Pošfnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO DRUŽINSKI TEDNIK Skušajte se pri vsaki priložnosti vživeti v položaj svojega bližnjega, njega pa posadite na svoje mesto: potem boste vselej pravično sodili. Sv. FrančlSek Šaleški Leto XI. Ljubljana, 2. marca 1939. štev. 9. »DRUŽINSKI TEDNIK« (zh&ja ob četrtkih. UredntltT* im npriTi ? Ljubljani Gregorčiče?« ulic« St. 27/111 Poštni predal St. 346. Telefon St. 33-32. Račun pofitne hraa. ▼ Ljubljani St. 15.393. Rokopiio? ne vračamo, nefraokiranlh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 8 din znamk. NAROČNINA leta 20 din, */* leta 40 dim, vso leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, ▼ Franciji 70 frankov v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*60 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda I din. Oglasni davek povsod fie nosebej. Pri večkratnem naročilu popust. »DRUŽINSKI TEDNIK« ima letos za 50 % vetji obseg in izhaja zdaj stalno na 1straneh KONEC DRUGE ŠPANSKE REPUBLIKE GENERAL FRANCO PRIZNAN, republikanci proglašeni Prezident Azana odstopil Konec prve faze sredozemske krize Šanghaj-japonska Irska V Ljubljani, X. marca. Italijanski listi pišejo, da pojde faustovska Italija v marcu velikim in Pomembnim dogodkom naproti. Sicer omenjajo v zvezi s tem zgolj notranje italijanske zadeve, ki so na sporedu ta mesec (v prvi vrsti slavnostno prvo fcasstianje korporacijske skupščine, naslednice dosedanjega parlamenta). Kljub temu mislimo, da bi si smeli tudi mi zunaj Italije izposoditi ta stavek in ga v razširjenem pomenu postaviti na tem mestu za motto mesecu, se danes začenja. Prvi izmed dogodkov, ki jih imamo y mislih, je polom španske republike. Včerajšnji dan pomeni nov korak na Poti v novo Evropo. Včeraj sta An-glija in Francija priznali Francovi vladi zakonitost in jo hkrati odrekli dosedanji republikanski vladi. Včeraj je predsednik španske republike Azana izvajal posledice iz londonske in pariške geste in odstopil. Z včerajšnjim dnem se je formalno in najbrže tudi dejansko končala 31 mesecev trajajoča Španska državljanska vojna, ' Konec te vojne pomeni hkratu tudi konec dosedanje evropske negotovosti. Toda način, kako-se je končala državljanska vojna v suvereni državi, 'nam ne more zbujati neskaljenih občutkov veselja in upanja, da se bo zdaj. začelo lepše poglavje svetovne zgodovine. Prav tako kakor se lansko jesen nismo mogli neskaljeno veseliti geste, ki je na koncu koncev pripeljala svet v današnje razmere, prav tako tudi to pot ne moremo videti samih koristi, škodo pa prezreti. Resda je škoda, ki se je bojimo, predvsem »samo« moralnega značaja, to se pravi, da bi še nekaj časa preteklo, preden bi se zgostila v prijemljivejšo gmotno izgubo; toda človeštvo ne živi samo od danes do jutri, in kar utegne biti nekoč našim otrokom v škodo, mora že danes navdajati naš, njihove starše, s skrbmi. Niti v sanjah nam ni na umu, da bi očitali britanski in francoski vladi sedanjo gesto. Ta gesta je na koncu koncev samo nujna posledica katalonske katastrofe, a kdo je glavni krivec te katastrofe smo na tem mestu že zapisali. Tudi ne trdimo, da bi bili Angleži in Francozi morali podpirati republikansko vlado, češ da je edino zakonito zastopstvo španske republike — tem zakonitejše, ker je na vse zadnje izšlo iz volitev, ki so jih vodili njegovi nasprotniki. Trdimo samo eno, a to je toliko tehtnejše: Francija’ in Anglija sta hili tisti, ki sta dali idejo za ustanovitev nevme-ševalnega odbora, t. j. ustanove, ki je imela paziti, da Spanci sami drug z drugim obračunajo. A prav Francija in Anglija sta bili tudi tisti, ki sta ta odbor spremenili — kakor je prav dobro rekel te dni stari Churchill — v »elaborate system of offlcial hum-bug«, v »izbrušen sistem uradnega liumbuga«: Francija in Anglija sta gledali, kako se na španskih tleh bije nova evropska vojna v malem. Ničesar nimamo pravice očitati, zato se omejujemo zgolj na ugotavljanje. španska vojna — da se po angleško izrazimo, t. j. športno — ni bila fair play. Zato’ nam tudi njen konec ne more vliti tistega navdušenja, ki ga bodo danes kazali poklicani in ne. poklicani optimisti. Da sl spet izposo-dimo primero iz športa: nogometne tekme, ki se nerealno končajo, se navadno po končani »uradni« predstavi spremene v pretep. Podobne stvari smo že večkrat brali tudi o španskih bikoborbah. Zadeva je zelo rMundjl-va: vse, kar živi v naravi, stremi za izenačenjem in ravnotežjem. Pretep Po tekmi je samo izraz naravne želje občinstva, da na svoj način izenači zmago privilegiranega moštva s porazom zapostavljenih. Mislimo, da se je španska vojna sicer končala najbrže v korist evrop. skemu miru, toda prav tako mislimo, da njen kanec ni realen. Zato si uso-e mo prerokovati, v tihi želji, da bi ngs razvoj dogodkov postavil na laž: španska državljanska vojna je šele na Videz končana in ne bo preveč dolgo, ko bo na Pirenejskem polotoku vnovič zagorelo. Upajmo samo to, da bo Evropa takrat že srečno prestala sedanjo krizo in da je takratna španska revolucija ne bo pripeljala na rob nove svetovne vojne, kakor jo je sedanja. Observer Malo zgodovine 12. aprila 1931: Prvič po letu 1931. splošne volitve. Velikanska zmaga republikancev. 14. aprila 1931: Alfonz XIII. se odpove prestolu. Proglasitev španske republike. Alcala Zamora sestavi pro-vizorno vlado. 28. junija 1931: Parlamentarne volitve. Zmaga republikanskih socialistov. 10. avgusta 1932: General Sanjurjo vprizori neuspel vojaški upor. 5. oktobra 1934: Zaradi splošne stavke obsedno stanje v Asturiji. 6. oktobra 1934: Katalonija proglasi svojo neodvisnost, Azana sestavi pro-vizorno vlado v Barceloni. Obsedno stanje V vsej Španiji- i 7. julija 1935: Aretacija Company-sa, predsednika katalonske vlade. 8. julija 1935: Novi upori anarho-sindikalistov in komunistov. Oster nastop vlade, v Asturiji. Po večtedenskih bojih zaduše tujske legije in maroški strelci upor asturskih rudarjev. 16. februarja 1936: Parlamentarne volitve pod desničarsko vlado. Ljudska fronta dobi 271 mandatov, cen-trum 40 in desnica 142. 12. julija 1936: Desničarji, ubijejo komunističnega strankarskega funkcionarja Joseja Castella. 13. julija. 1936: Levičarji se v Madridu maščujejo in ubijejo monarhističnega prvaka Calva Sotela. 18. julija 1936: Vojaška vstaja v španskem Maroku. Začetek revolucije generala Franca. Štiri imena 1. Haile Sela3i. 2. Schuschnigg. 3. Beneš. 4. Negrin. General Franco opazuje ▼ admiralski uniformi pomorsko parado vojno mornarice pred Tarragono, itajski patrioti na Pariški »Journal« riše tole sliko neizprosnega boja šanghajskih patriotov proti Japoncem naklonjenim elementom: »Tri mesece traja že teror v Šanghaju. Mogočna tajna .Zveza kitajskih domoljubov* nadaljuje boj na svoj način, tako rekoč pred očmi in pred puškami japonskih osvajalcev. Vsak dan najdejo Japonce in Kitajce, ki so se zapisali mikddovemu cesarstvu, s kroglo v prsih ali z bodalom v vratu. In na mrličih pripet listič, da so kitajski patrioti prisegli, da se bodo tako maščevali nad vsakomer, kdor izdaja domovino. Japonci so nasproti maščevalcem brez moči, čeprav je vsa Kitajska obal v njihovih rokah, čeprav šo Šanghaj obdali s policijskim zidom, kakršnega svet še ni videl. Mesto je resda v njihovi oblasti, toda 6 , milijonov ljudi, prebivajočih v mednarodnih koncesijah, šo kakor mravljišče, kjer se atentatorji kar izgube, Japonci vedo, da se zarotniki vsako noč zpero pri svojem skrivnostnem voditelju, da slišijo, kdo pride drugi dan »na vrsto«. Japonci in njihovi prijatelji se lahko zastražijo, kakor hočejo, lahko se vozijo v oklopnih avtomobilih po ulicah, lahko spreminjajo svoje hiše v trdnjave: rokam skrivnostnih maščevalcev ne uidejo. Kitajci me odnehajo! Patriotizem, doslej pri tem miroijubhem filozof, skem narodu' skoraj neznan pojem, raste in1 se širi od dne do dne. Kitajska mladina ne ceni moderne vojne; njen boj je četaštvo. Japonski je na lepem zrasla ob boku njena Irska s 450 milijoni sinnfeinovcev. Ali, da govorimo z azijskimi besedami: Japonci so segli po orjaškem polipu, toda v rokah jim je ostala samo ena Ovijalka.« * V prihodnji številki: Japonske težave na Kitajskem Demonstracije na Poljskem V Gdansku so nemški študentje vrgli Poljake z vseučilišča. Poljski zastopnik v Gdansku je protestiral, študentje na Poljskem so pa priredili velikanske demonstracije proti Nemcem. Na ne-kem študentovskem zborovanju v Var. šavi je vzkliknil polkovnik Tomačevski, poveljnik poljske visokošolske legije: »Gdansk je rana na poljskem telesu. To rano je treba zaceliti.« študentje so odgovorili: »Beck je slab kirurg.« Demonstracije so se še poostrile, ko je prišel v Varšavo italijanski zunanji minister Clano. študentje so hkratu demonstrirali proti Nemcem in manifestirali za Italijo. »Slovenec« poroča iz Beograda, da tam zelo resno komentirajo te dogodke in mislijo, da ne bodo ostali brez posledic za nemško-poljsko in poljsko-italijansko razmerje. Prav tako beremo v »Slovencu«, da so po njegovem poročilu iz Londona proti nemške demonstracije na Poljskem skupaj z razpustom hungaristič-ne stranke na Ogrskem za Anglijo tehten dokaz, da v osi Rim—Bevlin ni vse v redu. Kdo ima prav? Londonski »Dalij Telegraph« piše, da so med nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom in generalom Brauchitschem nastala nesoglasja zastran pomena angleškega oboroževanja, General misli, da britansko oboroževanje nujno narekuje spremenitev nemške zunanje politike; Ribbentrop pa trdi, da britansko oboroževanje ni resno vse dotlej, dokler Angleži ne uvedejo splošne vojaške obveznosti. Lani v marcu in septembru Je imel Ribbentrop obakrat prav, generali pa ne. Ali bo letos narobe? Tri možnosti Ugledni ameriški žumalist Walter Lippman, diplomatski urednik republikanskega »New York Herald Tribune«, priobčuje daljši članek o razme-rah v Evropi in na Daljnem Vzhodu. Iz članka povzemamo piščev resumč: Ce spravimo današnji politični položaj v najenostavnejši obrazec, dobimo tole sliko: Italija-Nemčija : Anglija-Francija — dve proti dvema: vojne ne bo. Italija-Nemčija-Japonska : Anglija-Francija — tri proti dvema: vojna zelo verjetna. Italija-Nemčija-Japonska : Anglija-Francija-USA-Rusija — vojne ne bo. (»New York Herald Tribune« kot republikansko glasilo ni naklonjeno Rooseveltu — a le v njegovi notranji politiki; v zunanji politiki stoji prav tako za njim kakor demokrati.) London-Moskva-Varsava Angleži so poslali v Berlin svojega gospodarskega zastopnika Hudsona. Iz Berlina pojde Hudson v Moskvo. V zvezi s tem je ondan izjavil britanski zunanji minister lord Halifax, da je položaj precej resen in da je prišel čas, ko mora Velika Britanija navezati stike s sovjetsko Rusijo, ne samo na gospodarskem polju, ampak tudi na političnem. V Londonu govore, da pojde v Ru. sljo najbrže tudi posebno, britansko vojaško in letalsko odposlanstvo. Liberalni »Manchester Guardian« piše v zvezi s tem: »V Londonu vidijo, da bi Nemčija utegnila v bližnji bodočnosti normalizirati svoje razmerje z Rusijo in da zahodne velesile tvegajo, če se odvrnejo od'Rusije, da se Nemčija okoristi z ruskim gospodarskim bogastvom. Prav tako vidijo v Londonu, da Je treba popraviti trgovinsko razmerje med Veliko Britanijo, Poljsko ih skandi. navskiml državami, če nočejo, da se Nemčija polasti trgovine teh držav.« V listih že beremo, da se prihodnji teden odpelje poljski zunanji minister Beck na uraden obisk v London. V Ameriki... Zelo resni in ugledni »NewYork Times« piše po shodu ameriško-nemšklh narodnih socialistov v Newyorku med drugim: »Mi nismo vajeni napadalnih čet ln tudi ne želimo, da bi se jim privadili. Zato moramo kaj ukreniti, da spravimo problem zasebne uniformirane armade s sveta... Amerika je pripravljena ravnati s političnimi .gangstri* prav tako kakor z gangstri vseh drugih vrst.« Trije kritični meseci . Urednik zagrebške »Nove Riječl« Je te dni govoril z nekim ameriškim diplomatom. Američan je med drugim dejal: »Danes moramo govoriti o dveh blokih: o nemško-italijansko-japonskem in o sevemoamerišbo.britansko-franco-skem bloku, ki se mu do neke meje pridružuje še Rusija. Premoč drugega bloka, zlasti na morju, je tolikšna, da je težko misliti na odkrit spopad, ki bi ga sprožil prvi blok... Demokratske države izdajajo danes nezaslišane ml. lijarde za oboroževanje. Ali more ta tempo vzdržati nasprotni jim blok? Zato vam povem, da čakajo Evropo in ves svet trije zelo kritični meseci. Ali bomo doživeli novo Monakovo, ali pa...