Snsernhra mlnifttra *•¦ Keroiea za w#lltv#0 \ Naš narodni voditelj in buditelj lninister dok tor Korošec je imel na sestanku zaupnikov Kmetske aveze oziroma Slovenske ljudske stranke v Mariboru dne 30. septembra velezanimiv govor, kafcerega žal ¦»sled pomanjkanja prostora ne moremo priobftiti v •oeloti, ampak samo y izvlečku. U.vodoma je minisfer dr. Korošec naglašal, da asastava naše sfranke ni nova in tudi naš program ni aeznau. Enakopravnost našega troimenskega naroda. Mi Slovenci smo bill v stari Avstriji povsod zasposiavljeni, prezirani, bili smo pač narod klapoev in nismo bili enakopravni z drugimi narodi, vsled 6esar smo bili skrajjao nezadovoljni s staro državo. .V navi državi smo si bratje z braii, nismo ve6 različni narodi, vsled 6esar zahtevamo povsod stroge enakopramositi, bodisi glede dolžnostd in pravic, glede davkov io bremen, glede šolstva in veroizpovedanja. Raerednl boj. Naša Kmetska zveza je sicer kmetska stranka, ni pa razredna stranka, ni stranka, katera bi huj ^kala eclea stan proti drugemu, ki bi s© omejevala sanio na kmete, a vse druge stanove pa izkljufcevala, nasprotno, naša stranka kliče pod svojo zastavo vse stanove brez izjeme. Med razredne stranke prištevamo po pravici Samostojno, ki se hoče brigati le z<x s^emljiške posestnike, nadaljie sociialistično ali boljšeriško, kii skrbi samo za delavski stan ter demokratska stranka, ki kmeta in delavea ne mara v svojib vrstali. Samouprava Slovenije. V, Sloveniji in tudi na Hrvatskem bo v ospredju vofilnega boja stalo vprašanje, kako hočemo uprav Jjati našo državo, ali vse iz Beograda, ali pa nekatere stvari ia zadeve tudi iz drugih središč. Naše nasprotne stranke se še o tem vprašanju niso dovoli jasno izrazile. Do pred nedavno je bila demokratska stranka, ki se imenuje sol Jugoslavije, strogo centralistična, vse je botela npravljati iz Beograda ven3 toda v zadnjem času jo pa prešinja strab pred zablodo v katero je zašla. Za samostojneže je pa vpraSanje centralizma in samouprave previsoko vprašanje, da fci ga mogli umeti. Novi socijaljisti in boljševiki si žele, da bi se vladalo vse iz Beograda ven, sjtari so<5i;alisti pa menijo, da bi bilo dobro, da bi se nekai aamouprave dalo Sloveniji, Hrvatski itd. Naša stranka pa stoji odločno na stališču,; da se naša država radi hitrejše, boljše in primernejše uprave razdeli v veC pokrajin.. Slovenija n. pr. se naj določi kot jedna upravna celota. Naša stranka bo šla z geslom: samouprava za Slovenijo, neustrašeno v volilni boj. Monarhlja ali repnUlka. Vsak razsoden in trezno niisleč podanik naše države mora priznati, da naša država ni zrela za r&publiko. Tudi nimamo povoda si želeti republitaj kaj- ti že dve leti živimo z našo slavno slovansko dinasti- . jo, a ni ga katoličana, ki bi v verskem oziru mogel ' izre6i le najmanjšo pritožbo. Bazmerje države do cerkve. . Zanesti v volilno borbo versko vprašanje, še ni , bilo nikoli tako potrebno, kakor ravno sedaj, ko se -: pripravljamo za volitve v ustavodajno skupšSino. Ra- t zmerje med državo in oerkvijo mora biti razjasnjeno, l mora bili ali prijateljsko ali sovražno. Ma smo za pri ; jateljsko, a uaši nasprotniki pa za sovražno* DoloČiti ' se mora, ali bo v naših golah ostal križ in katehet ; ali ne; določiti se ludi mora, ali bo smel dubovnik v ; cerkvi svobodno govoriti, ali mu bodo dali hagobfinik; v obliki kancelparagrala. \ i Proti mllitarlzma. ] Naša stranka je bila vselej načeloma proti mili-! tarizmu ter je želela^ da bi se vsi sponl med država- J mi in uarodi poravnali na nekrvav način in to 3tali- i šfie zavzeraa Še tucli sedaj. Toda naši ljubi sosedi | prežijo okoli naše države s puSkami in topovi, da,bi ! nam odtrgali še one kose zemlje, kojilr nam še niso j odvz-oli v Parizu, Toda ako militarizem (vojaštvo) še \ nora ostati, potem zahtevamo df> je pametenr člove - « koljuben ip raodern. Izostati- pa morajo in to zabte - ^ vamo odločno, batinjenje, kaznovanje s tem, da mo rajo vojaki gledati v solnce, eksercirati v srajci in spodnjih hlačah brez čevljev, slaba hrana itd. Mili tarizem ima pač izrodke v vsaki državi., toda taki izrasfki militarizma se morejo odstraniti. Med svetovno vojno smo računali, da bodo po vojni nastopili tudi socijalni demokratjte proti militarizmu (vojaštvu), kar je bilo gotovo v njihovi moči. Toda socijalni demokratje, ki sioer za vsakib deset helarjev štrajkajo, niso hoteli vpeljati splošnega Strajka, da bi ustavili svetovno ldanje, ampak so prav pridno vozili topovej municijo in vojaštvo po železnioab, po tovarnah pa neumonio izdelovali raorilno orožje. Da so ravno socijalni demokratje vneti pristaši militarizraa, nam je za vzgled socijalistična in bolj ševiška Rusija, ki je sedaj najbolj milijaristična država na celem svetu. Vidimo torej, da so soci]alisti izdajalci svojili lastnih naftel. \ I Izdajstvo saroostojnežev. | Dr. Tftvžar. \ Naša sjtranka je preSinjena z željo, da bi se Ich i tošnji volilni boj vršil mirno in dostojno. Obžalujemo, » da je letošnji volilni boj otvoril ljubljanski župan dr. | Tavčar s psovko o ^katoliških kavkah". Obtožujemo j ga zaradi te psovke, toda mi bomo ohranili mirno kri \ Krepko in odločno, toda v dostojni obljiki b6rao odbi- \ iali vse naspvotne napade. Ub vsaki volitvi je suro- ¦" vost naših nasprotnikov bdpirala volilcem o6i, natn pa pomagala do zmage. NaS program in surovo besnenje nasprotnikov nam bo tudi v tem volilncm boju pripomoglo do zma-