Po prvi revoluciji Je bil položai prehrane mnogo slabši, začetkom oktobrske rcvolucije pa se Je razvil v pravo katastrofo. V mestih se nahajajoče zaloge niso zadostovale, novi gospodarski sistem pa je oviral svobodno trgovino In jo končno popolnoma uničil. Prebivalstvo je bilo razdeljeno v štiri razrede, ki so dobivali sledeče množine hrane po kalorijah: prvi razred 475, drugi 2-40, tretji 135, četrti 33 kalorij dnevno, dočim znaša dnevna kalorijska potreba človeka okoli 3000. Hrana Je bila torej vsekakor nezadostna in prebivalstvo je iskalo Izhoda. Kmalu so zginili državljani tretjega ln četrtega razreda. Ali so se izselili, ali pa stopili v državno službo. Toda življenje Je zahtevalo še naprej svoje pravice in posamezne oblasti so pričele kmalu preskrbovati svojim nameščencem priboljške. Na ta način si Je v Petrogradu Izboljšalo svoj položai okoli 90.000 oseb. Bolniki v bolnicah, kaznjenci, zdravniki in tako dalje, ki jim je bilo nakazanih dnevno po 1645 kalorij, pa so morali seveda stradati iu končno pomreti. V posameznih mesecih je umrlo 8 do 10 odstotkov prebivalstva. Preiskava trupel za lakoto umrlih je dognala zanimive rezultate. Izkazalo se je predvsem, da so umrli vsi ljudje, ki so zgubili 30 do 35 odstotkov na svoji normalni teži. Znanstveni zavodi so se med vojno in med državljansko vojno mnogo bavili z nadomestnimi živili, ki so prišla polagoma v velikih množinah na trg in postala edina hrana prebivalstva. X Slike In apetK. pred kratkim vložena na sodISe V^nVnl-va tožba. Neki restavrater, čigar restavracija se nahaja v bogatem delu mesta. Je mislil, da bo privabil v svoje lokale še več gostov, ako okrasi svojo restavracijo z gotovimi slikami. Zato je pozval mladega slikarja, ki mu Je — po starih tra-dlcionalnih običajih — naslikal po stenah: Jerebice, obešene zalce, rake, melone, grozdje In pomaranče. Na restavrater-jevo nesrečo pa Je bil mladi slikar kubist in je zato izdelal vse te slike z močnimi, modernističnimi barvami, ki so goste zelo dražile. Restavrater Je s svojim načrtom dosegel ravno nasprotno. Namesto, da bi slike pospeševale njegovim gostom apetlt, so mu ga le še odvzemale. Oost za gostom Jc polagoma Izghiil lz restavracije In sc nI voč vrnil. Ubogi restavrater Je bil obupan. Ne samo, da nI dobil novih gostov, Je Izgubil še vse stare. Kal naj stori? Najprej Je vložil tožbo proti slikarju umetniku, ki Je s svojimi slikami pokvaril njegovim gostom apetlt. Nato se Je obrnil še dc umetniških kritikov, ki pa so ugotovili, da so barve popolnoma pravilne In slike zelo dobre. SIcer Je Imela kritika morda prav in so bile slike ubogega umetnika morebiti res dobre. Toda, gotovo niso bile na svojem mestu. Zavzemale so preveč pažnje gostov, ln iih tako ovirale v apetitu. Kdo bi n. pr. mogel mirno vživatl jedila v gostih.'., ki bi bila okrašena s slikami Michelangela. X Prebivalstvo Dunaja. Te dni je bil objavljen rezultat ljudskega štetja na Dunaju, ki i7kazuje, da ima mesto 1 milijon 8<>2.739 prebivalcev. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo leta 1020. in od tedaj je Število prebivalstva naraelo z» X Najnovejši Izum. «Westmlnster Ga zette* poroča, da je londonsko društvo »General Natio Compagny» patentiralo najnovejši izum, po katerem se more brezžičnim potom pri telegrafskih ln telefonskih poročilih prenašati tudi slike ali pa žive osebe v njihovi naravni barvi. Na ta način bo mogoče brezžičnim potom pevce, predavatelje in orkestre ne samo čuti, ampak tudi viJetL Najnovejši izum ie vzbudil povsod veliko senzacijo. X Moški posnemajo ženske. V vseh velikih evropskih mestih se je zadnji čas udomačila moda, da hodijo ženske tudi po eestih v oblikah z golimi rokami. Pred par dnevi so pa v Parizu začeli nastopati tudi gigrli v suknjah brez rokavov. Iz Londona poročajo sedaj, da hočejo kot senzacionalno novost uvesti modo, po kateri naj bi v vročini tudi moški hodili brez rokavov ln z golimi rokami, kakor ženske. X Osem milijonov ponarejenih znamk. Ni še prav dolgo tega, ko je prišla francoska poštna uprava na sled veliki goljufiji. V promet so prišlo silno dobro ponarejene poštne znamke po 25 cen-tiinov. Državno pravdništvo je za to izvedelo in policija je napravila pri sumljivih uradnikih preiskavo. Prve aretacije so se izvršile v Niči. Pisma, ki so bila frankirana s ponarejenimi znamkami. so se zadržala na pošti in s« je na ta način lahko dognalo, kje so bile znamke kupljene. Ponarejene znamke so se medtem razširile že do Marseillea. Doslej jih je prišlo v promet že preko osem milijonov. Olidolženih je samo v Mar-seilleu petnajst oseb. Med obdolženci je več dobro znanih, uglednih uradnikov. Zadevo preiskuje sodišče v NicL X Najstarejša bolnica sveta. V Londonu se nahaja neka bolnica, ki slavi letos 800 letnico svojega obstoja. To Je bolnica sv. Bartolomeja, ki je bila sezidana leta 1123. V tej bolnici so so zdravili ranjenci Iz bitke pri Hastlngsu, tu so se lečili ranjenci iz vseh mogočih bitk raznih Henrikov, tu so bili nastanjeni bolniki lz bitke pri VVatcrioo-ju pa tudi oni, ki so bili omamljeni radi strupenih plinov v bitki pri Ypresu ln za časa zračnih napadov v svetovni vojni. Ta bolnica je torej videia celo zgodovino Anglije in Je bila v 800 letih le trikrat prezidana. Na Jadranu Na parniku «Salona» dne 10. maja 10:23. »Društvo za promet stranaca* v Zagr»bu si je nadelo lepo nalogo, da upozna zastopnike inozemskih držav in naše privredne kroge z našim morjem. Priredilo je izlet vzdo'ž naše cele obali in ta izlet se je danes pričel. Slovenski gospodarski krogi so prav dobro zastopani. 18 nas je, in zastopane so banke industrija in trgovina. Prav tako so zastopani Hrvatje, le v večjem številu. Dalje so na parniku češkoslovaški, francoski, švicarski, holand-ski, rumunski, portugalski in nemški konzul. Zastopano je tudi ministrstvo trgovine in industrije ter min. narodnega zdravja Slovenski udeleženci smo imeli nerodno zvezo z izletniškim vlakom iz Zagreba in smo morali žrtvovati celo noč brez spanja. Kljub temu suio bili dobre volje, saj imamo s seboj pur prav veselih prijateljev, ki skrbe za smeh in kratek čas. Nočno vožnjo do Karlovca in čakanje tu so nam krajšali več ali manj posrečeni dovtipi ter cesarski marjaš. Divna vožnja čez gorski kotar, lepe šume, po katerih so se zlasti našim lesnim črvom cedile slire, krasno vreme, udobni sedeži in prijetna družba — vse to nas je vzdržalo v najboljši volji, da nismo utegnili misliti na pogrešano spanje. Od Delnic naorei najn je stioj skočil s tira; pa tudi to nas ni vznevoljilo. Vrnili smo se v Delnice in zapeli mašiti i: »Ti pa sama boš ostala, mi nazaj pa pojdemo.* Bilo je poldne in lačni smo Slovenci navalili v neko gostilno, kjer je bila gostilničarka sama s poldriigoletnim detetom, ki j? venomer vekalo. Reva se je usttašila in takoj izjavila, da nam ne rnure postreči. čeprav ima dovolj mesa in vina in kruha in jajc. »Nič ne de,* smo rekli, »bomo pa pomagali!