« Dr. Beneš je optimist V svojem nastopnem predavanju na čikaškem vseučilišču je bivši predsednik čsl. republike te dnd izjavil, da bo ne glede na to, kaj se bo v Evropi zgodilo, na koncu koncev vendarle trl-umflral duh demokracije. Dr. Beneš je pri tej priložnosti tudi dejal, da po njegovem ni pričakovati nove svetovne vojne v bližnji bodočnosti. - » - — Kaj ste sl Mislili, k« sit kralL ...da je londonski »News Chroni-cle« napisal, da je nemška narodna banka po odhodu dr. Šchachta pomnožila obtok bankovcev za 4 mili« jarde mark? ... da so španski nacionalisti prepovedali rabo katalonščine v »osvobojeni« Kataloniji? ... da so Italijani zgradili najhitrejšo vojno ladjo sveta »Taškent«.., za Rusijo? • ' : ' • 'e • V w * m Japonci so se koj drugi dan po nacionalistični zasedbi Menorce izkrcali, na otoku Hainanu, odkoder ogrožajo fran cosko Indoklno. Zgoraj: ribiški čolni pred Hainanom. Spodaj: oddelek japonske posadke na zavzetem otoku. \JtsU vz Cd\a V pustnem, času, ki je hvala Bogu ie za nami, so skoraj vsi ljudje malo ponoreli. Eni bolj, drugi manj. Namen tega članka je, povedati ti, dragi Sitatelj, kako so noreli nekateri ljudje ■v Celju. V Celju so namreč ob koncu pusta neki ljudje priredili kaj prijetno in elitno zabavo. Družba je bila, kakor pravimo, zaključena, toda skozi zaklenjena vrata pridejo včasih v javnost marsikakšne delikatese, kakršne niso vsak dan na dnevnem redu. Tako so si torej nekateri gospodje V Celju zamislili v pustnem času v neki lepi dvorani prvovrstno pustno zabavo. Predvsem naj omenimo razkošno okrašeno dvorano. Po parketih dvorane so plavali čolni na električni pogon. Bar, ki si ga je omislila ta zaključena družba, je dvorano kajpak ie zasenčil, če verjamete, ali ne, tla tega bara to bila iz samega stekla, pod steklom so pa plavale ribice, umetne ribice na električni pogon. Človeku te je zdelo, kakor bi bil na parniku, iigar spodnji del je iz samega stekla, spodaj pa vidiš vso krasoto morskega iivljenja. Da je skrbela za primemo dobro voljo^ družbe prvovrstna godba, menda niti omeniti ni vredno. Šampanjca je bilo toliko, da ga pri najboljši volji niso mogli popiti. To je majhna in be&na slika iz letošnjega pustnega časa v Celju. Slika, kako se zabavajo nekateri gospodje v Celju. Ljudje, ki sicer pri nas zelo dobro služijo, ki jim pa naša govorica ni kaj preveč pri srcu. Pust je res takšen čas, ko skoraj vse znori, toda vsakdo v mejah svojih dohodkov. A če človek premišljuje o takšnih in podobnih prireditvah, mu skoraj pride na misel, da bi ljudje, ki premorejo velika podjetja in imajo v službi toliko domačega delavstva, lahko včasih priredili pust tudi za naše ljudstvo, recimo v obliki evišanja dnin in plač. Prav bi bilo, da bi tudi naš človek dobil kakšno drobtinico » takšne >gosposke< mine. Kronist Politični deJen Konferenca Balkanske iveze se je po tridnevnem zasedanju končala. Zunanji ministri držav Balkanske zveze eo ugotovili popolno skladnost svojih nazorov o zunanji politiki in sklenili priznati vlado generala Franca. — Finančni odbor narodne skupščine je končal razpravo o proračunih posameznih ministrstev, ▼ sredo se je pa začela razprava o proračunu v plenumu narodne skupščine. • General Franeo je začel v odgovor na vsa posredovanja za sklenitev miru e novo ofenzivo na Madrid in zahteva brezpogojno kapitulacijo republikancev. — Anglija stepa s svojo gospodarsko politiko v Evropi čedalje bolj v ospredje. Predsednik vlade Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da bo državni podtajnik trgovinskega ministrstva Hudson v marcu odpotoval v vzhodno Evropo, in sicer v Moskvo, Helsinki, Varšavo in glavna mesta skandinavskih držav. To bo važnega pomena za razvoj gospodarstva med Anglijo in temi državami, prav tako je pa tudi važen prispevek za ohranitev miru v Evropi. — Belgija je za par dni dobila novo, Pierlotovo vlado, toda uradi nesoglasja • socialisti je vlada že odstopila. — Japonci čedalje bolj izzivajo Angleže. Pred kratkim so Japonski bombniki vrgli nekaj bomb na ozemlje angleške koncesije v Hongkongu. Angleški poslanik v Tokiu je ■ato odločno protestiral. — Senzacionalen govor o mrzličnem oboroževanju po nem svetu jo imel predsednik viade Chamberlain ▼ spodnji zbornici. Zavzemal se je za (o, da tekma med driavami v oboroževanju preneha, ker kodo aieer propadlo vne evropske driave. — Poljsko-rniko trgovinsko pogodbo so n leto .dni podpisali zastopniki obrti držav pretekli teden v Moskvi. Obseg trgovino med obema tria vama bo znašal 150 milijonov zlotov. Tako Je priila Rusija ▼ poljski marnji trgovini na tretje mesto. — Italija uiki man ji minister grof Ciano )e prišel v Varšavo, da vrne lanski ibMt poljskega zunanjega ministra Becka v Rimu. Italija in Nemčija nameravata po tem obisku podpreti poljsko zahtevo po kolonijah. — Madžarska Je podpisala pakt proti kominterni. Madžarski zunanji minister Csaky je Izjavil, da Je podpis pakta dokaz prijateljstva do Nemčije, Italije in Japon-•ke. — Tretja raška petletka, ki jo je napovedal predsednik ljudskih komisarjev Molotov, je namenjena oboro-titvi. Z izvedbo tega načrta hoče postati Rusija najmočnejša evropska država. — Vprašanje poroštva (eško- OKVIRJI SLIKE. FOIOfiMFUE. GOBELINI JULIJ KLEIN LJUBLJANA, VVoltova ul. 4 Edinstven primer v zgodovini medicine S »cesarskim rezom“ si je sama odpravila plod prepovedane ljubezni... ...in plačala .operacijo' z življenjem Karlovac, februarja. Po skoraj poldrugo leto trajajoči sodni razpravi se je zdaj na sodišču v Karlovcu končala edinstvena afera, ki je zbudila pozornost znanstvenikov po vsem svetu. O njej so pisali celo v Ameriki. Pred dobrim poldrugim letom so časopisi objavili članke o mladi kmetici Mari Horvatinovi. Njen mož je že nekaj let delal v Kanadi in ji pošiljal domov denar. Bila je še mlada In kmalu so se začeli okrog nje sukati razni moški, saj se jim ni bilo treba bati njenega moža. Tako je doživela mlada žena nekaj ljubezenskih dogodivščin, ki niso ostale brez posledic. Lepega dne je ostala sama, zapuščena, v blagoslovljenem stanju. Kako naj skrije sramoto? Kaj bo storil njen mož, če to izve? Mlada žena se je kmalu odločila. Bila je močna in zdrava ln ni pomislila na usodne posledice, ki bi jih utegnilo imeti njeno1 drzno dejanje. Hotela si je namreč sama odpraviti plod svoje prepovedane ljubezni. Izbrala si pa ni morebiti kakšnega dvomljivega pripomočka ma- začev, temveč nič manj kakor slavni »cesarski rez«, operativni posežek, ki se ga zdravniki-specialisti izognejo, če je le mogoče. Mlada kmetica Mara Je vzela pripraven nožič in odšla v gozd. Tam je sama izvršila nevarno operacijo. Prerezala si je trebuh, odstranila plod in z navadno iglo in sukancem zašila rano. Potlej se je vrnila domov. Nekaj dni je bilo vse v redu. A kmalu so se čutile posledice. Prepeljali so jo v bolnišnico. Tam je na podlagi jasnega dokaza o dejanju vse priznala. Izdala je tudi ime otrokovega očeta. Zaradi velike izgube krvi in slabosti srca je pa svoje dejanje plačala 6 smrtjo. Cesa podobnega zdravniki v bolnišnici niso še slišali in tudi ne brali, zato ni čudno, da so pričeli dvomiti o resničnosti njene izpovedi. Prijavili so zadevo oblastvom in sodišče je pokli. calo na pomoč specialista za sodno medicino dr. Milosaviča, ki ima za seboj že trideset let bogatih izkušenj doma in v tujini. Pri delu mu Je pomagal njegov tovariš dr. Premru iz Zagreba in sodni izvedenec dr. Janu-šek. Vsi trije so izvršili obdukcijo trupla. Ugotovili naj bi, ali je možno, da je nevarno operacijo izvršila pokojnica sama. Zdravniki niso mogli izjaviti drugega, kakor to, kar je bilo na dlani: da je namreč kmetica popolnoma sama izvršila .operacijo*. Sodišče se Je ravnalo po njihovi izjavi ln je ustavilo nadaljnjo preiskavo. Dr. Milosavič je pa povedal, da Je primer Mare Hrovatinove res edinstven v zgodovini medicine. Da Je dejanje izvršila sama, je dognal po rezu, ki ga ne bi mogel napraviti nihče drug. Občuduje samo njen pogum in odpornost, saj je še nekaj dni po tej težki operaciji hodila in delala. Izjavil je, da Je ta primer najbrže edini na vsem svetu, kajti v svoji dolgoletni praksi ni še nikoli slišal kaj podobnega In tudi strokovna literatura ne omenja podobnega primera. Edini dokaz tega drznega dejanja preproste kmetice je nož, ki si je z njim prerezala trebuh in so ga zdaj shranili v sodnem arhivu. slovaških meja je poslalo spet pereče. ČSR pričakuje od podpisnic monakov-okega dogovora, da bodo storile vse, da se to vprašanje ugodno uredi. — Francija in Anglija sta uradno priznali vlado generala Franca kot edino zakonito špansko vlado. Oeneral Franco jima je dal zagotovilo, da bo pazil na neodvisnost Španije in prizanesel političnim nasprotnikom. Kaznoval bo baje samo tiste republikance, ki so zagrešili zločine. Predsednik republikanske Španije Azana še ni odstopil. Vrhovni poveljnik republikanskih armad general Miaja bo izročil še ne-zavzeto ozemlje generalu Francu in nato odpotoval v Mehiko. — Kritičen položaj je nastal v šanghajskih med- Slavka Kralja. Podnevi sta potovala in ogledovala, kje bi se dalo kaj ukrasti, ponoči sta pa 6 svojo družbo vlamljala. Okrog 500 kg težko dvigalo je padlo na roko delavcu Janezu Metličarju iz Bučevcev na Murskem polju in mu jo zmečkalo. Metličar je bil zaposlen pri zidanju murskega mostu pri Petanj-cih. Maček je zažgal nekemu posestniku v Vodicah pri Slivnici. Ko se je na peči grel, se mu je vnela dlaka. Zaradi bolečin je pobegnil na slamo, ta se je pa takoj vnela. Ogenj je uničil vse gospodarsko poslopje. Na revnega krošnjarja je streljal Ilija Drgustič iz vasi Drage pri Su- krošnjarja so pa prepeljali v bolnišnico. Drgustiča 60 kmalu nato prijeli. Očeta sta izstradala zakonca Mlakarjeva iz Žadovinka pri Krškem. Ker starega preužitkarja ni bilo na spregled, so orožniki potrkali pri Mlakarjevih in tam so res našli 66Ietnega ženinega očeta vsega sestradanega. Brezerčneža so izročili sodišču. Zgorel je z lesom naložen tovorni avto, last Martina Časla iz Gornjega Grada, ker 6e mu je na banovinski cesti med Topovljanii in Sv. Rupertom pri Braslovčah vnel bencin v motorju. Ker jo je pretepal, je po 30 letih zakona umorila svojega moža kmetica Angelina Lazičeva iz Novih Karlovcev pri Mitroviči. Mož ji je zmerom grozil, Doma in na poft preden greš spat fpatvedno: Ch lorodont-zobna pasta narodnih koncesijah. Japonci so zaradi neprestanih atentatov kitajskih patriotov zagrozili, da bodo koncesije obkolili in napadli angleško in francosko brodovje. — Slovaška avtonomna vlada •i želi nemškega industrijskega kapitala. Poslala je zato posebno gospodarsko delegacijo v Berlin. — Na palestinski konferenci v Londonu se nikakor ne morejo zediniti, zato je angleška vlada sklenila, da bo tudi sama stavila predloge. Ker so bili pa njeni predlogi bolj v prid Arabcem, eo se začeli Židje upirati V Haifi je eksplodirala bomba in ubila 3*2 ljudi. — Italija misli 23. marca uradno sporočiti, kaj zahteva od Francije. Tihotapil je » Gradca v Maribor Franc Vrhovec, vrtnarski pomočnik iz Ljubljane. Na policijski stražnici so našli v njegovem nahrbtniku 11 kil saharina, 104 vžigalnike in 47 zavojčkov igralnih kvart. Žrtve splašenih konj so postati trije posestniki i* Ježice: Dovč, Serjak in Zorman. Ko eo se splašili konji, erta dva skočila z voza, eden je pa z voza padel. V«i trije eo se hudo pobili in eo morali Zormana prepeljati v bolnišnico. Prijeli n kolovodji razbojniške tol- V*, ki je izvršila na Gorenjskem več ko 80 vlomov, Franca Vodnika in horju, hoteč mu vzeti 1100 dinarjev, ki jih je krošnjar imel za nakup blaga. Hija je pobegnil, nezavestnega BmPtAftN POM V /6RANJ0 2AHTnAl?I B#UPlAtW IUTA106I ME1NEL<-HER0LD Maribor 1.199 da jo bo ubil, zato ga je pobila 6 sekiro, potlej se je pa sama prijavila orožnikom. Z nožem je zabodel 221etni Tomaž Čadež iz Delnic pod Javorjem kletnega Antona Kumerja iz Javorja, ker 6e je hotel maščevati nad njegovim bratom Markom. Kumer je izkrvavel. Zmrznila je 561etna Doroteja Lenartova iz vasi Preske v polniški občini. Šla je v Moravsko goro, ko se je pa zvečer vračala, je padla po poledenelih stopnicah, obležala in zmrznila. Zaradi trdnega spanca si je ožgal hrbet in spodnji del života posestnik Janez Poljanec v Lakomeah (Šmihel-Snopiče). Ob gorki peči je bil tako trdno zaspal, da ni čutil nobenih bolečin, zjutraj je bil pa tako opečen, da se še premakniti ni mogel. Več ko 20.000 litrov vina so popili maske in udeleženci pustnih sprevodov v Beli Crkvi. Pustne prireditve so trajale od nedelje dopoldne do torka zvečer. Ljubitelji karnevala so prihiteli v Belo Crkvo od vseh strani. 