#
%E+
+

O, Bog, ~e si, kar si, kjer si,
glej, po kri`potjih ver in zmot
iskal sem te vso dolgo pot,
a tebe ni in ni, se zdi.
Vse stvarstvo pa je ~udo ~ud
in pameti ni mo~ verjeti,
da sonce se iz ni~a sveti,
da je `ivljenje jalov trud.
In smrt je takšno zló
in up v nesmrtnost tak vir sre~e,
da v `elji, da postal bi ve~en,
verjel bi vse – ~e bi lahko.
A vse, kar truden sem popotnik
dognal na brvi ~ez prepade,
je to, da nimaš sive brade
in da ne gledaš skoz trikotnik;
in da vse moje modrovanje
po vir resnic z rešetom hodi,
da dvom je le upor usodi,
vprašanje pa vse moje znanje.
Zato ne pravim, da te ni,
in ne, da si – kje je dokaz?
Zakaj mi skrit je tvoj obraz?
Daj znamenje! ~emú ga ni?
Morda zahtevaš slepo vero?
A, glej, ~e si me ti ustvaril,
ti sam razum si mi podaril,
ki ve preverja s svojo mero.
#+

	




Kako naj najdem pot do tebe,
~e mi razum, od tebe dani,
na slepo verovati brani,
a jaz ne morem sam iz sebe?
In ~e si ustvaril si vesolje,
~emu naj sploh za to ti grå,
mar kdo priznava te, mar ne,
saj je prav vse plod tvoje volje.
^e jaz grešim z razumom, z usti –
ti hôtel si takó, verjemi!
nevero mojo nase vzemi
in meni-sebi greh odpusti!
#
Meglà je siv, svilen,
po~asi vpijajo~ papir,
ki nanj `ari ve~er
z brezbri`nostjo narisal je jesen.
Sve`ina. Hlad. Sadovi so na tleh;
in ptice za goràmi;
semena v zemlji... Po poteh
korak tišino drami.
In vse, kar je bilo,
se zdi, da znova bo;
in vse, kar bo,
se zdi,
kot da je `e bilo.
%E+
 #
%E+
	
Pariz, tam za ~elado Panteóna,
ves raziskren kot morje od planktóna.
A vseh teh stokrat milijon lu~i
tem~, ki v prsih je, ne razsvetli:
bolest, ki se skotila je doma,
je z mano kakor zvesta psica šla.
In zdaj sva tu, v tem mestu davnih sanj,
in kot dva slepca v no~ strmiva vanj.
In vseh teh stokrat milijon lu~i
tem~, ki v srcu je, ne razsvetli.
Le daljni š~ip, samotni š~ip brez zvezd,
ki vidi milijone ptic in gnezd,
z bla`ilnim `arkom ne`ne mese~ine
ozarja t~mo moje bole~ine
in na ves svet rosi bel `amet cest,
da ~ezenj roma utrujena bolest
~ez reke, ~ez gorovja in ravnine
v zeleni otok moje domovine,
da tam poklekne in zašepeta:
Boli povsod, a naj boli doma.