* G. Bloudin. ki mu pa (naj mi ne zameri) manjka devet desetin plavili las, je prijel otroka, delal mu kisle in sladke obraze, ga ujčkal kakor tlela doma z Mihom in ga je res putujažil. No, dete mu je prijaznost plačalo in nove njegove hlače so dobile znake tega plačila. Gospod Ciril, ki nikoli ne nosi klobuka, je hitel v kuhinjo in je začel sekati meso za zrezke. Hotelir Franc Ospič je drl v klet in nam prinesel dobra vina. Gospa Ivanka je stepla par deset jajc in pripravila namizni pribor in čez pol ure smo imeli najbolj tečen obed, da smo bili vsi zadovoljni. Le gospa Špelca je dobila trikrat zrezke in dvakrat jajca, pa ji ni eno ni drugo ni ugajalo in je v svoji dobrodušnosti vse prepustila drugim. Gospoda Viktor in Drago sta nekje dobila brisače in sta stregla kot rojena natakarja. Da je bilo obilo smeha, lahko verujete, toda uresničila se je prišlovica »Slovenec si zna oovs^d pomagati*. Naše pesmice so se razlegale in g. Bloudinu so rakavi predolge suknje nadomeščali taktirko. Tako so uam minule štiri ure in končno so spravili stroj in tir v red in odpeljali smo se navzdol proti morju. Nekateri udeleženci so tu prvikrtt ugledali naše morje adrijansko. V Bakru, oziroma pri Sv Kazmu smo sedli v pri|>ravljene vozove in se v oblakih prahu po slabi cesti odpeljali naravnost na parnik »Salona*, ki je bil jiosebej najet za to potovanje. Ima res vse udobnosti; zato upam, da nam bo za dvanajst dni najprijetnejše bivališče. Moj sopotnik v kabini g. Bloudin trdi, da ponoči tie smrči, toda prvo noč nisem mogel tear« dognati, ker se je spravljal spat zjutraj, ko sem jaz že vstajal. Pri skupni večerji je inieijator tega izleta, predsednik »Društva za promet stranaca v Zagrebu* nad vse ljube z lji-vi Ivan Milič nazdravil in pozdravil inozemske zastopnike, potujoče dame in specijelno Slovence Zahvalil se mu je francoski konzul de Lagarde in en Slovenec. Da smo prcccj dolgo uživali lepo noč na krovu in da se je v tiho noč v Baker razlegala slovenska pesem, mi ni treba praviti. Za danes Vam spišem g. urednik, samo dospe-tek na parnik. V prilio ln jih pismih dobite podrobnosti s potovanja po morju, ki obeta biti mnogo zanimivejše. Samo mojegi imena ne smete izdati, g. urednik, kei bi me sicer moji so-Dotniki vrgli v morje. Slikal iih bom namreč take kot so. pa bi morda kljub teuiu to marsikomu ne bi'o všeč. Za zaključek moram takoj povedati, zakaj g. Ciril ne nosi klobuka. Vprašali smo ga, če nimn morda denarja, pa pravi, da ga ima banka, ki jo on upravlja, še preveč in ga drugim po-sojuje. Vzrok pa da je bil ta. Sel je pred dvanajstimi leti na izprehod zunaj mesta ter vsled vr jčine nosil klobuk v roki. Sreča ga star očanec, ki mu pravi: »Cemu pa nosite klobuk v roki, zabijte si rajše žebelj v podhrbet in ga nanj obesite!* Od takrat nikoli več ni imel klobuka na glavi. Koliko je prihranil na klobukih, nam ni povedal, mislim pa, da ničesar, ker je — zelo sladkosnedem V Varšavi Varšava, 6. maja. Stojim na oglu, kjer se par Kilometrov dolga ulica Maršalkovska reže z Jeruzalemsko Alejo Vse je živo od rdečih tramvajev, enovprežnih «do-rožk* (kočij), modrih »policjantov* in vse vrste šetaleev Nedelja je: solnce sije. Zdi se mi, da je jesen, koledar pravi, da je pomlad. Danes je zo|>ct »kvesta*, t. j. pobirajo po ulicah. Take »kveste* so skoro vsak dan. Deklet*, ki prodajajo, te ne vprašajo, če hočeš vneli ali ne; predno se zavež. imaš ie kak znak na suknii. Danes so morale že precej utržiti; zakaj skorj vsak gospod nosi že kaj v gumbnici. Nekaj modrega je. »To so vijolice* mislila, »sveže cvetke pomladi*. Vzamem tudi jaz. Dvesto mark je najmanj, kar se uiore dati. Za pomladansko vijolico to ni dosti in še za blagi namen, ki ga ima današnja »kvesta*. Nabira se namreč za zaščito žensk. Primem cvetko, a žal bila je umeten cvet. suh jiapir In s takimi suhimi okraski hodi danes na tisoče in t,-s®®5 moških po varšavskih ulicah. Dobil; so jih od žensk ... »Kvesta* se vrši za zaščito žensk. Pred kom naj bodo ž-nske zaščitene r Menda pred moškimi od preteklih ir, bodočih napadov. Ce so krivi, ne zaslužijo drugega kakor — suhe cvetke. Lepo so danes dekorirani za »voj^ zasluge. Kako bo pa tedaj, ko bo »kvesta* za zaščito moških? Jugoslovani že mislijo, da bo tudi take treba. Slišali so o Varšavi kot vzhodnem Parizu. »Pokleknite,* je dejal pssnik, zakaj govoriti hočem o Varšavljankah. ali snemite vsaj klobuke . . Resnično, resnično pa Vam povem: Na ulici ni nobene razkošnosti; vsp ;e priprosto in »afnic ni*. Pravi d.° se razkošnost kaže v dvoranah. V operi je nisem videl. »Kvesta* pa bo morda ipak po-Uebua za »obrambo moških*? Športni vestnik Hermes: Primorje 1:0 (0:0) Pred telo malhnim številom občinstva se je v nedeljo vršila na igrišču Primor-ia ob Dunajski cesti prvenstvena tekma med prvorazrednima kluboma Herme-som in Primoriem. Hermes je mogel po ljutem boju odvzeti Primorju dve važni točki. Ta za Primorie precej usodepolni izid pa se ne sme smatrati za dokaz premoči Hermesa, ker je Primorje zlasti v drugi polovici popolnoma prevladalo in se je Hermes posvetil skoraj le obrambi. Pri Hermesu se je odlikovala obramba, ki Je s svojo požrtvovalnostjo v prvi vrsti pripomogla do tega, da napad Pri-morja, ki je z lepimi kombinacijami ze-nadkriljeval napadalno vrsto nasprotnika, ni mogel rešiti za svoj klub dve točki. Najboljši Igralec Hermesa je bil brezdvomno vratar, ki je držal vse. Krilska vrsta je bila bolj opora obrambi kot napadu. Napadalci so bili najslabši del moštva. Razven nekaj prodorov niso pokazali ničesar. Pri Primorju le ugajal napad; v kril-ski vrsti dobra in Zuchiatti. Pri- morje je bilo zlasti v drugi polovici skozi v premoči in bi bilo z ozirom na kvaliteto obeh moštev zaslužilo zmago. Namesto določenega sodnika Ochsa je sodil g. Klemenčič, ki pa igre ni imel v rokah. Manjka mu precej rutine, vsled česar je rr!šlo tudi večkrat do nepotrebnega prerekanja mod nekaterim! vročekrvnimi Igralci. Predtekma: Primorje rez. : Hermes rez. 2 : 1 (2 : 0). Druge nedeljske nogometne tekme Ljubljena: Lask : Slavila 3 : 0. Na igrišču Ilir*ie bl se v nedeljo popoldne morala vršiti prvenstvena tekma med Laskom ln Slavijo. Slavija ni nastopila, vsled česar 'zgubi tekmo s 3 : 0. — Ilirija II. : Krakovo 8 : 0. Maribor: Rapid : Svoboda 4 : 1 (1 : 1). Koti 10 • 2. Ob srednji udeležbi občinstva se je v nedeljo zaključila prvenstvena tekma med Rapidom in Svobodo, ki je prinesla Rapidu zasluženo zmago. Svoboda je bila slabejša kot predzadnjo nedeljo proti Mariboru. Njena Igra Je bila raztrgana ter brez vsakega sistema. Edini gol le rezultirai Iz solo napada desnega krila, ki bl ga pa vratar ob večji pazljivosti lahko ubranil. Rapid je bil v dobri formi. Bil je hitrejši kot nasprotnik, ki ga je tudi v tehničnem oziru daleko nadkriljeval. Da ne bi bil tik pred golom toliko kombiniral, bi bil lahko doscsel še boljši rezultat. Sodnik Nemec objektiven. S to tekmo je prvenstveni boj v mariborskem področju končan in je stanie nastopno: 1. Maribor (10 točk, goldiferenca 26 : 8), 2. Rapid (10. točk, 20 : 9), 3. Svoboda (7 točk, 14 : 14), 4. Ptuj (0 točk, 2 : 33). 