18 vlomov je izvršil po raznih mariborskih podstrešjih 331etni čevljarski pomočnik Josip Poš iz Pobrežja. Na sodniji je vse priznal. Octovo kislino je popila in umrla 211etna žena Bara Horvatova iz Po-povea pri Varaždinu, ker so jo prisilili k ženitvi. Za spomlad priporoča svofo bogato zalogo trpežnega blaga in okusnih vzorcev v raznih barvah Manufakturna trgovina Janko Česnik LJUBLJANA, LINGARJEVA UL. 1 Plače bodo povišali splitskim ladje-delniškim delavcem za 120 do 200 dinarjev na mesec. Kolektivna pogodba bo pa dala delavcem še nekaj drugih priboljškov. Posekano drevo je po snežni strmini zdrčalo navzdol in podrlo neko hišo v vasi Koloniči (Bosenski Petrovac) ter ubilo 51etno dekletce, ki je bilo v hiši. V snežnem viharju je zmrznil 661et-ni starec Anton Tomljanovič na cesti Senj—Krivi put. Ljubezen jc izdala vlomilca Gašperja Pepelnika, ki je okradel mariborskega trgovca Ivana Babiča na Trgu svobode. Mati njegovega dekleta je orožnikom izdala njegovo stanovanje v Gorišnici pri Sv. Marjeti pri Ptuju. Orožniki so ga prijeli in dobili pri njem tudi vso ukradeno robo. Divji lovec je ustrelil 591etnega Franceta Škapina, lovskega čuvaja pri posestniku Ivancu v Ribnici. Oko je izbil svojemu sinu Pero Ma-tešič iz Zastinja pri Karlovcu, ko je na veselem svatovanju začel s pištolo mahati okoli sebe. Pištola se je pa sprožila in je strel izbil njegovemu 131etnemu sinu desno oko. Vlak je odrezal obe nogi v bedrih delavcu Ivanu Šulcu blizu Zagreba, ker je zaspal na železniškem tiru, ko se je pijan vračal z maškarade. Ugodne letalske zveze bo dobilo Sarajevo z Beogradom, Zagrebom in Splitom. Preteklo 6ezono se je namreč pokazalo, da je bil letalski promet zelo živahen. Osiješko sodišče je oprostilo zobo-tehnika Gustava Suka, ki je januarja v silobranu ustrelil delavca Franca Boneckerja-Mataučeviča. Ko 6e je z očetom vračal iz gostilne, ga je namreč Bpnecker napadel, a je svojo eurovost plačal z življenjem. Tlakovali bodo državno cesto skozi Kranj z drobnimi kockami. Tlakovanje bo stalo 3 milijone din. Občina Kranj bo nosila 418.000 din stroškov, cestni odbor v Kranju pa 147.000 din. S sifonsko steklenieo jo je dobil po glavi 281etni delavec Jože Močnik iz Mokronoga, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Njegovo 6tanje je precej resno. Zemlja se je vdrla pod 681etnim Francem Krojsom, občinskim revežem iz Maribora. Padel je 2 m globoko na veliko skalo in si razbil lobanjo. Bil je pri priči mrtev. Maškare so se steple v Apačah pri Sv. Lovrencu in obdelale z noži in koli posestniškega sina Jožefa Skledarja, ki se mora zdaj zdraviti v ptujski bolnišnici. Ubožnico kralja Aleksandra bodo zgradili v Splitu namesto kraljevega spomenika. Prostovoljnih prispevkov so zbrali že 700.000 din, občina bo pa prispevala 300.000 din. Delavce odpuščajo jadranske ladjedelnice v Splitu, ker so vsa večja dela končali, novih naročil pa ni. Doslej eo odpustili 150 delavcev, nameravajo jih pa še 200. Vlak je treščil v derezino na progi Krapina —Zabok — Krapinske toplice, ker je bila tema in železničarji v de-rezini niso opazili bližajočega se osebnega vlaka. Na srečo ni bilo nobene 6mrtne žrtve, ker je pet ljudi srečno skočilo iz derezine, dva je pa vrglo na kup kamenja in sta se precej pobila. Listek „Družingkega tednika1* Udobje v ameriških Tlakih Zanimivo Je. kako poskušajo ameriške železniške družbe premagati rvoje tekmece avtomobile s povečanjem ndobja v vlakih. Tekma med avtom in železnico je v Ameriki zelo huda. Ze dolgo kaže, da bodo avtomobili zmagali in da bodo ameriške železnice izgubile dosti •vojih gostov. V zadnjih letih je število potnikov s ieleznico stalno nazadovalo ln le malokdaj so se kje videli polni vlaki. V tej nevarnosti so se ravnatelji železniških družb odločili, da bodo izrabili vse prednosti, ki jih more imeti železnica pred avtom, in da bodo povečali udobje vagonov. V vagonu naj se počuti potnik tako udobno kakor v najboljšem hotela — tako so sklenili. In potem so ustvarili Čisto novo vrsto vlakov. Moderni ameriški vlak je dobil aerodinamično obliko. Zene ga elektrika, ki jo proizvajajo Dieselovi motorji. Ves je iz kovine. Na zunaj in znotraj je prepleskan s svetlimi barvami. Vlak v Kaliforniji ustreza po svoji barvi pokrajini, po kateri se vozi. Zunaj je ves rdeč in oranžen, znotraj pa iz medlozelene kovine in rumenimi okraski. Ročaji na oknih in vratih so iz kroma. Na okroglih pokromanih mizah so kromasti pepelniki, okoli njih pa udobni naslanjači, kamor se potnik kar pogrezne. Debele preproge pokrivajo tla in duše korake orjaških črnih strežnikov v belih uniformah, da jih skoraj slišati ni. Na vsaki mizi je vaza cvetja, zraven jedilni list in priostren svinčnik, da lahko gost napiše svoje želje na papir, ki ga potem dobi postrežnik. Nekaj minut nato Je že na mizi naročeno kosilo na rožnatih krožnikih ln v rožnatih skledah. Nadzornik jedilnega voza Je v temni civilni obleki in se pogovarja s potniki tako prijazno kakor gospodar s svojimi gosti. Zlasti se v teh vlakih ozirajo na ljudi, ki imajo predpisano dijeto, in na otroke. Na Jedilnem listu v nekem vlaku je n. pr. naslednja opomba: (Gostje, ki morajo jesti na poseben način prirejene jedi, naj se obrnejo na naš oddelek sa dijetno kuhinjo. Naši strežniki in šefi imajo posebna navodila, da lahko pripravijo vsako Jed, ki si jo kdo zaželi. Naši strežniki vam žele najbolje postreči in vam bodo hvaležni, če jim boste povedali, kako želite biti postreženi in kaj bi bilo treba v vlaku še izboljšati. Otroci lahko jedo skupaj s starši, ne da bi bilo treba zaradi tega kaj doplačati. Za otroke pod dvanajstimi leti dajemo polovične porcije za polovično ceno. Pravkar smo izdali novo knjigo receptov, ki ima dva in trideset strani, in v njej dobite izbero najboljših jedi z našega jedilnega lista. Če bi radi imeli to knjižico, vam jo bomo prav radi poslali.# Samo ob sebi se razume, da Je v teh vagonih tudi zrak reguliran. Vsi vagoni imajo stalno določeno temperaturo, pa naj bo že zunaj tropska vročina ali pa leden mraz. Zrak Je zmerom svež, kemično očiščen in ima potrebno količino vlage. Stene, tla in stropi so zavarovani proti vročini in mrazu. In prav tako tudi proti zunanjim zvokom. V zabavišču imajo radio, kino, dosti časopisja in knjig, pa tudi igrač za otroke. >Gospodi-nja«, lepa, dobro oblečena dama skrbi za udobje gostov. Tu poišče za nestrpnega, neprespanega otroka šestih let škatlico pisanih svinčnikov in zvezek, ter mn pokaže, kako naj riše, tam se prijazno žrtvuje zgovornemu gospodu rdečega obraza, ki je očitno popil preveč whiskyja, pa zna na lep način zavrniti njegove poizkuse, da bi postala preveč domača. Druga pomembna osebnost v ameriški službi je vlakovodja. Njega bi po pomenu in nastopu težko primerjali z evropskim tovarišem. Navadno je velik, suh in bi bil po svoji vnanjosti lahko tudi profesor na vseučilišču. Vlakovodja je navadno najstarejši uslužbenec, ker dobi takšno mesto vsakdo šele po dolgih preizkušnjah, zato pa tudi nosi s ponosom srebrne in zlate našive, ki pomenijo dolgo službeno dobo. Vlaki imajo vsi visoko doneča imena, ki so jim jih določili s posebnimi nagradnimi razpisi. En vlak se imenuje po predsedniku Lincolnu, drugi po Argonavtih, tretji Je »Zefir« in priča s svojim imenom, kako hiter je in kako prijetno se vozi v njem, naslednji spet nosi ime znanega pisatelja Marka Twaina. Najhujše nadloge, ki jemljejo vožnji z železnico vso prijetnost, — umazanost, prepih, hrup in tesnobo, so pri novih ameriških vlakih odpravili. Kakor vse kaže, se ljudje v teh vlakih zelo radi vozijo in najbrž bo vlak postal zmagovalec v boju z avtom, pa tudi s svojim najnovejšim tekmecem — letalom. Mož, ki mu naboji niso prišli do živega Vinkovci, februarja V pretepu z nekim kavarnarjem v Stitarju je te dni umrl 401etni Džuro Bušič, strah in trepet vse okolice. Imenovali so ga medveda. Kožo je imel pa očitno še bolj debelo kakor kosmatinec, kajti v zadnjih dveh letih so v pretepih oddali nanj okrog petdeset strelov. Zadelo ga je 32 6trelov, a niti eden mu ni prišel do živega. Redek je bil pretep v okraju, da ne bi bil ta možak njegov glavni junak. Pretepal 6e je za vsako malenkost Tako je prišel te dni v kavarno Vase Rančiča v Štitarju in se je začel z njim na lepem prepirati. Ko je kavarnarja judi dejansko napadel, si kavarnar za točilnico ni mogel pomagati drugače, kakor da je začel na nasilneža streljati. Od šestih nabojev ga je zadelo pet, a očitno je bilo vse skup kaplja v morje. Za rane se divjak še zmenil ni. Ka-varnar ni imel pri roki drugega kakor nož. V skrajni sili ga je zabodel. Ko je prišla komisija, je ugotovila, da °rjaka ni 6inrtno zadela niti ena kro-pač je pa podlegel zabodljaju z nožem. Električni tok je oplazil po obrazu zaradi kratkega stika 251etnega monterja Jo6ipa Petelinška iz Maribora. Vsega opečenega po obrazu so ga prepeljali v bolnišnico. Neznana vlomilska tolpa, ki je izvršila že več vlomov v Trbovljah, je sPet vlomila v Jermanovo trgovino in napravila trgovcu za svojih 3000 din Škode. Hotela je okrasti tudi slaščičarja Kozino, pa se ji ni posrečilo. Strokovnjaki Artistic-filma so filmali razne zanimivosti v Splitu, Dubrovniku, Hrvatski, Dalmaciji in Herceg-Bo&ni. Predvajali jih bodo kot velik kulturni film na newyorški svetovni razstavi. Slike bodo spremljale skladbe dalmatinskih skladateljev. Zaradi pobegle žene se je vnela prava arnavtska bitka pred sodiščem v Skoplju, Arnavt Hasan Ziberovič se je 8Prl s sorodniki svoje žene, ki jim je *anjo plačal 20.000 din, pa mu je pobegnila in ni dobil nazaj ne nje ne denarja. Današnji številki smo priložili priloge veletrgovine A. & E. Skaberne v Ljubljani, na kar naše čitatelje vljudno opozarjamo. Ustrelil j« dva brata Manojloviča Miroslav Erakovič v vasi Bratiškovcih blizu Šibenika, ker se niso mogli sporazumeti zastran meje na občinskem pašniku. Med prepirom je Erakovic z lovsko puško dva brata ustrelil, enega pa nevarno ranil. Strapeni plini so zadušili 281etno Anico Bebarjevo, posestniško hčer iz Sv. Urha pri Zagorju. Spala je v zakurjeni sobi, zjutraj so jo pa domači našli mrtvo. Zaradi nesrečne ljubezni je orožniški podnarednik Grujič iz Črne gore ustrelil trgovko Ano Žučkovo v Tepanju pri Konjicah. Njena rana ni smrtno nevarna. Grujiča so aretirali. Patrona je eksplodirala in odtrgala Palec in kazalec leve roke 141etnemu posestnikovemu sinu Jakobu Jančiču >z Tlak pri Kozjem, ko je v kamnolomu obračal in ogledoval veliko od-krušeno skalo. Pri tem se je v skali vžgala dinamitna patrona. Zlat kelih je izkopala v gozdu ob Večni poti gospa Antonija Peternelova iz Rožne doline, ko je nabirala polže. Kelih je bil zavit v robec in je vreden okrog 40.000 din. Skril ga je nedvomno neki vlomilec. Orožniki so prijeli cigansko tolpo, ki le vlomila v Milerjevo trgovino v Zagorju in zakrivila še več drugih nepoštenih dejanj okoli Vranskega. Ciganke so si med prosjačenjem vse dobro ogledale, potlej eo pa cigani opravili svoje delo. Iz mariborskih zaporov so hoteli pobegniti zločinci Koder, Pintarič, Kranjc in Grilc, hoteč ubiti paznika. Naklep Hm je pa prekrižal neki paznik, ki je Grilcu vzel od Kodra izročeni mu listek, kjer je bil opisan ves načrt pobega. Okrog 150 glav perntnine so pokradli v okolici Ormoža manjši posestniki iz Otoka na drugi strani Drave na Hrvatskem. Nekaj perutnine so prodali, drugo so 6i pa sami privoščili. Ukradli 60 tudi nekaj vina, da so priboljšek zalili. Od doma so pobegnili trije dečki iz Kostanjevice, ko so na pustni torek starši odšli v maškare. Vodil jih je 141etni Oton Ostupajnič, ki je doma ukradel 1150 din. Medtem sta se dva že vrnila, Ostupajniča pa še iščejo orožniki. Po nesreči je ustrelil otročička kletni Martin Kolar iz črenšoveev. Med 6taro šaro je bil našel star vojaški samokres in ga naperil na 3Kletnega Franca Magdiča iz Male Sredice pri Bjelovaru. Samokres se je pa nepričakovano sprožil in otroka ubil. Pod drveč avtomobil je skočil posestnikov sin Anton Podržaj z Grosupljega. G. Eligij Eber iz Ljubljane, ki je vozil avtomobil, je obvestil o nesreči ljubljanske reševalce, da so mladega obupanca odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. Na svojo izvoljenko je streljal, potlej je pa še samega sebe ustrelil na materinem grobu 321etni kovač Franc Stupan iz Bresternice pri Mariboru. Ker ga njegova izvoljenka ni več marala, jo je hotel ustreliti, pa je ni zadel. Nato je odšel na materin grob in se ustrelil. Evropska železniška konferenca se bo pričela v Splitu 13. aprila. Udeležili 6e je bodo zastopniki vseh evropskih držav. Razpravljali bodo v glavnem o tovornem prometu. Ženo in sebe je ustrelil 261etni Fran Cokan, ključavničar v Hutterjevi tekstilni tovarni v Melju. Ker se je žena ločila od njega in se na njegovo prigovarjanje ni hotela vrniti, je ustrelil najprej njo, potlej pa še sebe. Žena bo najbrže okrevala, Cokan je pa že umrl. Obupal je zaradi bolezni in nesrečne ljubezni 241etni delavec Martin Klinc, tovarniški delavec iz Pobrežja pri Mariboru. Potrt je bil že zato, ker je bolehal za tuberkulozo, potem se mu je pa še dekle izneverilo, zato se je ustrelil. Električni tok je ubil 271etnega Poldeta Žagarja iz Prapretnega pri Svetem Primožu, delavca v tovarni »Kao-lin« v Črni, ko je napeljeval anteno za radio. Prijel je za žico, ki se je dotikala električnega voda z napetostjo 380 voltov, in je bil pri priči mrtev. Še je čas, da vstopiš v V. Hranilno kolo Jugoslaveneke banke v Ljubljani, ki si o njem lahko trdno prepričan, da ti po 4 letih prinese srečo in veselje. Tedensko prihraniš majhno vsoto, ki jo lahko pogrešiš (n. pr. din 10'—, 20'— ali več), jo nato vložiš v posebno knjižico, po 4 letih pa ti majhni in neznatni zneski zrastejo v velik znesek, vrhu tega pa še v znaten presežek v obliki obresti. Tako se je 6. februarja t. 1. začelo V. Hranilno kolo. Kdor se podrobno zanima za uspeh Hranilnega kola, ki so obče priznani, naj se obrne na Jugoslavensko banko d. d., podružnico v Ljubljani, Gajeva ul. 3 (poleg nebotičnika), in zahteva tozadevne prospekte, v katerih je vse natančno razloženo. Vsak še zmeraj lahko vstopi v V. Hranilno kolo. jačelc je okrenil proti zlobnežu samo svojo mogočno glavo s pogledom, ki je jasno govoril: »Zdaj je konec prijatelj!« Fant pa ni razumel živalskega go-} vora in je bezal dalje, prav do še} zmerom zaprtega volčjega žrela. Ta-} krat ga je pa odprl. Besno renčanje} — in ostri zobje 60 se zasadili v dež-} nikovo konico. S tem je volk imel že} tudi ves dežnik v svoji oblasti. } Jetnik naj bi zdaj na lepem postal} dobra, ljubezniva živalica in naj bi} velikodušno vrnil dragoceni dežnik. Z} vsemi mogočimi lepimi, sladkimi pri-} imki je skušal »odličen gospode do-} biti nazaj svoj dežnik. Eden izmed« sorodnikov je našel v svoji torbici 6uho štručko. Previdno jo je ponudil volku na noževi konici, da bi 6e njegov bratranec na lep način iznebil roparske živali. A volkove oči so se svetile zdaj skoraj zasmehljivo in preteče, ne da bi se količkaj ozrle na štručko. Sunkovito je potegnil volk ves dežnik v svojo kletko in bi ugrizni’ tudi roko svojega mučitelja, če ne bi ta o pravem času izpustil dežnika. V trenutku je bil krasni dežnik pred gizdalina osuplimi očmi raztrgan in bgrzen. Cunje so frčale po kletki in prijetni gledalci so se umaknili, ker so zaslišali, da prihaja upravnik živalskega vrta. Zadovoljno je legel volk v najbolj skrit kot svoje ozke ječe in se ni več* zmenil za ljudi. Jaz pa sem nič manj} zadovoljen kakor volk, nadaljeval svoj ♦ sprehod po živalskem vrtu. Osebne vesii Poročili so se: V Ljubljani:* g. Fric Pregl, trg. iz Škofje Loke, in} gdč. Slavka Pirčeva, poštna uradnica? v Krškem; g. Fedor Sajovic, in gdč.