27. t. m. se vrši tekma med prvakoma mariborskega in celjskega okrožja, namreč med Mariborom in celjskimi Atletiki. Zmagovalec v tej tekmi igra nato z Ilirijo za prvenstvo Ljubljanskega nogometnega podsaveza. Kranj: Korotan (Kranj) : Zlatorog (Radovljica) 6 : 1. Zagreb: Gradjanski : VVacker (Mtin-then) 2 : 0 (1 : 0). Po zadnji tekmi, ki io je VVacker igral v Zagrebu in ki je, kakor znano ostala neodločena, je bilo pričakovanje za to revanžno tekmo izrodilo veliko. VVacker je doživel poraz, ki pa nikakor nI odgovarjal toku igre. Gostje so v mnogih ozirih nadkriljevali |stva- da ?ta se sedaj v Ljubljani po- Altona: Severonemškl prvak Hnmbur-ger Sportvereln poraz! prvaka Srednje Nemčije Guts Muts (Dresden) z 2 : 0. liazena Ha$k : Ilirija 9 : 3 (4 : 2). V nedeljo so Ilirijanke Igrale svojo prvo tekmo Izven Ljubljane. Niso pa Imele sreče, ker so doživele sicer nezaslužen toda vendar občuten poraz. Tekma se Je odigrala dopoldne na premočenem Igrišču Haška. Slab teren Je vsekakoT pripomogel Hašku do tako velike zmage. Domačinke so navajene na svoje Igrišče in so tudi boljše opremljene kot LJubljan čanke. Igralkam Haška se mora priznati, da imajo lepo kombinacijo, posebno napadalni trlo se je odlikoval po svcrjl hitrosti In po močnih strelih na gol, toda obramba Je daleko zaostajala za našo. Najboljši igralki Haška sta levo krilo in desni half. Glede naših Igralk bl bilo pripomniti, da so bile na mestu le vrata-rlca Cimperman, branilka Bambič ln desna halfica Oman. Zadnjima pa se je vendarle videlo, da jima manjka trening. Od Ilirijank je Petrlč I. zabila dva gola, Bloudkova, ki je Igrala zelo požrtvovalno, pa enega. Marta Petrlč in Zupančič pa nista pokazali one Igre, ki smo Jo od njiju pričakovalL Vendar pa se mora reči, da so Ilirijanke igrale zelo falr, dočim je bilo pri Haškovkah mnogo foulov, ki jih je pa sodnik Kovičič precej pre-zrL — Kakor doznavamo, se bo v kratkem vršila revanžna tekma v Ljubljani in upamo, da bodo takrat Ilirijanke boljše odrezale. Pomladne konjske dirke v Mariboru so bile v nedeljo ob lepi udeležbi občinstva zaključene. Kljub neugodnemu terenu so potekle vse dirke lepo In brez Incidenta. Obširnejše poročilo sledi. Kolesarsko dirko je priredil na praznik 10. t. m. slov. kolesarski klub •Ilirija« v Šoštanju. Dirka se je vršila na 36 km dolgi progi Slovenjgradec-SoštanJ; udeležilo se je je 5 dirkačev, ki so dosegli kljub mestoma slabi cesti in nasprotnemu vetru prav dobre čase. Rezultati: 1.) Fr. Scheiblauer 1:18.20, 2.) Jos. Destovnik 1:19-38, 3.) Avg. Sumer (izv. konkurence) 1:20, 4.) Hub. Schei-blauer 1:25, 5.) Raf. Pečnik 1:35.8. Stoletni teh skozi Dunaj. Kakor vsako leto se Je tudi letos vršil stafetnl tek skozi Danaj, ki tvori nekako propagando za lahko atletiko, ker prisostvuje temu teku vedno Izredno veliko število občinstva. Proga je dolga 7340 m ln Je razdeljena na 15 delnih prog ter vodi po najbolj obljudenih cestah Dunaja od Ma-rlahllfergartla do Praterja. V nedeljo sta se postavila dva nova rekorda. Izidi so: Dame: 1. Damen-Schwlmmklub Danubla, 2. Damen-Schvvlmmsport Danubla, 3. Deutschčsterrelchlscher Turnverein, 4. Vienna. Glavni tek moških: 1. VVlener Athletlk Sportklub 17:28 (rekord), 2. VV. A. P. 17:38J, 3. Rapid 18.17.2, 4. Hakoah 18.32. Klub kolesarjev in motocikltstov Ilirija» v Ljubljani priredi na binkostno nedeljo dne 20. t. m. skupinsko vožnjo po 4 vozače na progi Ljubljana - Šoštanj. Vsi, ki hočejo sodelovati v skupinah ali pa ki se hočejo udeležiti kot izletniki, naj se zaradi skupnega obeda in polovične vožnje prijavijo v trgovini Goreč, najkasneje do 17. t. m. — Odbor. Dunajski tAmateurjl* za blnkoštne praznike v Ljubljani. Kakor smo svoje-časno objavili, se je posrečilo S. K. Primorju pridobiti dunajske Amateurje za dve tekmi v Ljubljani na blnkoštne praznike 20. In 21. maja. Podrobnosti, sestavo moštva, začetek igre objavimo v prihodnjih dneh. Igralski način dunajskih Amateurjev se približuje prvim angleškim profesljonalnlm moštvom In bomo zato Imeli v Ljubljani športno senzacijo prvega reda. Sluibena objava LNP. Seja poslovnega odbora se vrši v sredo, 16. t m. ob 20. url. Tajnik II. Seja upravnega odbora lahkoatle-tičnega podsaveza se vrši v četrtek 17. t. m. ob 20. url v sobi Športne tveze. Targa Plorio motornih koles. Stlrl dni po avtomobllnl tekmi Targa Horio se je vršila na isti progi Targa Plork>-tekma za motorna kolesa. Zmagal je Ouattrocchl na kolesu marke Harley Da-vidson v '6:54:23 (kategorija 1000 kub. cm). V drugi kategoriji (500 kub. cm) je zmagal Zanelli v 6:54:44.1. To je že tretja Targa Florlo za motorna kolesa, pri kateri Je zmagala tvrdka Harley Davidson. Hbiice za Sk-eirfjo, Lovro Peto vat, veleposestnik v Ivanjkovdh, Rudolf Rozman, šef knjigovodstva Po?t. čekovnega urada. V nadzorstveni svet so bfll Izvoljeni: Dr. Anton Sagadin, ravnatelj Pokojninskega zavoda v LJubljani, Melhlor Co-bal, ravnatelj Spi. konzumnega društva •Posavje* Zagorje, Leo Patlk. ravnatelj Pletarske šole v Radovliicl, Franc Sire, načelnik puškarne v Kranju, Viktor Oro-szy, posestnik na Vrhniki. Gospodarska vprašanja Plačevanje carine potom carinskih nakazn;c Na inicijativo pridobitnih slojev je finančni minister z razpisom z dne 27. februarja, objavljenem v »Uradnem listu* dne 20. marca 1923.. odredil, da se smejo za plačilo carine in dragih državnih pristojbin, ki se pobirajo pri carinarnicah, uporabljati carinske nakaznice po-družnio Narodne banke. Podružnice izdajajo carinske nakaznice na vsote, položene v kovanem zlatu ali v bankovcih. Ako pa ima kupec žirovni račun na bančnem sedežu, od katerega zahteva carinsko nakaznico, mu ni treba za nakaznico polagati gotovine nego lahko dobi to nakaznico v breme svojega ži-rovnega računa. Z uvedbo carinskih nakaznic se je pri sedanjem pomanjkanju gotovine hotelo omejiti gotovinski promet in ga olajSati. ker so se pripetili slučaji, da posamezne tvrdke, dasi razpolagajo z zadostnimi denarnimi Bred-stvi, niso mogle pravočasno dobiti za plačilo carine potrebne gotovine. Našim interesentom pomen in namen te ugodnosti očividno ni zadosti znan. nančni politiki V prvi dobi inflacije, ko se tiskajo bankovci brez podlage, kaže industrija začasne uspehe in dobički se večajo ter se snujejo razna potrebna in nepotrebna podjetja. Zapeljani po teh uspehih se kažejo industrijci sedaj kot pristaši inflacije. Njihovi ugledni zastopniki so trdili na skupščini, da v naši državi ni inflacijo in da tiskanje bankovcev v znesku okrog 200 do SOO milijonov dinarjev za račun industrijcev ne bi škodovalo vrednosti dinarja, žal mi je, da nisem tega mišljenja. Ne smem riskirati, da s čimerkoli vržem vrednost dinarja, ker bi s tem zrušil celo zgradbo državnega proračuna in novi proračun za 1923,/1924. bi bil vprašanje zidanja na pesku.* Dalje je govoril finančni minister o nedovršenih zgradbah v Beogradu in o lastnikih teh zgradb, ki so istotako zahLevali kredite od Narodne banke, a so končno preko Državne hipotekarne banke dobili posojilo v Švici. Glede izkoriščanja državnega posestva Belje je izjavil, da državna uprava pri takem posestvu ne more biti dobra in da je za. radi tega izne«el v javnost misel o za- Vsaj drugače ni mogoče tolmačiti dej- kupu, vendar pa doslej še ni dobil atro Ho tsfo o n /J/v a/trlo : — T __ ■ I , .. * . Zlasti se je odlikoval znani domačine. Aitvater. Beograd: Jugoslavija : BSK. 2 : 1 (1 : 1). Dunaj: Izid nedeljske tekme med prasko Slavijo in vodilnim dunajskim klubom Rapidom pomeni za dunajski nogomet velik poraz. Poraz Sparte po Ama-teurjih je krvavo maščevan In češkoslovaški nogometni krogi zopet lahko ponosno gledajo na svoje ljubljence. Rapid se Je mora! vklonlti Slaviji, ki si je iz-vojevala sijajno zmago s 6 : 0. 30.000 glodalcev, ki so prisostvovali tekmi, jez entuziazmom pozdravljalo Cehe, ki so pokazali, kako visoko stoji češkoslovaški nogomet nad dunajskim. Pa vendar tekma kljub premoči gostov nI bila enostranska. Tudi Rapid je bil mnogokrat pred golom Cehov, vendar pa je dunajskemu napadu manjkalo prodorne sile. Duša češkega moštva je bil srednji napadalec Vanik, ki je pokazal sijajne tehnične in taktične zmožnosti. — V prvenstvenih tekmah so vodilni dunajski klubi, čeprav ne ravno lahko, premagali svoje nasprotnike. Izidi so: Sportklub : Admira 4 : 0 (2 : 0), Pri AdmirI odpovedala obramba. Hakoah : Simmering 2 : 1 (0 : 0), Amateurjl : VVAF. 1 : 0 (0 : II. razred: V soboto je Slovan prelagal Germanijo z 1 : 0. Važnejši ne-deliski izidi so: Cricketer : Phonizia 3 : 3 : j), Wiener Sportverein : Nichol-son 1 : o (0 : 0), SimmeringcT Sport-vereir.igung . Rennweg 1 : 0 (1 : 0), Gersthoi : Donau 2 : 1 (2 : 0). - Na Dunaju je gostoval poleg Slavije še gra-ški Sturm. ki je porazil Hakoah s 5 : 0. Praga: Sparta : Viktoria (Žižkov) 5 : » d : 0), DPC. : Sportbriider 7 : 1. Linz: Reprezentanca Nižje Avstrijske ; reprezentanca Gornje Avstrijske 1 : 1 (1 : 0). Curih: Berlin : Curih 3 : 1. Hamburg: Hamburg : Roiterdam 4 i 0. služila tako zvanega brezgotovinskega prometa za plačilo carine le dva interesenta, dočim izdajajo druge podružnice, n. pr. v Zagrebu, dnevno 20 do 80 carinskih nakaznic. Interesenti se opozarjajo, naj se v polni meri posluži^eio ugodnosti brez gotovinskega prometa in s tem tudi od svojih strani pripomorejo, da se pomanjkanje gotovine po možnosti omeji no- bene konkretne ponudbe in so vse kombinacije o zakupu izmišljene. Izjave finančnega ministra Finančni minister dr. Stojadinovič je ca pritožbe proti njegovi finančni politiki o priliki sestanka industrijske centrale v Beogradu podal novinarjem po-jasnenja, Iti vsebujejo v glavnem nastopno: »Te dni se jc vršila skupščina indu-strajeev iz vse države v Beogradu. Culo se je dosti opazk na mojo finančno politiko, v kolikor se ta tiče industrijcev. Industrijci niso smatrali za potrebno, da se zahvalijo, da sem povečal uvozno carino od 1:7 na 1:9, da sem izvozno carino r.a industrijske predmete (moka) zmanjšal in da sem začel z izplačevanjem starih dolgov. Industrijci eo nezadovoljni, ker uvozna carina ni še večja, izvozna carina na moko še manjša in ker stari dolgovi še niso popolnoma izplačani. Njihova kritika potemtakem prilično potrjuje oni star francoski pregovor, da tek pride, ko se prične jesti. Industrijci morajo razumeti, da nisem finančni minister samo industrijcev in da na tem odgovornem mestu moram gledati na interese vseh slojev naSega naroda. Glede izvajanja politike zaščito domače industrije moram voditi račun tudi o posledicah te zaščite v pugledu na konzumente in na državne finance, natelj Konzumnega društva za Slovenijo, v-,!-, ,n,iuat—,... . Mihael R0fanCi ravnatelj tiskarne Bhz- Zadružna banka v Ljubljani je imela svoj I. redni občni zbor v sredo 9. maja t. I. ob 17. v bančnih prostorih, katerega je vodil predsednik dr. Danilo Majaron In podal tudi poročilo o poslovanju v prvem poslovnem letu. Iz tega poročila je razvidno, da je dosegel ta naš najmlajši denarni zavod, ki je prevzel nalogo, nuditi našim zadrugam v Sloveniji kar najbolj ugodne kreditne in poslovne pogoje in je pričel svoje poslovanje 1. decembra 1921., torej v dobi, ko se za početik poslovanja niso nudile najugodnejše prilike, v prvem poslovnem letu prav zadovoljiv uspeh. Navzlic denarni tesnosti, ki vlada že dolgo in se je v zadnjem času občutno poostrila, kakor tudi drugim težkočam, s katerimi se je boril zavod, si je v tem kratkem času s skromnimi sredstvi, ki so mu bili na razpolago, pridobil lep krog klijentele, tako zadružniške, kakor komcrcljelne. Posli tega zaveda se torej stalno množe in razvijajo prav živahno. Za minulo leto se bo izplačevala 6 % divldenda t J. 24 K (6 Din) od 15. t. m. dalje. Občni zbor Je sklenil zvišati delniško glavnico od 5,000.000 K na 10,000.000 K z izdajo 12500 novih dcinic po nom. 400 kron (100 Din) in pooblastil upravni svet za Izvršitev povišanja. V upravni svet so bili Izvoljeni gg.: dr. Danilo Majaron, odvetnik In predsednik odvetniške zbornice, Antor. Kristan, predsednik Slovenske banke, Simon Kme-tec, predsednik Splošnega kreditnega društva v Ljubijani, Štefan Dražil, rav- Naša industrija se momentano nahaja v nekoliko težjem položaju nego doslej. Eden vzrokov te krize je gotovo prehod od inflacijske k deflaciiski državni fi- nika nasl. v Ljubljani, dr. Vekoslav Ki-sovec, bivši ravnatelj Zadružne banke v Snlitu. Albin PreDeiuh. ravnate!i Ohla- Tedenski tržni pregled ŽITO: ProSli teden ni bilo znatnejšega prometa. Cene so nekaj malega nazadovale, in sicer zaradi včvTščenja dinarja kaor tudi zaradi pomanjkanja denarja in končno zaradi dobrih izgledov letine. Vreme je bilo ugodno za posevke, samo nekoliko dežja bi bilo potrebno. Pšenica se je tržila povprečno po 440 do 450 dinarjev postavno baška postaja. Cene rži so se gibale med 865 do 375 Din postavno vtovorna postaja. Po ječmenu za pivovarne malo povpraševanja; trži se mod 815 do 325 Din, ječmen za krmo pa po okoli 800 Din. Oves se je ponujal po 280 do 285 Din. Po koruzi je bilo povpraševanje ie precejšnje. Žolta koruza se je tržila po 250 do 275 Din, bela po 300 do 810 Din z vtovorne postaje. Potreba po mold je dosti velika, vendar konzum ni mnogo kupoval v nadi, da bodo cene nazadovale; cene se gibljejo za <0* z vrečami iz jute med 675 do 705 Din postavno m!inska postaja. Na svetovnem trgu kažejo cene tendenco nazadovanja zaradi povoljnih vesti o stanju posevkov. Vesti o dobrih Izglodih letine