« Maruška Turkovičeva; g. Miha Kur-? nik, dipL gradbenik, in gdč. Martina* Finkova, odvetniška uradnica. V M a-? r i b o r u : g. Joško Cmok in gdč. Pavla Domanjkova. V Koroški Beli: g. Vincenc Demšar, policijski stražnik na Jesenicah, in gdč. Dragica Erlahova iz Bele. V Ptuju: g. Miran Kolšek, učitelj, in gdč. Sabina Beloglavčeva, učiteljica. Pri Svetem Križu nad Jesenicami: g. Vincenc Frantar, poslovodja hotela ANorea« v nedeljo kakor prerojeni, sveži in mladostni, ko so se v napetem pričakovanju zbirali po ulicah, ki si jih je izbral Pust, da se nam pokaže v vsej svoji mogočni norosti. Ljudi je bilo toliko, da je bila baje Prešernova Muza ogrožena za svoje, zavidanja vredno mesto in je pesnik komaj kljuboval silnemu pritisku. Golobi na prizidku frančiškanske cerkve so najbrže slutili, da jih čaka velika zpolomijadat in so zato prepustili svoja mesta naši nadebudni mladini. Tudi verige okrog *ringelšpilaBog roko ven moli«. Namesto, da bi proslavili tvojo vstajenje, »o te tako izmaličili, da s« spet pol stoletja no boi opomogel in upal priti med nas. Kar smo na pustno nedeljo s teboj storili, smo v ponedeljek že obžalovali in v sredo smo te položili k počitku, ki se naj — v odkup, ker smo te imeli za narta — podaljša v tvoj prid v stoletno spanje. Počivaj v miru, mi pa žalujemo za teboj, ker..., ker je visoka številka v mesecu! Gledalk« Radio Ljubljana od 2. Jo 8. marca 1939. ČETRTEK, 2. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Dvospevi in samospevi ob spremljevanju klavirja 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Pevski zbor »Ljubljana« 20.45: Slovanska glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Originalna švicarska godba. Konec ob 23. uri. PETEK, 3. MARCA 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: O varstvu prirode 20.00: Orgelski koncert 21.15: Simfonična glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA, 4. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori 6 poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Beseda k prazniku 20.00: O zunanji politiki 20.30: Kmečki pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA, 5. MARCA 8.00: Ruski 6ekstot 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 10.15: Plošče 11.00: Klavirski koncert 11.30: Radijski orkester 12.00: Klavirski koncert s spremljevanjem orkestra 12.30: Plošče 13.00: Napovedi 13.20: Veseli godci 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Plošče 18.00: Domačija, ljudska igra 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvone 20.30: Vesel koncert Radijskega orkestra 22.00: Napovedi, poročila 22.15 PtoJoe. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 6. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva 18.20: Plošče 18.40: Napevi Pa-glovčeve pesmarice iz leta 1733 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos iz restavracije »Emona«. Konec ob 23. uri. TOREK, 7. MARCA 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Salonski trio 14.00: Napovedi 18.00: Radijski orkester 18.40: Spoštovanje do Bitja 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Mek>dy-jazz 20.45: Koncert Radijskega orkestra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Orglice in harmonika. Konec ob 23. uri. SREDA, 8. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Angleško šolstvo 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nae. ura 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Konec ob 23. url. Lep zgled.* Naj povem mično zgodbico, ki j« zrcalo današnjih dni. V odsotnosti moža seveda, gre mati z dvema mladoletnima hčerkama na ples. Ne, bolje rečeno — hčerki gresta z materjo, a pustimo materi t* zagovor. Ples je nadvse prijetna zabava. Ura je nekaj okrog polnoči in skrbna mamica se spomni svojih dveh deklic, ki rajata. Hitro jima priskrbi kavalirja, da ju spremita domov, kajti za mladi deklici je bilo to že dovolj pozno. Lepo obe poljubi in ju pošlje r moškem spremstvu sredi noči domov. No, in mamica je rajala in rajala, da je zašel mesec in so ugasnile zvezde na nebu. Sonce je pošiljalo že tople žarke, ko je prišla skrbna žena domov. In vse to vidi in sliši sveti Kaj pravi? »Kakršna je mati, takšni bosta hčerki!« Ali ni žalostno, da materino po* četje meče temno senco na hčerino bodočnost? Opazovalka »Narodna zavednost« Pred dnevi sem bil priča dogodka, ki je zelo pomemben za današnji čas. Stojim v tramvaju in slišim dve dami, ki govorita pol nemški, pol slovenski Ob strani sedi mladenka, ki ji začne presedati dvolično govoričenje. Pa ju vljudno nagovori: »Oprostita, gospe, ali ne bi rajši govorili slovenski, saj znata, kakor slišim?« Starejša gospa, znana narodna dama, se ogorčeno obme rekoč: »Kaj vas to briga? Ali vaa ni sram, da ste še tako mladi, pa ne pustite starejših ljudi pri miru!« Gospodična ji pa mimo pojasni, da jo ni opozorila na njeno starost, temveč na to, kar se ji zdi, da ni pravilno, zlasti glede na njeno narodno udejstvovanje. Na zahtevo ji pokaže tudi svojo akademsko legitimacijo s prikritim nasmeškom, zavedajoč se, da na Aleksandrovi univerzi ne bo razumevanja za njene pritožbe... Starejša gospa odide, njena sopotnica pa, ki se je čutila prizadeto, j« pobara, češ da najbrže predrznica n« zna nemščine. Ko je pa eden sopotnikov pripomnil, da govori poleg nemščine tudi francoski in češki, j« bila kupa onemogle jeze polna... I Vsi navzočni so glasno odobravali energični, a žal tako redki nastop zavednosti pri nas. V času, ko sosedni narodi povsod in vselej poudarjajo svojo narodnost, se nam nehote vsiljuje misel, da pri nas »diši riba pri ,boljših* glavah 1« Navzočni V navzočnosti angleškega kralja in kraljice so v pristanišču Newcastle-on-Tyne splovili novo angleško bojno ladjo »Jurij V.«. Ta bojna ladja je prva, fEBRUARY n ,!*«%■ ki so jo v zadnjih 14 letih zgradili na Angleškem, je največja angleška bojna ladja te vrste (Ima 35.000 ton) in stane več ko 7 milijonov funtov (t. j. skoraj 2 milijardi din). Takšnih vojnih ladij imajo Angleži v delu še štiri. Dunalskl uieniak je prepričan o reinkarnaciji iloveka London, februarja. Dr. Evgen Koliško, znani dunajski zdravnik in fiziolog, je na nekem znanstvenem zborovanju v Londonu trdil, da je reinkarnacija, to je novo rojstvo iloveka, potrjena in da jo bo znanost lahko kmalu proglasila za resnično po-javo v razvoju človeštva. Ob koncu svojega govora je dr. Kolško dejal nekemu moškemu izmed občinstva, da Je bil za svojega prvega življenja gladiator v Rimu za časa f Neronove vlade. Ta človek je v reanici do potankosti opisal borbo v areni in strokovnjaki so izjavili, da je njegov opis točen do najmanjših podrobnosti. Človek ne more postati žival Znanstvenik Je tudi povedal, da Je na primer nemogoče, da bi se človek v novem življenju spremenil v psa ali žuželko, še manj pa v ribo ali paradižnik, temveč se človeško bitje lahko znova rodi samo kot človeško bitje. Ce je bil kdo prvotno zločinec, ne pomeni to, da bo v svojem novem življenju prav to, kajti nobene ovire ni, da ne bi mogel postati pošten človek. Ljudje, ki so bili nekoč zelo bogati, lahko postanejo v novem življenju siromašni; vsi današnji morilci in zločinci so bili nekoč dostojni ljudje. Pesniki so ženske Mi vsi v ponovnem življenju menjamo svoj spol, pravi dr. Koliško. To najbolje opazimo pri pesnikih in umetnikih, ki t svojih delih izražajo žensko čustvenost. Ti ljudje so bili v svojem prvem življenju čisto normalni in Jim je bilo določeno, da pridejo na svet kot ženske, a so prišli na svet — prekmalu. Vsi smo znova rojeni ljudje ln se samo včasih spomnimo nekaterih dogodkov, ki smo jih preživeli. A od smrti do drugega rojstva mora preteči najmanj 1000 let. Razumljivo je prepričanje dr. Koliška, da je tudi sam znova rojeno 'bitje, tega pa ne pove, kal je Ml.V svojem prvem življenju 1 Z gladovno stavko izsilil ločitev zakona Pariz, februarja Sodniškemu pripravniku Chabanu iz Rouena, ki se je nameraval ločiti od žene, se je posrečilo doseči ločitev zakona šele po gladovni stavki. Gospa Chabanova sprva še slišati ni hotela za ločitev zakona, čeprav ji je mož ponudil prav dobro odpravnino. Trdila je, da je z njim srečna ln da se svoji sreči ne mara odreči. Tedaj se Je Chaban odločil za gladovno stavko, ln da bo v njej vzdržal tako dolgo, dokler mu žena ne bo vrnila svobode. Ta odločitev pa ni dosti vplivala na gospo Chabanovo. Ostala Je ravnodušna proti grožnjam svojega moža. Se po treh dneh gladovne stavke žena ni hotela privoliti v ločitev. Skušala je moža samo odvrniti od stavke. Sele čez osem dni, ko je opazila, da se zdravstveno stanje njenega moža očitno slabša, Je obupana pristala na ločitev zakona. Tako Je Chaban kaj poceni dosegel dragoceno svobodo. Menda mu pa ta svoboda prav preveč ni všeč, ker se Je zdaj spet z drugo oženil. -J Londonska mladina manifestira za mir: Te dni se je iz vseh dežel Velike Britanije zbralo okrog 2000 mladih ljndl in po prtstolniških pticah manifestiralo s* mir. Newyork, februarja. Na svetu je vas, kjer imajo vojno za čisto nekaj naravnega, mir pa za naj-večje zlo, ki si ga morejo misliti. Ta vas je Long-Pean v Kalif orni' nekaj kilometrov oddaljena od Los Angelesa. Okolico te vasi imajo vsi hollywood-ski režiserji za idealno bojišče. V dveh letih se je blizu Long-Peana odigralo 28 velikih bitk, ki so jih fil-mali. Tukaj so se borile čete črncev, modeme armade, srednjeveški vitezi, Indijanci, stari Grki in Rimljani in Jutrovci... Dva hotela v Long-Pean u sta zato zmerom polna, prebivalci te vasi pa v »vojni« dobro zaslužijo. Vsa sreča je pa, da v teh bojih nikoli nihče ne umrje. Boje namreč samo filmajo. Slamnata hiša Stockholm, februarja. Dva švedska delavca iz Karlslunda sta pred kratkim patentirala poseben izum za zidavo hiš iz stisnjene slame. Na severnem švedskem so doslej večji del gradili hiše iz lesenih hlodov. Zdaj bo pa hlode nadomestila stisnjena slama; po zagotavljanju obeh izumiteljev je ne samo trpežnejša in cenejša, temveč tudi bolje toploto drži kakor les. Izumitelja sta že postavila nekaj takšnih slamnatih hiš. Komisija, ki jih je pregledala, je potrdila, da ustrezajo vsem zakonitim pogojem. Paciente je zavaroval, potlej jih je pa zastrupljal Newyork, februarja. V ameriški javnosti je zbudila veliko pozornost aretacija »čudodelnega zdravnika« iz Philadelphije, slavnega Pavla Peatrella, ki so ga obtožili umora več ko 50 pacientov, da bi izterjal njihovo zavarovalnino. Peatrello Je imel, kakor trdi philadelphijska policija, prav dobro organizirano tolpo, ki mu je pri tem poslu pomagala. Kot eden najboljših zdravnikov v Philadelphiji, je imel Peatrello velik vpliv na svoje paciente. Kadar mu je prišel v roke bogat bolnik, mu Je svetoval, naj se zavaruje. Takoj pa, ko se je pacient zavaroval, so začeli razpletati svoje mreže člani Peatrellove tolpe. Navadno so se sprijaznili z zavarovanim pacientom in so žrtvi v dogovorjenem trenutku po Pea-trellovih navodilih nasuli v jed ali pijačo strupa ali pa kakšnih bacilov. Po smrti Je Peatrello na spreten način izterjal njihovo zavarovalnino od zavarovalnih društev. Tako je zasluži! samo zadnje leto več' Ro 2 milijona dolarjev. Bogve koliko ljudi bi Peatrello predčasno poslal na oni svet, če ne bi »čudodelnega zdravnika« naposled izdal njegov nečak. Peatrello mu je namreč ponudil 1000 dolarjev, da bi vsul strupa v pijačo nekemu pacientu. Mladenič pa tega ni hotel storiti, temveč Je vso stvar prijavil policiji. Smrt starega dona Juana v navzočnosti 377 nezakonskih otrok Mehika, februarja. Policarpio Walencuella, bivši guverner države Tobasco, je umrl v navzočnosti svojih mnogoštevilnih potomcev. 377 nezakonskih otrok je stalo okrog njegove smrtne postelje. Veliko otrok je ob tej priložnosti prvič videlo svojega očeta. Ko je začutil, da se mu bliža zadnja ura, je Policarpio Walencuella pomislil na svoje mnogoštevilno potomstvo, raztreseno po vsej Mehiki. V časopisih Je objavil, naj pridejo k njemu, da bodo navzočni v njegovi zadnji uri. Nekaj dni kasneje so začele prihajati iz vseh krajev Mehike trume moških ln žensk, da bi se poslovile od starega dona Juana. Preden Je Izdihnil, Je Palicarpio Wa-lencuella priznal vse svoje otroke in jih določil za naslednike. Ker Je bil starec premožen človek, Je vsak otrok dobil čedno vsoto. Tudi rastline lahko patentirajo Newyork, februarja. Tudi rastline lahko patentirajo po zadnjem zakonu, ki je pred kratkim stopil v veljavo v Zedinjenih državah. Ta zakon se nanaša na tiste rastline, ki so nastale z raznim cepljenjem ln ki zanje doslej niso vedeli. Odkar Je ta zakon v veljavi, Je nekaj znanih ameriških gojiteljev cvetlic patentiralo že več ko 200 novih rastlin. Neki farmar Je patentiral drevo, ki rodi sedem raziltoih sadov. Romantična ljubezen mladega Dunajčana Pred tremi leti Je neki mlad Dunajčan napisal ljubezensko pesem, se podpisal, pristavil svoj naslov in Jo T zaprti steklenici spustil po Donavi. Usoda Je hotela, da Je steklenica priti« t rake neke romunske deklice, ki Je steklenico odmrla in prebrala pesem. Začelo w J* dopisovanje med mlade- K italijanskemu obisku v Varšavi: grof Ciano (na desni) v razgovoru s poljskim zunanjim ministrom Beckom, ničem in dekletom, po pismih je pa prišlo tudi do ljubezni. Zdaj je mladi Dunajčan prišel v Romunijo, da bo zasnubil dekle, ki se je z njo spoznal na tako nenavaden način. Nenavaden radijski prenos Poslušalci radia v Rigi so pred kratkim slišali svojevrsten radijski prenos. Med nekim koncertom je na lepem utihnila godba, zato pa se je slišal zaupen čisto 'zaseben pogovor nekega parčka. Potem pa se je še čulo, kako sta si dva finančnika očitala sleparije. Poslušalci so bili zaradi te posebnosti, ki na programu ni bila navedena, zelo začudeni. Tudi radijska družba ni vedela ničesar o tem prenosu. Uvedli so preiskavo, ki je kmalu razvozlala uganko; brzojavni kabel med Rigo in Libanonom se je dotaknil telefonske žice, in tako je radio prenašal skoraj pol ure zasebne telefonske pogovore. Nenavadna matematična naloga Pariz, februarja. Da opozori javnost na to, kako slabo so plačani srednješolski profesorji, se je neki pariški profesor matematike i domislil kaj nenavadne misli. Lepega dne je dal svojim učencem nalogo ln jim je Izjemno dovolil, da jim smejo pri njej pomagati tudi starši. Naloga se Je glasila: - 11 »Profesor je leta 1934. zaslužil toliko in toliko, življenjske potrebščine so se pa medtem podražile za toliko in toliko. Koliko mora profesor danes zaslužiti, da bo njegov življenjski standard ostal na prejšnji višini?