prihajajo Iz ameriških in evropskih držav. ŽIVINA: Na živinskem trgu so cene govedini v splošnem nekoliko nazadovale, a cene svinjam nekaj narasle. Padec cen govedini je vzrok zmanjšan izvoz. Prošli teden so Italijani na naših sejmih skoro popolno-na izostali Na sobotnem zagrebškem sejmu se je boljša bosanska goveja živina tržila po 10 do 12 Din, a slabša po 6.25 do 7 Din, domača teleta po 16.50 do 17.50 Din, boljše sremske svinje po 27 do 27.50 Din, be-lovarske svinje po 25 do 26.25 Din za kg iive teže. LES: V zadnjem času je uspelo, da so se prodale znatnejše količine hrastovega gradbenega lesu v Francijo in Belgijo, dočim mehak gradbeni les ne pride dalje nego v Italijo. Tendenca na lesnem trgu se še ni pojasnila, ker se še ne verjame v trajno zboljšanje dinarja. Povprečne cene postavno slavonska postaja so bile profili teden nastopne (v Din): hrastovi hlodi I. 2000 do 2200, n. 1400 do 1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 3500. hra-stovina na zrcalni rez 8000 do 4000, 3tafli 2000 do 2500. hrastov les izbran 4000 do 5000, frnacoske doge za 1000 komadov 15.000 do 18.000, ozki sirovi frizi 1000 do 1200, široki 1400 do 1G00, bukovi hlodi I. 250 do 300, bukovi frizi 750 do 800, javorjevi hlodi I. 720 do 800, jase-novi hlodi I. 500 do 650, brestovi hlodi L 450 do 550, mehak tesan les 350 do 450, hrastovi brzojavni drogi 50 do 70, hrastovi železniški pragi 33 do 51, bukovi železniški pragi 40 do 50, les za kurjavo bukov I. vagon 2750 do 3200, bukov II. vagon 2200 do 2300. mešan les za kurjavo 2400 do 2700, oglje vagon 10.000 do 11.000. JAJCA: Blaga je bilo prejšnji teden dovolj na tržišča. Izvažala so se jajca največ v Anglijo in Švico. V Italijo in Francijo izvoz ne uspeva, ker imata sami dovolj blaga. Na svetovnem trgu se pojavljajo kot izvoznice jajc Litavska, Poljska, Madžarska in Rusija. Cene na naših tržiščih so se gibale prožli teden med 1 do 1.25 Din za komad. TRŽNA POROČILA. Blagovna borza v Novem Sadu: Baška pšenica 440 — 442.5, baškl ječmen 290 — 305, baškl oves 285, baška koruza 257.5, banatska koruza natovor-jena na ladjo (Tisa) 258.75, baška koruza za juni-Juli 258.75, beli baški fižol 490, moka «00» 675, «0» 665, št. 2 630. št. 5 580, št. 6 492.5, otrobi v papirnatih vrečah 140. Vse v dinarjih za 100 kg. Ponudba obila, kupovalcev malo, tendenca mima. Beograjska blagovna borza (14. t. m.) Pšenica za avgust, (76 kg, 4 — 5%) franko vagon Beograd, povpraševanje 357.50, ponudba 360; turščica nova baška, pariteta Beograd, povpraševanje 270 ponudba 280; oves rešetan, franko Kle-nak 280.285, zaključek 280; fižol beli, franko Beograd, promptno 550, 520. Tendenca nestalna, dovolj blaga. Interes edino za novo pšenico ln ječmen. Zagrebški žitni trs (14. t m.): Postavno vojvodinska postaja notlrajo: pšenica (76 — 77 kg) 445 — 450, turščica žolta 255 — 265, bela 290 — 305, defektna 230 — 250, rž (71 — 72 kg) 365 — 375, Ječmen za pivovarne 325 — 340, za krmo 295 — 315, oves 290 — 295 fižol pisani 500 — 600, beli 600 — 650, moka «0» 675 — 705, «2» 650 — 680, «4» 625 — 655, za krmo 225 — 230, rže-na 525 — 530, otrobi drobni 160 — 180, debeli 250. Tendenca mirna, nekaj čvr-stejša. DOBAVE. Dobava kretniških svetiljk. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subo-tici se vrši 22. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 1500 kretniških svetiljk. Dobava b»ro S000 komadov »odov ca p*lto**&jR smodnika po 100 kg in 47 komadov medenih uteiev. Dobava steklenih plošč. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlcl se vrt! 25. t. m. ofertalna licitacija glede dobave steklenih plošč. Oddaja izdelovanje službenih oblek. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 26. t. m. ofertalna licitacija glede oddaje Izdelovanja poletnih oblek za osobje državne železnice. Dobava p rediva. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 25. t. m. ofertalna licitacija glede dobave prediva. Dobava moke. V intendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vtš! 25. t. m. ob 11. dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 860.000 kg pšenlčne krušne moke (tipa 80 %. (Predmetni oglasi so v trgovski ln obrtnliki zbornici v Ljubljani na vpogled.) — Likvidacija podružnic Avstro-ogr. ske banke na našem teritoriju. Iz Beograda poročajo: Finančno ministrstvo je odredilo likvidacijo podruinio Avstro-ogrske banke. V ta namen poziva Na rodna banka vse dolžnike Avstro-ogrske banke, da najpozneje do 30. junija prijavijo svoje dolgove pri onih podruž nicah Narodne banke, ki so nastale iz podružnic Avstro-ogrske banke. Dolgovi se morajo Izplačati v dinarjih, in sicer v razmerju 1 dinar =* 4 krone. Pri plačevanju se bo upoštevala obrestna mera, ki je' veljala pri Avstro-ogrski banki Proti onim, ki do predpisanega rok* ne bodo poravnali svojih dolgov, bo Narodna banka postopala sodnim potom. Ta poziv pa se n« nanaša na hipotekar-na posojila, ker s temi razpolaga centrala Avstro-ogrske banke. Upniki podružnic Avstro-ogrske banke na jugoslovanskem teritoriju morajo ravno tako do 30. junija prijaviti svoje terjatve s potrebnimi dokumentL Izplačilo je prevzela Narodna bauka v zgoraj naved* nem razmerju. = Ameriška mast v Zagrebu. Iz Za. greba poročajo, da so pričele nekatere tamošnje tvrdke uvažati ameriško mast. ki je znatno cenejša od domače in je dobre kakovosti Od uvoza te masti V obetajo padec domačih oem. — V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Celjska posojilnica d. d. v Celju; Brata Mulej, trgovina t lesom na Lancovem pri Radovljici; KlemenčiP in Kokalj, lesna Industrija v Lescah; A. A. Baker & Oo., Suoc. (London S. W.) d. z o. z. v Ljubljani (uvoz apirituoz angleškega Izvora, vin, čaja, kave itd.): •Brata Eberl* nasledniki Martine, Černe & Co., pleskarstvo, llkarstvo in črkoeli-karstvo, d. z o. z. v Ljubljani: »Draga*, lesna trgovska in industrijska družba, z o. z. v Ljubljani; »Jakor*, kovinska tehnična tovarna, d. z o. *. v Ljubljani; »Lipolit*, tvoniica umetnega marmorja, d. z o. z. v Ljubljani; Ljubljanska gradbena d. z o. t. v Ljubljani; »Mexida», mednarodna eksportna in importna d. x o. z. v Ljubljani; »Silva*, industrijska in trgovska lesna d. z o. z. v Ljubljani: »Unita*, lesna in trgovska d. z o. z. v Ljubljani; Moravec & Antončič, vulkani-zaciju gumija v Mariboru; Narbeshuber in drug. instalacije in proizvajanje električne sile itd. v Mostah pri Ljubljani: Pražarna Žika, d. z o. z. (praženje žitne kave itd.) v Rožni dolini pri Ljubljani. Izbrisale so se: Slovenska eskomptn* banka (fuzija s Trgovsko banko) v Ljubljani: Vovk & Benko, trgovina z mešanim blagom v Mlinu; L. R. Schfltz, Ing. Pavlin in drug, keramična industrij* Petrov če pri Celju (zaradi prodaje). = Avstrijci prevzemajo subotiško plinarno. Iz Zagreba poročajo: V Subotici se je nahajal te dni ravnatelj dunajske VcrgafiungB-Industrie-Gesellschaft, ki w v imenu omenjene družbe pogaja z» prevzem subotiške plinarne. = Pri novi tvornicl papirja In cela lože v Beogradu se montirajo Btro.il Dnevna kapaciteta znaša 2 in pol va gona. = Osterreichische Bodenkredltanstalt ima v prošlem letu na glavnico 7.2 m: lijarde Ka 14.696 milijonov Ka čistega dobička. Od jugoslovanskih zavodov sp?. data v njen koncem Hrvatsko-slavon-ska hipotekama banka v Zagrebu in •Bosanska banka* v Beogradu. Na občnem zboru bo omenjeni dunajski zavod predlagal povišanje glavnice od 7.? na 10.8 milijarde Ka. = Kriza reainega kredita v Avstriji. Na Dunaju prideta za hipotekama posojila v poStev le še »Erste Osteirei chisehe Sparkasse* in mestna centralnr. hranilnica. A tudi ta dva zavoda dajet3 le bančni kontokorentni kredit s hipote karno podlago le na 3 mesece s prolon gacijo največ za nadaljnjih 3 mesecev Tak kredit stane 30 %. Isto je na deželi Tam se dajejo le 20 do 30 % kou tokorentna posojila. = Znižanje cen železa. Cena železu je V Avstriji padla ta 15 do 20 % zaradi vzporednih pojavov ▼ Nemčiji in na Češkem. =» Izvozna carina na sirove kože v Italiji se je zvišala, da se onemogo^ izvoz. «= Kontlngentlranje Izvoza živine v Ru- munljL S 1. junijem je iz Rumunije zopet dovoljen Izvoz živine in bo vlada določila kontingent, ki bo dovoljen za izvoz. = Poljska Industrija papirja izkazuje letos lep razcvit. Izza januarja delajc vse tvornice s polnim obratom in pro sodov In uteži. V pisarni smodnišnice v Kamniku se sklene 28. t.m. j izvajajo mesečno okoli 400 vagonov pa ob 11. doDoldne direktna pogodba za do-! pitja. Dopisi JESENICE. V nedeljo ie prispela semkaj z jutranjim vlakom srbska pjevačka družina Stankovič iz Beograda. Spremljali so io ravnatelj »Glasbene Matice* g. Hubad, predsednik njenega pevskega zbora g. Prunk in starosta JSS dr. Ravnihar. Jeseniški Sokol je aranžiral na kolodvoru nrav iskren pozdrav. Člani in članice so Jošle v kroju in z zastavo; pozdrava se ic udeležil tudi obrtni naraščaj in moška in ženska deca. Na peronu je bila kovinarska godba iz Save in združeni pevci Sokola in pevskega društva Sava ter mnogo občinstva. Ko je zavozil vlak na postajo, so zadoneli bratom Srbom viharni Živio! in Dobrodošli! klici. Gosti so bili prijetno presenečeni. Pjevačko družino je pozdravil z iskrenim nagovorom dr. Kogoj, pevci so zapeli v pozdrav mogočno <-Bu£i morje adrijansko*, tamburaški zbor iavorniškega Sokola pa je zaigral kolo, kar je Srbe silno podžgalo in so pričeli takoj piesati. Veličastni in prisrčni t prejem je napravil na vse goste neizbrisen spomin. Zlasti srbske dame so bile ginjene do solz, ko so jim Sokolice izročile cela bremena krasnih narcis. ZAGORJE OB SAVI. V soboto dne 12. maja se je vršil v Zagorju ob Savi ob 20. uri v gostilni pri Korbarju prav dobro obiskan redni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke. G. predsednik dr. Zamik je podal izčrpno poročilo o preteklem poslovanju in pa o smernicah v bodočnosti, njegovo poročilo pa je še izpopolnil g. tajnik Polj-iak. Izvoljen je bil sledeči odbor za leto 1923. Predsednik dr. Tomo Zarnik, podpredsednik Birola Gvidon, tajnik Ferdo Poljšak, blagajnik Ivan Steiner. Odborniki: VVeinberger Mirko, Kušar Slavoj, Korenina Melhior in Prestor Niko. Pregled liki računov: Jerin Ladislav in Hladnik Franjo. IZLAKE. Ustanovni občni zbor krajevne organizacfle Jugoslovanske demokratske stranke se je vršil v nedeijo dne 13. t. m. v gostilni pri g. Ivanu Bregarju za ubčino Aržiše — Kolovrat. Izvoljen ie bil bedeči odbor: predsednik Cencelj Franc, upan, podpredsednik Tomelj Zdravko, tajnik Blei\veis France, odborniki: Strei-ner Jaka, Bregar Ivan, HribaT Rudolf. Zborovanje se je vršilo ob zelo ugodni udeležbi MOKRONOG. V petek dne 11. t. m. kmalu po dveh popoldne, smo Imeli pri nas kratek, a močen naliv, med katerim je po kratkih presledkih trikrat udarila strela v cerkev Dolenjcem staroznane božje poti, na Žalostni gori pri Mokronogu. Cerkev Matere božje je precej po-Nkodovana. Prizidek pod stolpom, ki slu-i:\ za govore, je popolnoma porušen. Tudi drugače je zunanja stran zidovja tia raznih mestih močno poškodovana. Manjša, nekoliko nižje nahajajoča se cerkev — Svete stopnice — ima ravnotako več poškodb. Posestnik Pavlin, stanujoč streljaj od cerkve, je nesel škaf k cerkvenemu žlebu, da prestreže vodo, ki se mora sicer nositi iz doline. V kritičnem trenutku je bil prav blizu stolpa. Kakor pripovedujejo, ga je strela treščila dvakrat na tia. Desno in levo roko ima otrpnjeno, desna je tudi nekoliko ožgana. Ker ie možakar že precej star ln brez prave pomoči, bo bolj počasi okreval. Naj še omenim, da je na obeh ccrkvah do 30.000 Din škode. BREŽICE. V soboto, dne 12. t. m., je priredilo naše dramatično društvo zadnjo predstavo v letošnji sezoni, Meško-vo «Mati5, ki je Izborno uspela. Glavno vlogo je mojstrski izvedel g. Lukež, krepko pa mu je pomagala gdč. Hrova-icva. Vsi drug! igralci in igralke so pri-'.? orno s'i, da je težka drama dosegla popoln uspeh. Vsa čast in priznanje našemu dramatičnemu društvu, posebno režiserju g. ToporiSu za veliko požrtvovalnost in trud v letošnji sezoni. H krasnemu večeru je prispeval tudi naš god-teni klub pod vodstvom č. g. kanonika Mešička. Klub se razvija prav lepo. Predsednik društva, dr. Hudelist se je vsem igralcem in igralkam s krasnim govorom toplo zahvalil za pridno in marljivo delo v letošnji sezoni, želeč, da bi imela prihodnja še več uspeha. IZ GORNJEGRADSKEGA OKRAJA. Gospodinjski tečaj, ki je končal v Šmart-nem z najboljšim uspehom, se sedaj nadaljuje pod vodstvom državne učiteljice sosp. Micke Rožnik v Ljubnem. Udeležuje se ga 16 deklet, ki napravijo v bin-koštih izlet v Logarjevo dolino. Da so gospodinjski tečaji neprecenljive vrednosti, se priznava splošno. Koristili bodo ne samo domačinom, ampak tudi tujcem. Take tečaje nameravajo uvesti zato tudi sosednje občine. ŠMARTNO OB PAKI. Star slovenski pregovor pravi: Pometa i najprej pred svojim pragom, potem šele pred drugim. To naj bi imel vedno pred očmi zlasti naš kaplan in potem bodo gotovo izostale pridige, kakršna je bila v nedeljo, nad katero so se zgražal! vsi. V naši vasi se nam ni treba bati kuge in tudi ne pohujšanja. Ako pa le pride, potem se ga bomo znali ubraniti že satni. Roko na srce! DOLNJA LENDAVA. Pred dvema mesecema smo dobili zelo dobrega slovenskega brivca. Njegov lokal je tako glede čistote kakor tudi glede dela lahko vsem za vzor. 2a!ibog pa kljub temu večina naših ljudi zahaja raje k brivcem druge narodnosti. Madžari z vsemi silami podpirajo svoje ljudi, mi tega ne znamo, ali pa smo premalomarnl Tu ne pomaga noben izgovor. Držimo se kar najstrožje gesla »Svoji k svojim* in potem se nas jodo naši nasprotniki ne samo bs!i. ampak nas tudi spoštovali. Naravnost narodna dolžnost vseh zavednih Slovcr.ccv je, da v- obmejnih krajih podpiralo samo svoje ljudi SLOV. BISTRICA. V