« Poskus V Hollywoodu je med filmanjem nekega filma, ki se odigrava v Švici, Oliver Hardy zalotil 'svojega dičnega. tovariša Stana Laurela, 'ravno ko je ta krmil neko kravo s čokolado. »Za božjo voljo, kaj pa počneš?« »Rad bi samo videl, kakšen obraz bo napravila igralka, ki bo igrala vlogo planšarice, ko bo namesto mleka pritekel iz vimena kakao!« ŠIROM PO SVITU Prvič v zgodovini Cerkve izvolitve novega papeža ne bodo naznanili samo z belim dimom iz Sikstinske kapele, temveč tudi po radiu. — Tik pred smrtjo je napravil samomor neki francoski trgovec iz Houillesa. Bolehal je za neozdravljivo boleznijo in ko mu je zdravnik napovedal, da bo živel le še nekaj ur, si je z žepnim nožem prerezal vrat. — Strašna železniška nesreča se je pripetila v Nilandu v Kaliforniji, kjer sta dve lokomotivi brzih vlakov trčili v nc.jvečji hitrosti druga v drugo. Lokomotivi sta se popolnoma razbili. — Nevarna nesreča se je primerila znani švedski filmski igralki Žarah Leandrovi pri filmanju njenega zadnjega filma. Žarometi sp jo namreč tako opekli po obrazu in očeh, da so' Jo morali operirati. Rane' sicer niso smrtne, a po operaciji se' je uihetntei njeno stanje poslabšalo. — Ribo, ki so mislili o njej, da je izumrla že pred milijoni let, so ujeli ribiči v Južni Afriki. Namesto kosti ima hrustanec. Znanstveniki se kajpada zelo zanimajo zanjo. K PRIPRAVAM ZA VOLITEV NOVEGA PAPEŽA Zgoraj: Veliki zvočniki m balkonu cerkve sv. Petra, M bodo — Md volitev. Spodaj: Pečarji postavljajo peč. Dim Iz te oznanil svetu Izvolitev novega papeža. po njih sp* peči bo prvi Vas, ki ne pozna miru Žensk a, ki so se zanjo potegovali cesarji, plemiči in bogatfaši Končala je v naivečii bedi v umobolnici Dunaj, februarja. V Badnu pri Dunaju je v neki bolnišnici za duševne bolezni pretekli teden umrla 751etna revna In izčrpana Helena Odilonova. Smrt je rešila trpljenja nekdaj slavno igralko, ki so nje-Bo ljubezenske pustolovščine in škandali pred vojno polnili stolpce dunajskih in berlinskih časopisov. Helena Odilonova, ki se je v resnici imenovala Helena Petermannova, je Mia hči preprostega drvarja. Ze s 15. letom se je pojavila v nekem podeželjem gledališču — a brez uspeha. Cela trt leta se je mlada in ambiciozna igralka učila in spopolnjevala, dokler se naposled ni pojavila v nekem večjem gledališču. In še tisti večer je ravnatelj gledališča ugotovil, da igral-** žal ni prav nič nadarjena. Poskus samomora Uro kasneje so našli Heleno Peter-ttannovo v njeni garderobi vso v krvi. Zaradi svojega neuspeha si je prereka žile na roki. Zdravnikom se je Posrečilo, da so ji rešili življenje. Nato J® pa takoj odpotovala v Berlin. Tamkaj je kmalu postala prijateljica neke-Sa znanega bogataša, ki so se njegovega spomina spominjali pri vseh ve-Ukih konjskih dirkah. A Helena še zmerom ni pozabila gledališča. Za časa svojega dopusta je igrala 7. Emsu pred cesarjem Viljemom IX, je bil tako navdušen za njeno igro, da jo je takoj angažiral za berlinsko cesarsko gledališče. Kmalu nato je pa “Jen zaščitnik in prijatelj propadel, predlagal je svoji prijateljici, naj odide z njim v Ameriko, kjer Je hotel začeti novo življenje. Kaj se je dogajalo med njima, ne ve nihče. Drugi dan so propadlega bogataša našli mrtvega. Nikoli niso mogli razjasniti njegove skrivnostne smrti. Ta primer je izzval veliko razburjenje. Zato je Helena Petermannova spremenila svoje ime in .postala Helena Odilonova. Odšla je na Dunaj. Lepega dne jo je Pozval cesar Prane Jožef, da Je igrala med poletjem v Ischlu, kamor je od Sel carski dvor. Straussova ljubica »Ali bi skočili zame v Donavo?« ga je vprašala koketna igralka. Komaj Je to izgovorila, že se je Bakovski iz vrha mosta pognal v reko. Ta dogodek je izzval nezaslišan škandal. Da bi zadevo nekako spravila s sveta, je Helena Odilonova odpotovala v Ameriko. Turneja je bila spet en sam velikanski uspeh. Leta 1900. je odšla v Rusijo, kjer ji je ves navdušen ploskal sam ruski car. Ves svet je bil njen. Kap in konte Sreča pa nikoli ne traja dolgo. Lepega Jutra se Je Helena onesvestila. Zadela jo je kap in od tega dne je bila slavna igralka brez moči. Bila je pohabljena za vse življenje. To se Je zgodilo, ko Je bila stara 39 let. Od tega dne dalje je začela propadati. Kljub temu, da Je bila bolna, se je vanjo zaljubil neki srbski lekarnar, ki Je skrbel zanjo. Ko Je umrl, ji je zapustil čedno vsotico. A razvajena ženska ni znala varčevati. Kmalu je vse potrošila. Prišla Je svetovna vojna in z njo njena velika beda, ki ni poznala meja. Po dunajskih kavarnah je prodajala karte ln druge predmete. Nihče izmed starih prijateljev Je ni več spoznal. L. 1924. so jo dali v neko bolnišnico za duševne bolezni, od koder se ni več vrnila do preteklega tedna, ko so Jo pokopali... nobene hrane, kar ga j« mati nehala dojiti. Slavni zdravniki so se odločili, da bodo dečka hranili na zelo nenavaden način. Neki londonski kirurg mu je naredil odprtino v višini želodca in ta mu je 11 let služila za usta. Pretekla so leta, a malček je še zmerom dobival hrano na tako težaven način. Nekega dne so pa zdravniki zvedeli, da Je iznašel eden izmed njihovih tovarišev v Ameriki nekakšno pripravo za oživljen je grla. Takoj so si mislili, da bi z njeno pomočjo lahko ozdravili malega Bobyja. Pripravo so takoj naročili. Ko so jo dobili, so z njo vsakih osem dni grebli malčku po grlu in poskušali okrepiti mišice, ki dotlej niso delovale. Več mesecev so kirurgi neutrudno zdravili Bobyja, dokler niso pretekli teden z velikim veseljem ugotovili, da je grlo Bobyja Jordeena postalo normalno in fantek lahko zdaj J6 tudi pečeno meso, jajca, potice in drugo hrano. Najnovejši škandal v Hollywoodu Ho!lywood, februarja. Hedy Lamarrova!... Hedy Lamar- Enajstletni deček je te dni prvič jedel London, februarja Mali Londončan Boby Jordeen je izpolnil že enajsto leto, vendar pa vse doslej še ni vedel, kaj se pravi — jesti. Ko je imel Boby eno leto, je začutil v vratu bolečine, ki so njegov organizem tako uničile, da ni mogel požreti rova.'... To ime lahko vsak dan beremo debelo tiskano v vseh ameriških dnevnikih in tednikih. Odkar so odkrili Marleno Dietrlcho-vo, ni morebiti še nikoli doživela tuja umetnica v Ameriki toliko slave kakor Hedy Lamarrova. Kot žena gospoda Mandla, znanega avstrijskega tovarnarja, se je pred nekaj meseci ločila od njega in odpotovala v Hollywood. Hedy Lamarrova Je danes v Ameriki ena izmed najbolj priljubljenih igralk, če ne morebiti celo najbolj priljubljena. V zgodovini filma se Je prvič zgodilo, da Je ženska s kostanjevimi lasmi postala malik občinstva. V Holly-woodu, prav tako kakor v drugih ameriških mestih ženske kar nore za lepo Dunajčanko in jo posnemajo, kjer le morejo. Zene in dekleta se že češejo tako kakor ona in skušalo posnemati njene obrvi in pričesko. Na vse pretege se egovana žena je vedno lepa! Kj V, v . < y v vyVv |/ v v y x * \\\1 zarodi dodatka hamamelisa polepša polt trudijo, da bi imele tako melanholične in včasih otožne oči, kakor jih ima najnovejša filmska zvezda. K slavi pa spada neizogibno tudi — škandal. In tak škandal doživlja pravkar Amerika. John Marc, mož Joane Benettove, se je nepričakovano zaljubil v novo filmsko zvezdo in se je hotel kar čez noč ločiti od svoje žene. Pred nekaj dnevi je o tej ločitvi že razpravljalo sodišče v Los Angelesu. Na razpravo Je kajpak prišlo veliko število časnikarjev, fotografov in filmskih operaterjev. Prava senzacija Je pa počila šele tedaj, ko je Joana Benettova odločno izjavila, da se pod nobenim pogojem ne misli ločiti. »Ne, ne privolim v ločitev!« j« vzkliknila pred sodniki in se spustila v krčevit jok. Tedaj so poklicali Hedy Lamarrovo in lepa Dunajčanka je izpovedala, da g. Marca komaj pozna, in da Ji Je ■ J Če pri nas cilinder ne pomeni rav-Od tega dne je bila Helena slavna;; no časti, pa. vsaj lahko rečemo, da ga ženska. Aristokrati in bogataši so ji Ponujali svoja srca in svoje mošnjičke. A ona je vse odbila. Samo iskrena ljubezen slavnega komponista Johanna Straussa je ganila srce razvajene ženske. Odločila se je, da se bo preselila k njemu, kar Je tudi storila. To je trajalo le kratek čas. Kmalu se je pojavil močan nasprotnik, Aleksander Girardi, znani dunajski Igralec, ki se je z njim kasneje tudi poročila. Helena je bila na vrhuncu svoje slave. Njeno ime se je bralo celo na šampanjskih steklenicah. Dirkaški konji so nosili njeno ime. Med drugimi, ki so se potegovali zanjo, Je bil tudi baron: Albert de Rotschild. Da bi se z njimi lahko poročila, se je hotela ločiti odi svojega moža Glrardija. Njen mož pa! mi hotel ničesar slišati o tem. Nekaj dni kasneje je ves Dunaj govoril o tem, da so Girardi ja na lepem zaprli v neko bolnišnico za duševno bolne. Zmagoslavje v Londona in Budimpešti; Kakor hitro je začutila, da Je svo-; hodna, je začela novo življenje, polno, pustolovščin. Povabili so jo v London, j kjer Je doživela nezaslišan uspeh. Od; tam je prišla v Budimpešto, kjer se; je plemič Rakowski nesmrtno zaljubil; vanjo in jo prosil za roko. (UDNI LJUDJE • ČUDEN SVET zelo žal, ker je zaradi nje prišlo do ločitvene afere. Povedala Je tudi, da Je bila enkrat samkrat v družbi Joa-ninega moža, in sicer pri neki krstni predstavi v .Kitajskem gledališču v Hollywoodu‘. »Zal mi je,c Je dejala, »da doslej nisem dovolj poznala hollywoodskih šeg in navad. Kajti niti slutila nisem, da me bodo zaradi enega samega sestanka imele vse hollywoodske čenče v zobeh.« čez nekaj tednov bo Hedy Lamarrova dobila ameriško državljanstvo. Kljub sodni razpravi Je lepa Dunajčanka še zmerom prepričana, da njen edini sestanek z g. Marcom ne bo onesrečil Joane Benettove. nosijo časti vredni gospodje in še to le ob slavnostni priložnosti. Veste, kaj so pa pri nekem primitivnem plemenu v per.zijski državi napravili iz tega dostojanstvenega pokrivala? Tamlcaj imajo namreč v vsaki vasi shranjen cilinder. Pa ne morebiti za župana, temveč za tistega, ki se kaj pregreši. Obsodijo ga namreč, da se mora pokriti 8 tem cilindrom, kajti ta velja v tistih krajih za skrajno poniževalno pokrivalo. Obsojenec je pa še dolgo po prestani leazni obsojen na vzdevek >oče cilindra«. Pri nas smo v gledališčih vsaj tako srečni, da slišimo le sem in tja šumenje kakšnega papirja ali kaj podobnega, časnikar, ki hoče kaj »pritisniti«, se mora pa skriti v takšen kot, da ostane neslišen in neviden. V deželi vseh možnosti je pa možno Jfe kaj drugega. Tam je namreč postala moda, da obiskovalci nosijo s seboj v gledališča svoje fotografske aparate. Tako se je pred kratkim zgodilo, da je med predstavo »Hamleta« v nekem newyorškem gledališču znani igralec John Guielgud zbežal z odra. Ko so ga vprašali, za- kaj je to storil, je povedal, da mu gre večno fotografiranje tako do živega, da bi se mu zmešalo, če ne bi tisti trenutek zbežal. Upravi gledališča ni ostalo drugega, kakor da zdaj vsakega obiskovalca preišče ali nima morebiti s seboj fotografskega aparata. * Nekateri ljudje neznansko radi stavijo. Pri vsaki besedi imajo na jeziku, stavo. Pogosto se je pa že zgodilo, da je kdo stavo plačal, če že ne z življenjem, pa s kakšno nesrečo. Jz Plzrui poročajo, da je tamkaj neki navdušeni pivec stavil, da bo v nekaj minutah popil 5 litrov domačega piva in še pol litra slivovke. Mož, po imenu Anton Lebeda, je sicer stavo dobil, a po zadnjem požirku je omedlel in ko so ga peljali v bolnišnico, je že med vožnjo v strašnih krčih izdihnil. * Ali se hočete fotografirati z Ga-ryjem Cooperom? Takšen napis so imeli pred kratkim v nekem praškem gledališču, kjer so vrteli film s tem slavnim igralcem v glavni vlogi. Obiskovalke so kar drle k fotografu, da jih je slikal s slavnim igralcem. A ne morebiti z njim osebno! Kaj še! Namesto igralca so postavili tja njegovo fotografijo v naravni velikosti in Pražanke so bile vse srečne, da so se smele slikati s tem posnetkom. • In spet v Ameriki! Na tisoče in tisoče zakonov se je zadnjih osem let razdrlo v Združenih državah, toda niti ene ločitve ni iz vrst tistih zakoncev, ki so pred poroko obiskovali vseučiliški »pripravljalni tečaj za ljubezen in zakon«. Tam predavajo o vseh mogočih stvareh, ki utegnejo utrditi zakonsko srečo. Na. primer: Kako si pridobiš ,njegovo' (ali,njeno') ljubezen? Kakšno darilo mojo bodočo ženo najbolj razveseli? Katera dekleta so najboljše zakonske žene in matere? Po čem spoznaš idealnega• zakonskega moža? In še druga, bolj znanstvena predavanja o dedičnosti,\ higieni in porodu. • Ljudje so bogati. Nekateri zaradi; denarja, drugi imajo veliko zemlje,: tretji pa pravijo, da so tudi otroci; bogastvo. Če to drži, potlej je bila; 731etna gospa Krescenca Reinthaler-J jeva s Tirolskega, ki je pred kratkim; umrla, med bogataši, kajti rodila je; nič manj kakor dva tucata otrok.; Pri življenju jih je ostalo cel tucat. 