soboto ob 10. dopoldne, so odpeljali z Grajskega trga v Mariboru čez državni most v Slov. Bistrico na treh vozovih pet jako lepo in okusno okrašenih 50 centov težkih zvonov, ki jih je izdela! inž. Buhl v Mariboru. Na velikem zvonu, la ga je vleklo 6 konj, so vlita imena vseh dobrotnikov. V nedeljo je prost Matek blagoslovil zvonove, popoldne pa je bila ljudska veselica na prostem. Objave * Akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev, sklicuje za sredo dne 16. t. m. ob 19. uri 30 min. (polosmi uri zvečer) sejo akcijskega odbora, ki se vrši v prostorih želez-ničarskega doma Turjaški trg 2. Akcijski odbor. * Zaključno predavanje v društva 'Soča* v Ljubljani se vrši v soboto, dne 19. t. m. v salonu »pri Levu*. Predava g. dr. Karel Šavnik, delegat ministrstva financ o temi: »Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave*. — Predmet zadevlje — posebno danes — v živo vse sloje ter vse privatno in državno gospodarstvo. Razprava o tem predmetu dobi poseben pomen, ker jo bo obravnaval eden prvih strokovnjakov na finančnem polju Jugoslavije. Zato odbor »Soče* opozarja na to velezanimivo predavanje ne le svoje člane in prijatelje, marveč i gospodarske in finančne kroge vseh panog, naj ne zamude te ugodne prilike. — Začetek točno ob pol devetih zvečer. Vstop prost. * J. n. a. d. cjadran» v Ljubljani poživlja vse člane na društveni sestanek, ki se vtši danes, 15. t m. ob 20. uri. Na dnevnem redu je osnovanje podpornega društva. — Odbor. * S. sestanek znastvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v sredo, 16. t m. ob 5. p> poldne v predavalnici Bolnice za ženske bolezni s sledečim sporedom: 1.) g. pri-marij dr. Fr. Gosti: »Zločin ln umobol-nost». 2.) g. primarij dr. Fr. Derganc: »Frenikotomija in kirurgija pljuč in demonstracije. 3.) g. dr. M. Ambrožič: Demonstracije. 4.) Ginekološke porodniške demonstracije. — Odbor. * Cepljenja koz ne bo. Prejeli sino: Okrožni zdravniki v Sloveniji so sklenili na svojem sestanku, prekiniti s 14. majem vsako uradno delovanje, ki spada v njih delokrog. Zato tudi izpade že naznanjeno cepljenje koz v zdravstvenih okrožjih, na kar se prizadeto občinstvo opozarja. * Občni zbor električne zadruge v Sp. Šiški se vtši 27. maja ob 9. uri dopoldan v ljudski šoli v Sp. Šiški. * Prostovoljno gasilno društvo v Ho-tedršici opozarja ua svojo letošnjo običajno vrtno veselico z raznovrstnim sporedom, ki se bo vršila dne 24. Junija Prosimo vsa bližnja društva, da na ta dan ne prirejajo enakih prireditev, ter vabimo k obilni udeležbi. Podrobnosti objavimo na letakih. * Vrtna veselica v Šoštanja. V nedeljo, 20. t m. priredi klub slovenskih kolesarjev »Ilirija* v Šoštanju veliko vrtno veselioo v hotelu «Jugoslavija* v Šoštanju. Razni kolesarski klubi iz Slovenije pa priredijo na isti dan kolesarske dirke v Šoštanj. * Razstava vajeniških izdelkov, risarskih in spisnih izdelkov. Občna obrtna nadaljevalna in strokovna mizarska nadaljevalna šoia v Št. Vidu pri Ljubljani priredi za binkoštne praznike razstavo. Obrtniki, mojstri in drugi Interesenti uljudno vabljeni na obisk, da se prepričajo kolike važnosti so te šole, četudi se sedanji svet zanje tako malo briga in zanima. Razstavni prostor v risalni-ci osnovne šole v Št. Vidu bo obiskovalcem dostopen oba praznika, t J. 20. in 21. t. m. od jutra do večera. Vstop prost. * Kino «Matica* v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da se ie film »Markiza de Chatelet«, ki se je imel predvajati v kinu Matica, na zahtevo kraljevskega dvora odposlal v Dubrovnik, kjer si ga je ogledala Nj. Vel. kraljica. Mesto filma Markiza de Chatelet, se predvaja od 14. do 16. L m. krasna in nadvse zanimiva drama v 6 dejanjih »Kadar listje vene in kadar se ženske starajo*. V glavni ulogi tega znamenitega filma nastopa svetovno znana Asta Nielsen. Opozarjamo cenj. občinstvo, da Je ta film vzbujal povsod največjo senzaciio in zadovoljil najbolj razvajene filmske ljubitelje. * Na Krima pozabljeno. — Turist in turistinia z blond lasmi, oba navidezno poznana, ki sta prišla 10. t. m. med 12. iu 13. uro iz vzhodne strani na vrh Krima, se naprošata, da javita nemudoma svoj naslov na pisarno osrednjega odbora SPD. v Ljubljani. Kralja Petra trg št. 2. Blagovolijo se naj zglasiti tudi vsi ostali turisti, Id so bili ta dan na Krimu. * Našla se je v Ljubljani mala vsota denarja. Dobi se v Kopališki ulici 8. j spomnila 25Ietiiice mojega delovanja i 'zelo priznavalnini dopisom: nadalje sem ! pripomnil, da m: je po prevratu bila skrb ! ohraniti kroniko o potresih neprekinje-| no in da moje delovanje za časa Jugo-; s k. vije ni bilo drugačno, kakor poprej, i Občutil sem zato brez utemeljitve izdani odlok za bridko žaljenje moje osebe ter za kvaren znanstveni stvari. Zaprosil sem torej, da ministrstvo za prosveto ukrene 1.) revizijo odloka in 2.) da izda tak odlok, ki bo mojemu delovanju pra-vičen v stvari in obliki in ne bo na kvar sejzmološkemu proučevanju v Sloveniji. Ministrstvo za prosveto je podalo rešitev moje vlogo dne 10. oktobra 1922 z besedami: »Odlok ministrstva prosveto ostane u s&azi*. Slutim, da je posredovanje vieoko uglednih oeeb v Ljubljani potem še enkrat obrnilo v Beogradu pozornost na to zadevo. Sledilo je pojasnjevanje v obliki neuradnega dopisovanja višjega uradnika v ministrstvu za prosveto. Imel sem priliko tudi opozoriti da je odlok s 17. febr. 1921 v protislovja s ustavo, ki veli v čl 16.: »Znanost in umetnost sta svobodni ter uživata zaščito in podporo države*. Na to je ministrstvo za prosveto izdalo končno odlok, 20. jan. 1923, ki mi je dešel v tekočem mesecu in je stavljen v sklad z ustavo, ker mi dopušča, da nadaljujem delo »kot privatnik*, nadalje pa vsebuje motivacijo odloka s 17. febr. 1921, češ da nisem pošiljal podatkov »Seizmološkemu odseku* (kraj ni-naveden). Istini na ljubo mi bodi dovoljeno pripomniti, da sem šele iz dopisa višjega uradnika ministrstva prosve-te z dn drtavnln, davkom ne Ince.a'« vrad do SO fcesetfl Ctn 6"—, *is'l ndsfrjš Sneda 60 par — Piti« m vedno napral >lahko tudi v znamkah'. Na vpr«Sar.'a odgover a uprava la, ako ]a vprakaa)« prlioiana znamka za odgovor ter manipulacija pristojbina (I Om>. Trboveljski premog in drva « stalno t zalogi vsa'co množino Družba Ilirija, .Ljubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Za izdelovanje najmodernejših promenadnib kakor tndi spoitnlk oblek za gospodo in dečka se priporoča Jakob Smepajc, krojaški mojster na Opekarski cesti St 31. FinI češki vzorol po tovarniški eent vedno na razpolago. 837 Nepremočljeve 69/1 dežne plašče sa dam« In gospoda priporoča, tvnika a. S E. Shobeme Obvestilo. Obveščam slavno občinstvo, da kuoujem stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Pridem tudi na dom. Martin Oram6 839 llnbliana. St. J koba nabrežje štev. 29. Krepak deček, star 15 let, bi se rad nčil mesarskega obrta, najraje v Ljubljani. Cen;ene ponudbe na A. Trdina, Slomškova ulica 11. 1787 8 do 10 pomočnikov, dobro izvežhanih, potrebuje čevljarska zadruga v Ljubnem (Štajersko). Plača po dogovoru. Pismene ponudbe ua čevljarsko zadrugo v Ljubnem. 17e0 osebno, pridejo v pošt9kls, mlado, dela iu otrok vajeno pošteno snažno, takoj sprejme družini v mesta. Naslov v upravi »Jatra*. 1132 Poštena, snažna ženska, ki se razume na kuho, se sprejme takoj k boljši dražini. Naslov pove uprava »Jutra*. KnJlgovodia - btlanolst, s petletno prakso, želi izpre-rneniti službo. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe pod ,Amerikaasko knjigovodstvo' na upravo »Jutra*, ig-7 Trgovski pomočnik mlad, vešč špecerijske, galanterijske in manufaKturne stroke, želi premeaiti službo. Gre tadi kot potnik. Ponudbe pod šifro »Podjeten* na upravo »Jutra*. 1838 SSotorno kolo s priklopnim vozom 6 do 6 H P se proda. Ogleda se pri gosp. Florjaačič. BeKnburgova ul št 6. 1811 ZAHVALA potresnim poročevalcem v Sloveniji Dne 17. februarja 1921 je izdalo mi nistretvo za prosveto odlok, ki glede ! moie osebe določa, da »se prof. Seidlu zabrani prikupljanje podatkov o potresih v Sloveniji*. Ta v stvari in obliki nenavadni odlok mi je bil izročen dne 7. septembra 1922. Takoj sem podal ministrstvu za prosveto vlogo. V njej sem navedel da sem od leta 1895 deloval kot s»jzmološki referent za Kranjsko in Goriško in se je akademija znanosti na Dnnaiu leta 1919 v izredni pozornosti SO hehtoiitrov vina, lastnega pridelka, prvovrstnega, letnika 1921., se dobi pri i&S Josipu Spornu, Rogatec. Anto - Omulbns »Dion Pouhon* 30, 40 HP za deset oseb z generalno repa-raturo, se proda. Dobi se po ceni pri g. Hermini Kvas, Vojnik pri Celja. 1762 1807 Siša v Sozjem s o sobami iu pritiklinami, vrtom in veliko njivo, ugodno takoj naprodaj. Vprašati pri Mariji Vončinovi, Kozje 14. Kresna kmetijska posestva, 1630 16 orslov, 700 sadnih dreves, orai vinograda, lepa hiša s 4 soban;; in pohištvom ter velikim inventarjem naprodaj za 300.000 Din. Potem vele-posestva, graščino, mala, srednja kmetijska in gosposka posestva, gostilne, trgovine, mlini, žage, velika gozdna posestva, hiše, vile itd. Naslov v upravi »Jutra». Zahtevajte povsod češko-eksportno pivo iz zagrebške pivovarne. Izvrstna kakovost, Csne kon-| knrenčne. Glavna zaloga v ) Ljubljani: Baiželi, Šiška. I __17S1 . —^———— Brusne kamne za kosa, i prave italijansko, taprebeg-Ijive v dobroti, modro ga-Uoo, rafijsko ličje, mor-i sko travo za codroce » 1 vsaki množini priporoča I SEVEK A KOMP., Licbliana, \Volfova ulica 12. 1706 Otroški vozički, več vrst, dvokoleGa razDib modelov, uajnevejši motorčki amerikanskega tipa »Evans*. Velika zaloga pDevmatik6 in ; delov po najnižji eeni. Spre-' jemajo se tudi vta popravila, emailiranje ia poniklanje. »Tribana* F. B. L, tovarna dvokolss in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar lovska cesta 4. Kdo hoče naložiti svoj danar plodonosao? Kupim manjšo graščioo i živim in mrtvim inventarjem, obstoječo iz vinograda, travnikov, njiv, gozda, v sknpni velikosti od 13U do 150 oralov. Plačal bi posestvo na ta način, da bi se poleg letnih 10 do 12 % obresti amortiziral dolg v 8, nadalje pa v 10 letih. Ceaiene ponudbe pod »Kmet* na upravništvo »Jutra*. 1836 Mesečno sobo 1822 išče mirna gospodična v sredini mesta, če mogoče s posebnim vbodom, brez vsake postrežbe. Plača postranska stvar. Naslov pove uprava »Jutra*. 1835 Lepa mebllrana soba se takoj odda gospodu. Poizve se Kolodvorska ulica št. 34/111, levo. 182a Slike za legltimaoljt izdeluje najhitreje Hugoa Hibšer, foto raf, Ljubljana, trg 7, nasproti Križanske cerkve, usi j Valvtzorjev Parni stroj, ležeči, stabilni, z Rieder ek-spausivnim deliteljem, 35/40 tiP delamožuosti, v na boljšem stanju, se proda za ceno 50.000 Din. Tvoruica »Vulkan«, Kranj. 1731 Tovarna sodavloe, kompletna, se poceui proda. Lekarnar Ivo Tončič, Brežice ob Sari. 1827 Ženska obleka, isso dobro ohranjena, in sekaj drugih predmetov je naprodaj. Naslov pri apravi »Jutra«. Dva prvovrstna psa Dobermaua : eden je odlito-van s prvo nagrado na mednarodni razstavi, prodam. Isto-taca se proda malo rabljen amenkanskj Fort-anto. Vprašati je pri Matjanu, Fužine pri Ljubljani. 1831 Najboljša za sobe je Antiseptična ustna voda lekarne G. Bavarci č v Ljubljani , Karlovška cegta št. 2. 14S2 Brlvnloa, prvovrstna, z velikimi izlož beuimi okni, tudi za dame, se takoj za gotovino pro.ia. eventualno z opremljenim stanovanjem. Dopisi naj se pošljejo ns g. Karla Koscbu-cha, brivca t Mariboru, Taten-backova al. 2. 1828 Dekle, 1802 staro 29 let, kuharica, želi znanja s poštenim fantom Ponudbe pod »Vrtna roža št. 409» na podr.,Jutra', Celje. Peter KobaS Kranj, Glavni trg tvornica v»eh vrst blaiin iz širne in morsVe trave, modr ee na peresih. Spccijelna trrdka za izdelovanje klubgarnitar. Najnižje eenei Najvidnejši izdelki! j Zahtevajte oferte iu cenike! 88 | Vogalna blša, 1797 enonadstropna, v sredini Ljubljane, s trafiko, s pripravnimi trgovskimi prostori, za vsaki obrt, na prometiii točki in z osmimi stanovanji se za ceno 190.000 Din proda, . e resni reflekt&ntje, ki se zglasijo Dama, 1688 srednjih let, prijetne zunanjosti, svetakega naziranja, t ugodnih eksistenčnih razmerah, išče v svrbo izprehodov, izletov, oziroma počitniških potovanj, družb - istotakega, odnosno starejšega inteligentnega gospoda. Na željo bi se k tem ekskurzijam lahko pritegnila tudi tretja oseba. Tajnost obojestranska, častna zadeva Zaprti dopisi se prosijo na uprava »Jutraa pod »Svetssa dama>, L ubljana 1. maj 1923 Izobražena mladenka, trgovsko naohražena, sedaj v drživii službi, g kapitalom | 300 000 K, želi znanja s sim-1 Zakonska brez otrok želita mesta. Prevzameta oskrbovanje kakšnega posestva ali gostilno t uajem ah ca račun. Resne ponudbe pod »Varčnost* na upravo ,Jntra'. __lgl« Celjski brlveo 1KS KoStomaj v Prešernovi nI 19 ima na xalogi kite in lasulje ter maskira Fabrikaeija La-solina. Speeijelna električna masaža glave in obraza. 1820 Naznanjam cenjenemu občinstvo, da sem se vrnii od vojakov domev v Žalec. Prevzamem vsa t kleparsko stroko spadajoča dela ter gara tiram u točno, vestno, solidno in najcenejšo postrežbo. Ivan Saduik, klepar. Drniabnlka(oo) s 25 do 60 tisoč dinarjev se želi ia ostanovitev S^rne zaloge izvrstnih inozemskih izdelkov v Maribora. Dopisi pod »lmpra* u» upravništvo »Jutra». 1S23 vatno za krojafte 1821 m šivilje 1 Najmodernejše kroje sa gospode, dame in dečke raz-posiljs. Treba je poslati tamo mero in dobi se po meri napravljen kroj. S. Potočnik, konoes. izpraš. učitelj krojenja, Kamnik (Gorenjsko). \i ©glasi v „IU?mJ" i^ai® dober uspeh! v vseh velikostih in barvah Pri pismene* naročilu zadostuj navedba starosti. Največja Izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB, manufaktura, moda, konfekcija LJUBLJANA. Dvorni tra: 3. 7,9