1 Sanje so jim pokazale zaklad Atene, februarja. Mali Marici Mandelujevi, učenki osnovne šole v tesalskl vasi Musaki, se je zadnjič sanjalo o nekem starcu, ki ji Je dejal, naj gre k nekemu samostanu, nedaleč od njenega doma, in naj začne kopati čisto ob cerkvenem zidu; tam bo našla zakopan zaklad. Takoj ko se je mala Marica zbudila, je povedala o teh nenavadnih sanjah svoji materi. Ta se ji je pa samo smejala, češ, kaj bodo takšne sanje. Nekaj dni pozneje je pa Marica sanjala spet o istem starcu, in spet Ji je starec ponovil naročilo. Zdaj je mati le šla v samostan in : povedala opatu Karflsu, kaj se je njeni hčerki sanjalo. Opat je začel šo tisti dan kopati na označenem kraju. A ker ničesar ni našel, je izgubil potrpljenje in upanje in je vse skup pustil. Nekaj dni pozneje so pa delavci, ki so zidali cesto tik mimo samostana, res izkopali lonec, poln starih zlatnikov. Najdeni zaklad ima vrhu tega še veliko starinsko vrednost. Policija je ugotovila, da so ta denar našli natanko na mestu, ki ga je nekaj dni prej označila mala Marica. Razumljivo je, da zdaj še dalje kopljejo, ker so vsi prepričani, da še niso našli tistega zaklada, ki je o njem sanjala mala učenka. Opat se pa seveda grize, kajti če bi bil vztrajal s kopanjem, bi bil njegov samostan za najdeni zaklad bogatejši. Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Novela »Družinskega tednika** Ljubezensko pismo Napisala Yves Florennova Jean ni maral, da je kdo brskal po predalu njegove pisalne mize, tudi takrat ne, če se je predrznež imenoval Marija. Pa ne, da bi morebiti kaj prikrival, pred svojo ženo pa še celo ne. Kadar je pa Marija iskala svinčnik ali beležnico, je pustila takšen nered, da se je njen možiček e svojim smislom za red kar zgrozil. To pot jo pa kratko in malo potegnila ves predal ven in si ga položila na kolena — v trenutku pa, ko je hotela predal vrniti na prejšnje mesto, je padlo pred njene noge rumeno pismo. Pobrala ga je in ga pogledala. In ves svet se Je zrušil! Marija je onemela. Nastopila je velika praznota, črn oblak. Nekaj minut poprej je ljubila Jeana in on je ljubil njo. Le kako je mogla verjeti v njegovo ljubezen, ko je dobil to pismo pred tremi meseci, torej le nekaj tednov po njuni poroki? In kakšno pismo! Moj Bog! Ta strastni, ognjeviti ton, a tudi pol zaupanja, vdanosti in nežnosti — skratka, ljubezensko pismo, ki bi ga mu lahko napisala samo Marija. Jokala je. Kmalu nato je pa njen užaljeni ponos krenil v drugo smer. Ker je ljubila iz vsega srca, je tudi terjala prav takšno povračilo. Da bi ga varala? Cernu, saj jo sploh ni ljubili Da bi ga umorila? Ko se bo vrnil in ko mu bo vse zalučala v obraz. A s čim? Kupila bo samokres. Ta strahoviti sklep ji je dal moči. V zmešnjavi tega, kar se je zgodilo, vendar nekaj, česar se je mogla okleniti — kazen, maščevanje. Neka pomirjevalna vročica jo je vso prevzela. Kljub temu — mislila je, da tega ne bo prebolela. Takrat je pa tudi že zaslišala škrebljanje ključa v ključavnici. Ta skrivnostni ropot ključa, ki ga je snoči še v6a srečna pričakovala, ji je danes prizadejal nezaslišano bolečino. Solze so se ji vlile po licih in na lepem se je čutila popolnoma šibko. Vstopil je, jo pogledal, 6aj je bilo vendar nemogoče, da ne bi uganil? A ne. Veselo je stopil k njej, jo objel, smeje se jo sedel' v naslanjač. Tako malo si je storil iz nje, je ugotovila, da niti opazil, ni, kako se do smrti muči. Ta njegova sigurnost jo je nekoliko odbila, da je njena bolečina skopnela in morala se je premagovati, (la mu ni zalučala v obraz 6voje sovraštvo in svoj zasmeh. 2e prvi večer je bil mučen. V bodoče se ji je zdelo to potvorjeno živ- ljenje trpko pomirjenje. Jeana je pač pričakovala z istim nemirom kakor poprej, a samo iz naslade nad hlinjenjem. Ni se spremenil. Zakaj bi se tudi spremenil? Bil je kakor pošast... Kdo le je bila Zofija? Nobene ženske ni poznal s tem imenom, ki je bilo povrhu še grdo. Takole živeti dvojno življenje! S tujcem, s sovražnikom je živela! Le kako ga je mogla ljubiti? Ta potvorjeni obraz, ki ga je samo ona poznala! Ta komedija, ki jo je igral tako spretno, jo je razburjala, spravila v največje ogorčenje. Marija je morala zvedeti, da ni kar tako preprosto in lahko, kupiti si samokres. Prvi prodajalec orožja, ki se je pri njem oglasila, jo je strmo pogledal in ji pojasnil, da zanjo nima nič primernega. Zardela je in naglo izginila. Zdaj je premišljevala, če je more- 11111111111111111111111111 Šivalni stroji f najnoveiši letošnji modeli 5 vnajvečji Izbiri naprodai = po neverjetno niiklb = cenah i | NOVA TRGOVINA! E TYRiEVA (DUNAJSKA) CESTA 35 | “ nasproti Gospodarske zverc S ~ 11111111111111111111111111111111111111 ir. biti še kakšna druga muka, ki bi jo mogla nameniti Jeanu. Morebiti to, da bi umorila njegovo ljubico in ga pustila, da bi Jean gledal njene muke. Začela ga je zalezovati, a ni ničesar dosegla. Bil je preveč spreten. Skušala je sklepati. Hodil je 6amo v 6vojo pisarno, po svojih poslih. Pri tem jo kajpak lahko... Kje je bila ta ženska? Kako naj človek umori privid? Nekega večera ga ni bilo domov. Marija je zaspala. Preslišala je njegov prihod in ko se je zjutraj zbudila, je že odšel. Šla je ven. Tisto popoldne je kupila samokres. Čutila ga je majhnega in mrzlega v svoji roki. Naglo je hodila... V njegovi delovni sobi je že gorela luč. Trdno oklepajoč se orožja je tiho vstopila. Skoraj je že hotela zavpiti. Sedel je s hrbtom obrnjen proti vratom in je držal v roki — rumeno pismo. Smeje se ga je bral. Njena roka se je še tesneje oklenila orožja. V tistem trenutku se je okre-nil: sO, dragica? Ti? Pridi sem, preberi, kaj sem pravkar našel I« Ponudil ji je dobro znano pismo. Gledala ga je, trepetala. Hinavec! Upa si... Nadaljeval je: »Najbrže je zdrknil v predal. Bog ve, kdaj. Starinar ga ni opazil. Tako smo ga kupili hkrati s pisalno mizo! Ali ni ganljivo prisrčen? Ravno sto let je star. Le kdo sta bila zaljubljenca?« Marija ga ni slišala. Njene oči so se uprle v datum: december 1838! »0h!< je prišlo preko njenih ustnic. Sesedla 6e je na neko blazino. Videla je vse kakor skozi pajčolan, osramočena, le počasi je razločila predmeta v sobi, ljubljenega moža. Videla je njegov odkriti, osupli in prestrašeni obraz, a popolnoma brez skrivnosti. Uganka je bila le ona sama. le.@i fiotreSno neprestano opozarjati na »Bayer«-je^( •fcHž na Aspirin-tabletahl Pač, kajti vedno znova se pojavljajo palvorbe z nakano, okoristiti se s sve« lovnim slovesom Aspirin tablet* A S P I R I N TABLETE OgU« rag pod S. brojem 32608 od t. XI. Itj4 Pariz bo letošnjo pomlad s svojimi modeli prekosil samega sebe. Klobuki, ki jih je pravkar razposlal v širni svet, morajo razveseliti vsako, za vse lepo in elegantno navdušeno žensko srce. Opažamo pa tudi, da se moda vse bolj približuje nošnji naših babie, kajti prav letošnji klobuki bi najrajši imeli cele gredice pomladanskih cvetlic. Model na sliki je iz bele slame, okrašen je pa z zrelimi češnjami, rdečim trakom in pajčolanom in še s strupeno zelenim ptičkom. Zvončasti klobuk iz zlatorumene slame, ki ga zgoraj krasi ti trakov zložen« rozeta. Tilnik zakrivajo pentlje. Križanka in uganke KRIŽANKA ŠT. 5 Pomen besed: Vodoravno: 1. del kolesa; puščava; 12. glas; star polbog; 3. kisikova spojina; zločin; 4. sibirsko mesto; 5. kemičen znak; letonski denar; kemičen znak; 6. moško ime; 7. zraven; Ibsenova drama; 8. moško ime; 9. mesto v Srbiji; zaimek. Navpično: 1. češki kralj; predlog; 2. priča; orožje; 3. afriška reka; Žensko ime; 4. kremenčeva spojina; 8. kvarta; gibanje vode; nikalnica; 6. grško bojišče; 7. moško ime; glasbilo; 8. migljaj; utežna meta; 9. ploskovna mera; letalčeva pomoč. ZLOGOVNICA ŠT. 5 Iz zlogov bo, ca, dec, dru, e, e, e, ga, go, ha, , ha, m, ja, kan, le, li, lič, liz, [o, lo,; na, najst, nje, nje, pa, pir, ri, rij,: »ek, sol, te, te, te, ti, to, u, u, va, va, vdi, ve, zi sestavi 13 besed naslednjega pomena: 1. ozemlje; 2. tolažba; 3. prebivalci Libanona; 4. evropska prestolnica; 5. prerok; 6. kraj v Sloveni ji; 7. ostanek ognja; 8. kraj na Primorskem; 9. grška pokrajina; 10. vsrkavanje plina; 11. kost; 12. število; 13. športnik. Vse prve in četrte črke, brane od zgoraj navzdol, dajo pregovor. MALI TIRANI MAGIČEN KVADRAT ŠT. 5 A A A A E E I I 1 I K K K K L L N N O O R R T T Z <; Otroci začenjajo zelo zgodaj gospodovati nad svojo okolico, in sicer podzavestno že takoj po porodu. Če :; začne dojenček sredi noči kričati, tako močno in vztrajno, da bi zbudil mrliča, plane mlada mati pokonci, in celo od dela utrujeni oče se zdrami iz sanj. Kaj se je zgodilo? Pogled v :; plenice ne odkrije nikakšne vlage, :; trebušček, vrat, vse je v najlepšem redu. Toda otrok kriči in kriči, vzlic zibanju in tolaženju.Mati vzame otroka v naročje in ga nosi po sobi. Otrok ;; kriči dalje. Mož nadomesti ženo in naposled se ljubček pomiri. Po razburljivi uri družina spet leže k po-čitku. Drugo noč ista pesem. To pot ; mati že ve, kako mora začeti. Takoj začne otroka nositi po sobi.. Čez nekaj časa kričanje utihne, otrok spi. In tako se nadaljuje vsako noč. V domovih za dojenčke, kjer otrok ne vzgajajo brezsrčni ljudje, dojenčki tudi kriče. Kriče eno noč, dve noči. Prvič sestra pogleda, kaj bi utegnilo biti, ko pa vidi, da je vse v redu in prav, pusti otroka, da kriči, dokler se mu ljubi, in ga ne nosi po sobi. In glej, čez nekaj dni se otrok nič več ne spomni, da bi kričal, lccr je podzavestno spoznal, da mu kričanje nič ne pomaga. Mirno prespi noč. Pozneje si mali tiran že zavedno zapomni, da lahko gospoduje nad svojo okolico. Recimo, da gre Tonček zgodaj spat. Nekega jutra se zbudi že ob petih in vse je mimo. Dolgočasi se. Tudi lačen je. »Mama, kavo.t-z zatuli potem v jutru ji mir. Mati in oče se zdramita. »Ali ne boš spal?* zagode oče. — s>Siromak je lačen,* meni mati in si pomane oči. »Vstala bom.* Vstane in skuha kavo. In tako se potem ponavlja dan za dnem, tako žrtvuje mati dragocene jutrnje ure spanja iz pretirane materinske ljubezni. Če bi bila otroka prvič zavrnila, bi se bil navadil hišnega reda. Otrok, ki sicer ne premisli vsega, se hitro zave svoje zmage in jo potem pošteno izrablja. Hoče to in to, in če česa ne dobi takoj, divja tako dolgo, da njegova volja zmaga. Saj je prav, da [[ima otrok svojo voljo, toda ta volja naj seže samo tako daleč, da se ne bo izpremenila v tiranstvo. Otrok, ki lahko gospoduje nad domačo hišo, bo kmalu začutil potrebo, da bi gospodoval še nad drugimi ljudmi. Ker je vajen povsod zmagovati, skuša vladati tudi nad tovariši v igri. Starši so morda ponosni in navdušeni, ker njun otrok gospoduje nad tovariši istih let. Saj tudi ne škoduje, če zna kdo uveljaviti svojo osebnost. Toda pri tem navadno ne ostane. Moč se izpremem v nasilje in surovost. Drugi otroci se boje ma-; lega tirana v svojem krogu, uklanjajo se njegovi volji, ker sami niso tako trmasto vzgojeni. Čudijo se predrznosti drobnega možička, ki pa v resnici razen slabe vzgoje nima nobene izrazite lastnosti, ki bi bila boljša od njihove. :: Nikari ne mislite, da se bo mali nasilnik s pomočjo svoje volje v poznejšem življenju dvignil nad druge ljudi. Najprej se je treba naučiti hkrati z redom, pravičnostjo in obzirnostjo. Vsi dobri starši ljubijo svoje otroke. Ljubezen pa ne sme seči tako daleč, da bi bila škodljiva. Malemu ti-ranu je treba že pri prvem poizkusu nasilnosti dati klofuto. Potem bo takoj razumel, da je sicer središče sveta', da pa je vendar svet kljub temu tudi last drugih. To spoštovanje pred soljudmi bo v prvi vrsti koristilo njemu samemu. Starši, ki vzgajajo svojega otroka že od začetka v tem smislu, bodo prihranili za poznejša leta njemu in sebi marsikakšno neprijetnost. R. M. 3. taksna znamka; 4. žensko ime; 5. azijski denar. Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah. W POSETNICA ŠT. 7 Pomen besed: 1. okrasje; 2. otočje;:;ubogati, potem šele ulcazovatil Nihče toVcmfl vnamltfl* i žpnsko ime:! . a) o la bi h mtnr* mi' catnaonn vtmvvi odeželje pa kaj mrtvega, temnega. Moški se zelo boje visokih pričesk, čeprav tega ne priznavajo. Nikoli tudi niso mogli razumeti, zakaj bi morala biti vratca pri avtomobilih širša samo zato, da svilene nogavice ne bi pokale. Nikoli jim niso bili všeč rdeči nohti, pa tudi še tisoč drugih smešnih malenkosti ne. Majhna sreča Ni dneva v letu, ki bi bil čisto brez 'selja. Seveda ne smemo zmerom pričakovati glavnega dobitka, povišanja ali velike dediščine. Človek mora biti skromen v pričakovanju sreče, pa jo bo spoznal. Saj prihaja sreča k nam iz prirode, iz dreves, travnikov, cvetja, iz skrivnostnih oblik oblakov, iz mirnega, pohlevnega dežja ob lepi knjigi. Če se ne godi po naši volji v vrve- nju sveta, v poklicu, doma, morama samo pomisliti, da je ^ popolnost nedosegljiva. In če bi jo bilo mogoča doseči, bi nas utrudila, otopeli bi v njej in oslabeli. Z jezo, godrnjanjem in pritoževanjem še ni izginilo nobeno zlo s sveta. Kdor gleda v življenje z nasmehom in veselim obrazom, premaga laže vse težave in uživa I dosti veselja že zaradi svojega vedrega značaja. Moderna mmm Tekat k 1. sliki: N« grob št ram in narišite poljuben vzorec la geometričnih oblik. Navijte stare konee volne na kakšna 2,5 cm široko lepenko. Potlej na enem koncu prerežite in dobili boste 5 cm dolge, niti. Tekst k 2. sliki: 8 precej debelo kvačko potegnite po dve do tri niti skupaj skozi štramin, kakor vidite na sliki. Izberite si čim iivejše barve. Ko je delo končano, niti nekoliko postrizite, da bo površina gladka. Takšna je blazina, ko je gotova. Za spremembo vam prinašamo vzorček za blazino, ki si jo lahko na preprost način sami napravite. Lahko si jih napravite tudi več, če spremenite oblike. Zelo bodo poživile vaš domek, lahko boste pa nanje tudi ponosni, saj veste, da je lepo urejen dom zrcalo pridne in preudarne gospodinje. Posebno prav vam bo prišla, če imate divan, kjer ni nikoli preveč blazin, pa tudi za na stole. Posebna prednost takšnih blazin je, da so poceni. Zanje ne potrebujete drugega kakor štramin in nekaj volne. Č« nimate stare, pa kupite nekaj ldt debele volne, ki jo navadno uporabljamo preproge. Problem št. 18 Sestavil E. Carpenter (1902.) Problem št. 19 Sestavil Samuel I.oyd (1857) Mat v 3 potezah Kljub prozornemu položaju je potrt* duhovit premislek, de hočei priti cilj. (B 14) Končniška študija C mi ne more preprečiti poraza, kajti spremenitev kmeta b5 v damo bo mogel onemogočiti le tedaj, če Epravi stolpa brez odlaganja na c8 in potem b8. Toda končnica je za črnega ljub temu brezupna, ker ima beli na esnem krilu dva kmeta proti enemu amemu črnemu. Tedaj sklene črni n»-taviti nasprotniku past, in beli gf* es vanjo. Kako se je črni izmazal? Problem št. 20 Sestavil Alfred de Musset (1849) Mat V 3 potezah Bistroumen tabonU domislek kega francoskega pesnika, (B 41) . ;■ Posebno pazite ka bolnik pije! Ce Vam je le mogote dajte mu za zdravic in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdelimi src Če sami bolehate ali se ne poču tite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imat mnogo koristnih navodil o zdravja. Uprava ladenskeoa zdravilnega lopaliSe SLA1IHA RAD E HC Rešitev problema it IS 1. Dh2—e5 Kil Xgl 2. De6—h6! kar koli 9. Lh4—f2 ali Db6—dl mat Rešitev problema it. II 1. Da5—ell Ta8—08 3. Ke3—fl iah K kar koU 3. Tc3—12 mat. l Ta8—18 2. kea-^dl Iah K kar koli 3. Tg2—d2 mat. Rešitev problema it. XI 1. Tcfi—e8 kar koli 3. Dd3—a6, <17 ftli b3 mat. Povejte svojim znancem m prijateljem, da izhaja »Družinski tednika odslej na 12 straneh! Takšnele pričeske imajo mlade angleške dame ob svojem največjem dnevu v življenju — ob ■prejema na dvora Posebno razkošno učinkujejo nojeva peresa, s pentljo pripeta ob strelni. Gospodična tajnica Roman velike ljubezni po znanem pisatelju Alfredu Schlrokauerju 12. nadaljevanje Tudi zdaj je bila zelo lepa. Rahel izraz trpljenja je ostal na njenem obrazu. Morda je bila videti še bolj globoka, nežna kakor prej. Toda vse tisto, kar jo je prej tako ločilo od drugih žensk, je izginilo, žena od včeraj in jutri je postala žena današnjosti. Izgubila je korenine iz sebe. In samo kakor droben plamenček ji je še gorel pod pepelom mračne sedanjosti ogenj upanja v boljšo prihodnjost. čeprav sta živela kakor v zakonu, vendar je ostala še njegova tovarišica v delu in ni marala pustiti pisarne. Toda njena samozavest je bila mrtva, čutila je, da je brez stanu in brez časti. Vzlic vsemu, vzlic vsemu! Vzlic njegovi nežni ljubezni, vzlic njuni veliki, sveti strasti, vzlic vsemu, vzlic vsemu! Njena kri, njeno hotenje in njena misel so žalovali za zakonom. Toda svoje težave Je skrivala v srcu. Pred ljubljenim možem je igrala komedijo sreče in zadovoljnosti, bila je vedra in vesela, kakor nekoč v dnevih, ko se je komaj zavedela svoje ljubezni in ko je bila še dekle. Ko je prišel zvečer domov, utrujen in ubit od vsega trpljenja, ki ga je moral poslušati v pisarni, ga ni marala mučiti še s svojimi težavami. Hlinila Je veselost, govorila, da se bo oče kmalu pomiril, saj bo moral spoznati, da je šla po poti, ki je zanjo edino prava. Rohn pa se ni dal preslepiti. Preveč dobro jo je poznal. Njene oči, njen zastrta smeh in njene pesmi na klavirju — zdaj je igrala samo še Beethovna — so mu vse izdali. Tudi on je trpel in ni videl rešitve. Toda nekaj je vrelo v njem in dobivalo novo obliko. Neko nedeljo se je nepričakovano vrnil z obiska, šel čez vrt in neopaženo stopil v salon. Brala je. Ko ga Je zagledala, je hitro odložila knjigo. Pozneje, ko je mislila, da jo on ne gleda, je knjigo skrila med notami. Toda komaj je zapustila sobo, da bi pripravila kosilo, že je R6hn poiskal knjigo. Bila je drobna rdeča knjižica z naslovom »Kakšen bo zakon bodočnosti«. Takoj je razumel, zakaj jo je skrila pred njim. Zamišljen je začel obračati liste. Nekatera mesta so bila podčrtana. »Ta prostovoljna omejitev na ojji življenjski krog, ki tiči vsem ženam že tisočletja v krvi, jih varuje, da se duševno ne izgube da se ne vržejo nebrzdano v prostost, da jih ne zmedejo stotine praznih besed, ki si med seboj nasprotujejo in ki so ustvarjene samo zaradi tega, da bi nadomestile zakon z nečim drugim, kar ne more biti nadomestilo za to zvezo, žene, ki mislijo na zakon, se ne izgube pod besedami moških, ki so nadarjeni, močnejši in spretnejši od njih.« To je pisano zanjo in zame, si je mislil. Potem je odkril še nov podčrtan stavek: »Ali mar žena ni povsod pri njem, ali mu ne pomaga povsod, kjer je potreba? Katero bitje je tako zvesto in vdano sredi sveta tujih zveri? In vse neštete sposobnosti, ki se razvijejo same od sebe iz nje, navadno tako, da se jih niti ne zaveda — kaj drugega je nazadnje vse to kakor ljubezen, občutek skupnosti, povezanosti sredi pogosto umazanega življenja, tudi takrat, ko utrujenost in navada ne polagata več besed nežnosti na uvele ustnice? še zmerom, pod stoterimi krinkami in preoblekami, potuje prastara žena iz gozda s svojim zakonskim tovarišem. Neizmerno novega se je naučila In se razume na več reči, kakor jih je mogoče našteti. V globini svojega občutja pa je ostala taka, kakor je bila. On ji je prijatelj, tovariš, ki jo dviga kvišku in ji daje poguma. Edini, ki ga nihče ne more nadomestiti.« Odložil je knjigo. Potem jo je vtaknil spet med note in začel zamišljen hoditi po sobi. Ko se je vrnila v sobo in je bil njen obraz še ves rdeč od ognjišča, je stopil k njej, Jo prijel za roko, odvedel k otomani in si jo položil na kolena. »Tako svečano?« se je nasmehnila. »Ali mi hočeš razkriti ljubezen?« »Tako nekako,« je veselo odvrnil. Potem pa je dejal prav resno in jo pobožal po laseh: »Hilda, življenje je vendar močnejše od naju-Misliva, da vladava nad njim, toda v resnici gospodari življenje z nama.« »Ne razumem te prav,« je tiho priznala. »Ni me sram priznati pomote. Zmotil sem se. Zašla sva v slepo ulico, odkoder ni več mogoče iti dalje. Kdor Je pameten, ne poskuša z glavo predreti zidu, ampak se obme.« »Zelo lepo govoriš, dragi moj, toda zame, omejeno dekle, so to nerešljive uganke,« se je nasmehnila. »Tedaj Ji je brez ovinkov rekel: »Poročila se bova!« Planila je kvišku. »Poročila?« Počasi je prikimal. Dolgo je molčala in skrivala obraz. Potem je tiho vprašala: »Zaradi očeta?« »Tudi. In zaradi tebe in zaradi tisoč drugih vzrokov.« Spet se je dolgo borila s svojimi mislimi. Potem se je nagnila k njemu. »Zaradi mene? Saj sem srečna. Saj si ne želim ničesar drugega, kakor imam zdaj.« »Hilda, to ni res,« Zardela je. »Najprej mi povej nekaj, toda govori resnico, čisto resnico — brez izgovorov: Ali se misliš oženiti z menoj res iz globokega prepričanja, da je zakon drugačen, kakor pa si ga doslej gledal? čisto odkrito in po pravica mi povej!« »Otrok!« je začel in videlo se mu je, da se hoče ogniti odgovoru. »Ne tako! Pošteno, kakor govori človek s človekom!« je uporno dejala. Tedaj je priznal: »Ne, Hilda. Nisem otrok, da bi mogel svoje utemeljene nazore vsak dan lzpremlnjati. Toda prav tako tudi nisem trmast norec, ki ne bi znal sklepati kompromisov z resničnim življenjem. Vidim, kako trpiš, vidim tvojega očeta —« »Hvaležna sem ti,« je dejala s solzami v očeh. »Nikoli te nisem globlje ljubila kakor ob tej uri. Oh, kako dober sl! Zdi se mi, da sem v živi pravljici. AH so še takšni ljudje na svetu?« »Hilda!« »Res. Res! Toda — ne — tega ne morem sprejeti. Ne morem, čeprav imam svojega očeta rada. Nočem, da hi se ti žrtvoval zaradi mene.« »To ni žrtev, ampak samo kompromis.« »Imenuj to, kakor hočeš. Tudi preponosna sem, da bi kaj takega sprejela. Tako se ne maram omožiti. Ne, ljubi moj, ne gubanči čela. Nisem ne zagrenjena, ne užaljena, ne otročja. Samo brez prikrivanja V 24 URAH barva, plisira ta kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in •vetlolfka srajce, ovratnike, za- rtniee Itd. Pere, suši, monga lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje iD pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA sem ti povedala vse, kakor čutim. Saj sem ti to dolžna. AH ne?« »Seveda,« Je tiho priznal. »če bi lahko rekel iz najglobljega prepričanja, da se boš poročil z menoj, ker si spoznal, da nisi imel prav, ko si se bal zakona, če bi spoznal, da je zakon poslednja in najpopolnejša obUka skupnega življenja — če bi lahko rekel to in dodal, da verjameš v trajno srečo zakona. — AH bi mogel to reči, čisto odkrito, čisto pošteno?« Z levico si je obupan zakril obraz in molčal. Tedaj je pokleknila predenj in poljubila izmučeno roko, ki je pokrivala njegove oči. »Ne muči se. Vse razumem. Vedela sem vse to, preden sem------------ postala tvoja žena pred tabo in pred mano. Naj ostane vse, kakor je. To Je najina usoda, ki jo moramo prenašati. Ti — oče — in jaz. Edino, kar morem storiti, je to, da grem popoldne še enkrat k očetu.« Pritisnil jo je k sebi. »Ti — ti — najdražja in najljubša — kaj ko bi le poskusila? — Tisoči poskušajo to. — Morda bi bUa vendar najina sreča?« Otožno se je nasmehnila. »Ne igram v loteriji!« Se dolgo se je boril z njeno trdno voljo. Zaman. In popoldne Je šla spet na očetov dom. In spet se je ustavila njena obupana otroška ljubezen ob zaprtih vratih. 33 Tri dni nato so se začele sodne počitnice. »To bo veselje!« je zavriskal Rohn in ves srečen iztegnU roke. »Osem tednov mi ne bo treba več prati berlinskega umazanega perila! O, kakšna sreča!« Ves srečen se je oddahnil, »če bi lahko napravil za vselej konec!« »Saj ne bi mogel,« mu je rekla Hilda. »Ta ločitvena praksa je vendar edino, kjer se dobro počutiš. Prav zaradi tega, ker jo imaš, tako zelo hrepeniš po čem drugem!« »Ne,« je zatrdU. »Sovražim jd bolj kakor kdaj prej. 2e dolgo sem m is Ul na to, da bi ženske prepustil Hellebrandtu. Pa ne gre. Vse bi mu ušle.« »AH nisi nekoUko domišljav?« ga je podražUa, »Ne. Toda osebnost napravi vse. Zakaj bi se delal pred teboj skromnejšega, kakor sem v resnici? Hel-lebrandt Je preveč stvaren in preveč malomeščanski, ženske ne marajo hoditi k moškemu, ki zmerom guH smotko.« Posmejala se je in pospravljala dalje. Zvečer sta namreč nameravala odpotovati. »Edini uspeh bi bil ta, da bi izgubil vso prakso. To se pravi, da bi se lahko poslovil od vile, avtomobila in svojih sUkarjev. Takšen idealist pa nisem, da bi se temu odrekel.« »Zdaj se poskusi najprej dobro odpočiti. Potem boš spet gledal svet in poklic z drugačnimi očmi,« ga je potolažila in vneto pospravljala, da bi z delom zamorila svoje skrbi. Zavest, da bo tako dolgo daleč od očeta, jo Je mučila, čeprav ga ni tudi tu nikoli videla, se ji je vsaj zdelo, da ni tako daleč od nje in da siromak ni čisto sam v svoji bolečini. Pomlad je bila deževna, hladna in poletje tudi. Hrepenela sta po solncu in po toploti. Najprej pa je hotel Rohn, da bi ga morski viharji dobro prepihaU. Zato sta se peljala z ladjo od Hamburga do Genove. Od ondod je nameraval potovati dalje v Benetke. Na Lidu sta se misUla potem kopati v solncu in morju. Pred Hildinimi strmečimi očmi se je odpiral nov svet. Prej je komaj kdaj zapustila Berlin. Zmerom novi vtiski, zmerom novi doživljaji: morje — Rotterdam — L is bona — Tanger — Marseille življenje na krovu velikega parnika — vse to je blažilo njeno trpljenje. Tu v tujini, med neznanimi ljudmi, jo je zapustila mdra, ki jo je prej zmerom tlačila. Tu je veljala za RShnovo ženo, bila Je zapisana v potniškem seznamu kot njegova soproga in se je tako tudi počutila. To je bil čas njenega počitka in mirne sreče. Dva dni sta ostala v Genovi. On je poznal ves svet, bil je povsod, do daljnega azijskega vzhoda. Toda tudi zanj je bU svet nov, zdaj, ko je lahko kazal ljubljeni ženi njegove lepote. Pohajkovala Humor in anekdote šokih hiš, ki so se kopale v solncu. Hodila sta po obali, povsod. Potem sta odpotovala v Benetke. Bilo je v kratki poletni noči. Okoli tretje ure zjutraj sta obstala pred kanali. Prvi jutrni mrak je ležal nad morjem, ko sta se pripeljala do »Grand hotela« na Lidu. Tiho, počasi sta stopila iz gondole. Kakor kulise se jima je zdelo ozadje v sivkastem jutru. Hilda se je oklenila njegove roke. Srce ji je utripalo že prej vselej, kadar je mislila na mesto sanj, na mesto lepote, na mesto pravljic. Toda resničnost je bila še drugačna kakor njeno pričakovanje. Resnica je bila lepša. Se mnogo let ■ pozneje, ko je potovala po Japonskem, po Indiji in po Ameriki, Ji je ostalo mesto lagun najlepši čudež sveta. čez dan sta se odpeljala z ladjo do Markovega trga. čez majhen most sta šla. In počasi se jima je začel odpirati čudež za čudežem v tem posvečenem mestu, v tem kraju večnega, neutešljlvega hrepenenja, kjer sta izpila do poslednje kapljice čar tihih uUc, trgov in kanalov. Z žarečimi, hvaležnimi očmi je stopala z njim. Za roko jo je vodil skozi to mesto stare preteklosti in večne ljubezni. Gledala je poslednje ostanke raja na zemlji. In ko sta pregledala vse zaklade palač, cerkva in muzejev, ko ji je nazadnje Rohn rekel, da se mora zdaj odpočiti, sta našla mir na Lidu. Samo časih v škrlatnosinjih urah, ko sta se noč in hlad zgrnila nad Benetkami, sta se peljala tja in hodila po samotnih, praznih uUcah in kotičkih, čez obokane mostove. Nekega dne sta vsa razgreta pila osvežujočo pijačo pred majhno gostilno, takoj za Markovim trgom. Iznenada je Hilda pokazala nekaj s prstom. Rohn je zagledal na steni majhno marmornato ploščo in bral: »Tu je umrl 4. januarja 1880. sam in nepoznan, velikan v kraljestvu umetnosti: Anselm Feuerbach.« Dolgo sta molče sedela pod oknom, za katerim je izdihnil »sam in nepoznan« velik umetnik. »To so Benetke,« je naposled šepnila, »genialne, same, neznane in mrtve.« Zgrozila se je. »Pojdiva,« ji je tiho rekel, »iz lagun vstaja smrt in sega po življenju.« 34 PrišU so dnevi miru. Kopala sta se, lenarila, ležala v pesku in živela. Spoznala sta se s sosedi na obaU, govorila z njimi. Na desni Je postavil svoj šotor starejši zakonski par iz Amerike. Gospod Henry B. Perrin iz Filadelfije z ženo. On je bil vitek, skoraj suh, še zmerom lepe postave, z ozko glavo, odločnimi črtami na obrazu, s tankimi molčečimi ustnicami — pravi Američan. žena je bila majhna, še zmerom lepa, nekoliko debelušna in zelo zgovorna. Klepetali so, se šaliU, skupaj plavali in jedU pri isti mizi. Mr. Perrin je vzljubil Rdhna, njegova žena Hildo. Bila sta prijazna, dobra človeka, nekoliko puritanska in trda v marsikaterem oziru, ponosna na svoj rod in denar. Kakor je gospa Perrinova trdila, so njuni predniki prišli že pred davnimi stoletji v Ameriko, tako da sta se lahko prištevala med najstarejše plemstvo Združenih držav. Ta pa sna... V restavraciji sedi gospod in pit jedi pije vino. Komaj sl natoči pivi kozarec, ko opast na vinu plavati muho. Vino slije na krožnik, pokliče natakarja in mu ogorčen pomoli krožnik pod nos. Z neštevUnimi opravičili mu princ so novo steklenico. Vso zadevo opazuje neki gospod pri sosednji mizi. Stopi h gostu in mu reče: »Ali bi biU tako prijazni in bi ml posodili muho za kakšne pol ure?« Neredno »Nikar se tako ne razburjajte! Morebiti je pa dama z besedo .slepar* mislila svojega spremljevalca.« »Nikakor ne! Poznam ga, zelo dostojen človek Je.« Prepričan je »Ali ste prepričani, da boste moji hčeri lahko izpolnili sleherno željo?« vpraša oče snubca. »Kajpak,« odgovori ta, »izrečno ml je rekla, da hoče samo mene in nič drugega na vsem svetu!« V muzeju Farmar iz province si ogleduj« s svojo ženo muzej v Newyorku. Pred neko Tizlanovo sliko obstane in ogorčen meni: »Ničesar nima obleči, a slikati se da — takšne lahkomiselne ženske.« Lepa zaroka »No, Janezek, kako pa ugaja tvoji sestri zaročni prstan, ki sem ji ga podaril?« Janezek: »O zelo gospod doktor! Samo precej truda jo stane, da ga a prsta spravi, kadar pride gospod inženir.« Dober pripomoček »Le kako se tl je posrečilo zbuditi Vando la njeno namišljene omedlevice?« »Nič lažjega! Sam pri sebi sem dejal: Čudno, da se žensk« v nezavesti pri priči za deset let postarajo!« Usmiljeni umetnik Ermete Novelli, veliki italijanski igralec, j« bil silno radodaren. Pomagal je vsakemu, ki ga je prosil za denar. Nekega dne Je dobil Novelli tole pismo: »Velespoštovani gospod Novelli! Kot blagajnik sem te dni poneveril denar. V trenutku duševne zmede sem izmak-nik svojemu šefu 5000 lir. Ce te vsote jutri ne bom mogel vrniti v blagajno, mi ne ostane drugega kakor samokres. Pomagajte mi, plemeniti umetnik!« Pismo pa na Novellija ni napravilo zaželenega vtisa. Zato je možu odgovoril: »Spoštovani gospodi Sam sem trenutno v denarni stiski, zato ml ni mogoče, da M vam posodil 5000 Ur. Da bi le nekaj napravil za vas, vam lahko posodim svoj samokres.« Doboševa torta V moji preteklosti, pripoveduje Roda Roda, je neka temna točka, ki se je ne sme nihče dotakniti, ne da bi me pri tem nekaj zbodlo. Namreč moj rojstni kraj. Leži v sumljivi bližini Balkana, ima 42 prebivalcev — a samo pozimi. V gospodarsko ugodnem letnem času se izselijo moji someščani v Šimi svet. Nekoč je pri Pfeifer je vih odkrila Lola, domača hči, mojo šibko stran — in predrzno, kakor morejo biti predrzne le petnajstletne žabe, ae je neprestano obregovala ob moj rojstni kraj. »Kajpak — če je človek doma tam doli...« je čenčala in me žalila. »Le čakaj, žaba!« sem ji zagotavljal. Zadnja jed: doboševa torta. Lola, sedela je nasproti mene, el j« vzela velik kos s spenjeno smetano. »Čakaj, žaba!« sem si mislil. »VI pač n« poznate doboševe torte — tam na jugovzhodu?« »Pač, gospodična Lola, pri nas jo jemo v solati.« »Kako...?« Dih ji je zastal. Nebrižno sem svoj ko« razrezal na kose, zalil z oljem in kisom, primešal omake, nekaj paradižnikov in spet nekoliko olja. Vse sem dobro premešal in dodal še gorčice. Potlej sem se začel gostiti. Moja jezična soseda j« pobledela m ve« večer ni več črhnila besedice. ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč, odnosno »Hersan čaja«, mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Ben-galiji (Angl. Indija). Po dolgoletnih izkustvih je do-«f.ločena vrednost »Hersan čaja«, V in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvio in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupljanju, zapeki, protinu, črevesnih boleznih, hemeroidih, pri splošnem in prenaglem debelenju, zoper zgago. — »Hersan č a j« se dobi v vseh lekarnah. Vzorec Vam pošlje brezplačno: RADI0SAH. ZAGREB, Dukljaninova 1 Reg. štev. 14.001/1935 L UL 1939. DRUŽINSKI TEDNIK 9 Najmizlejša zima je navadno 1 kadar bo dnevi najkrajši. Prav □ NApak □ rili v Mandžuriji velike zmage. Nekoliko močnejši potres v zmerom drgetajoči japonski zemlij je podrl v Tokiju nekaj cest v razvaline. Taifun je na obali pokopal nekaj sto ljudi pod njihovimi domovi in približno toliko jih je utonilo v valovih morja Še marsikaj drugega se je zgodilo, — toda glava iz TV) mano ja še' ni mogla najti miru. Pokopali so jo seveda, toda ni bito sina, ki bi bil mrtvecu prižgal kadila, sorodnika, ki bi bil na grob napisal deščico z imenom mrtvega moža. da •bi njegov spomin živel. Da, v neki japonski hiši so nedvomno Šakale tablice njegovih prednikov; Šakale so, da bo še njegovo ime urezano poleg njihovih, toda Sa-kale so zaman. Mrtvec iz kotline v Tawianoiu ni imel imena. > , Bil je neznan pred ljudmi, neznan MOSK1! zdravljenje spolne seksualne Impotence, ib spolno slabost ln xa ojačitev ftmkclle spolnih žlez poskusite originalne nežkodlllve Dobe se v 'vseh lekarnah. . 30 pilul .... din 84*— 100 pilul '.lil din 217*— 300 pilul .... din 560*— IMtnttt na« ariainalne .Htnao-StU" pito «, ti n ulili M itilllci oprtnilleoe i isičltna mat«. N •akti ritatiUja Iskani« LIIHOVEC. l ukHana. timi limi .lit-Pl- un. itimortl, lurrt, lM|M U|T Ogl. ret. s. br. 28. «86-37. nova ima usta široka od ušesa do ušesa, a Mymi Loyevi bi lahko zasadili namesto nosa — krompir I In vendar... Vendar pravim, da so vse te ženske ljudem všeč. Zakaj? Zato, ker imajo »tisto nekaj« — tisto, brez česar tudi najpopolnejša ženska lepota ne bi imela več privlačnosti — kakor krožnik golažal Nekaj, brez česar je tudi klasična'lepota zgolj nepotreben in prazen dar. Moški imajo rajši osebnost kakor lepoto Tisto, kar je napravilo iz Hollywoo-da neusahljiv vir lepote in privlačnosti — je v resnici čisto nekaj drugega kakor zgolj-lepota in spoštovanje njenih zakonov. Holywood je pred vsem znal spremeniti tisto, kar bi lahko imeli za telesno napako, v privlačnost. V tem je ves čudeži prvič v zgodovini sveta se Je ženska dvignila iz neosebnega filmi res niso bili bogve jo je Georg Arles vzel i, je Betty Davrisova le vaših . - m - i.i Greta Garbo Iz filmskega sveta Tudi ženske, ki niso lepe, lahko uoajajo „jCelota m vsi, temveč. pravi filmska Igralka Betty Davvlsova HoIlywood, febr. Redek je slučaj, da ženska prizna, da je grda. (Sicer pa kavalirsko rečeno, ženska nikoli ne more biti grda; ona kvečjemu ni tako lepa.) Še bolj redke so tiste, ki bi se proglasile za grde, popolnoma osamljene so pa ti-»te, kakor na primer Betty Dawisova, - ki o tem sploh ne govore. Betty Darvisova prav dobro ve, da — ni bogve kako lepa, a se zato prav nič ne jezi. Čemu naj bi se pa tudi je-*ila, ko je takšna, kakršna je, v svoji zavidanja vredni filmski karieri, dobila vloge, ki so o njih dolgo mislili, da jih morejo igrati samo predstavnice klasične lepote. Za film namreč nista potrebni le dovršena lepota obraza in postave. Današnje ljubitelje in spoštovalce »črno-bele umetnosti« dosti bolj privlačijo sex-appeal, neposrednost in Prisrčnost igre. Pri tem pa sex-appeal ni v zvezi s plastično čistostjo, ki so Ježili zanjo pred dvajsetimi leti. Dokaz za to so uspehi, ki so jih na platnu dosegle mnoge filmske zvezde. Kariera male Betty Dawisove Najbolj poučen za to je najbrže primer Betty Dawisove. Kot študentka v Bostonu je morala Ruth ElisabetH Dawisova trdo delati, da je lahko nadaljevala študij. Po malem je pisala V časopise, odpirala vrata gledaliških Jež. sodelovala je pri pomembnih ar-hstovskih predstavah, dokler je ni »odkril« ravnatelj nekega brooadway-»kega gledališča. Ploskali so ji, ko je Igrala v Ibsenovih, O' Neillovih in drugih delih in je naposled, kakor toliko drugih, prešla od gledališča k filmu. Njeni prvi *?j. Tudi ko *a partnerico, malo napredovala. Zato velike »zvezde« niso hotele prevzeti glavne vloge v »zaporu«. Zdela se jim je neprijetna, celo antipatična. Ponudili so jo mali Dawisovi in ta je iz nje napravila pravi čudež, hkrati pa sebi priborila velik uspeh. Za to veliko srečo še ima zahvaliti svoji pogumnosti, ker je našla in s popolnim uspehom osvojila tisto, česar so se vse druge zvezde bale. V naslednjih filmih je svojo nadarjenost samo še potrdila, dobila je nagradni pokal in — pogodbo s šestimi milijoni letnih dohodkov. Ali je Joan Crawfordova lepa? Zaradi njenega stališča, da bo stvari gledala takšne, kakršne so in da bo govorila iskreno, so Betty Dawi-sovo v Hollywoodu imenovali »naj-hudobnejšo zvezdo«. Zanimivo je slišati mnenje te »hudobnice«, ženske, ki ve, da »ni tako lepa«, kadar govori o ženskah in ženski lepoti. Poslušajte, kaj pravi ta »mali strup«; »Svet se je moral pogrezniti v veliko gosto meglo, ko misli, da je Hollywood edino mesto na zemlji, kjer so se zbrale najlepše ženske na svi tu Ali se vam res zdi, da so slavne hollywoodske igralke — lepotice?) Če je tako, vam povem, da ste izgubili smisel za realnost Roko na srce in povejte, ali res lahko rečemo, da so Joan Crawfordo-va, Greta Garbo, Katharina Hepburnova in Myma Loyeva — lepe? Ne niso lepe, temveč... Zame ima Joan Crawfordova obraz širok kakor krožnik, Greta Garbo ima mesnat vrat, Katharina Hepburnova za V tem sveta •tanja, ki «e je t njem dotlej nahajala in se naposled zavedela tvoje lastne osebnosti. S tem je tudi dokazano — in to je važna vloga filma — da ima moški v ženski veliko rajši njene osebne lastnosti, njeno individualnost. kakor pa veliko lepoto. Teh dvajset let, odkar Hollywood obstaja, je dokazalo, da sedanji in bodoči moški bolj želijo vaš osebni način mršenja obrvi in privlačni pogled, kakor pa da imate telo Milon-ske Venere. Pa tudi zgodovina dokazuje, da oboževane ljubljenke niso bile izredne lepotice, temveč ženske, ki so imele svoj osebni čar, »tisto nekaj«, ki se ne da natanko določiti. Tudi grde ženske lahko ugajajo Vsaka izmed vas, pa čeprav je grda, lahko postane všeč. To je spet odvisno od vaše osebne sposobnosti, da presodil® samo sebe. V Hollywoodu je okrog 120 različnih tipov ženske lepote. Vsekako ste med njimi tudi vi. Se več, dokazano je, da vse te Norme Shearerjeve, Grete Garbe, Myme Loyeve, Joane Crawfordove in še mnoge druge lahko služijo vašemu osebnemu »izboljšanju«. Vrednost tega je pa edino v vaši sposobnosti, da analizirate in spoznate samo sebe. Obstaja v tem, da se boste odločili za novo pričesko, ki vam bi bolj pristojala in za novo rdečilo, ki bi vaše ustnice napravilo bolj privlačne in poželjive. Venera je grda, a Greta božanska) Osebnost, »tisto nekaj«, samo vaSe — to je zaloga uspehov v filmu, na odru ali — v kuhinji... Samo zavoj obrvi mora pokazati in izdati vašo osebnost... Da povem po pravici, med filmskimi zvezdami nisem videla lepotice. Najlepše so prav za prav iped statistkami. A prve, zvezde imajo »tisto ne-dočim je druge narava obdarila samo z lepoto. Prve so študirale svojo osebnost, študirajo vsak dan in vsako uro, proučile so same sebe in spoznale in našle v sebi »tisto nekaj«. Zato vam pravim, da je Venera grda, a Greta božanska!« ZADEVA TAMANOI Najzanimiveje kriminalni primer japonske policije Ali ste kaj vcetmusUe^astrokovnjaka ? »Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval“ al’ toži,« pravi že Prance Prešeren. Ni ga namreč človeka, ki ne bi bil vsaj vremenski strokovnjak. Če ste za to, vas bomo danes malo otipali, koliko to vaše strokovnjaštvo velja. (Lepo med štirimi očmi seveda, da ne bo zamere.) Zbrali smo vam nekaj splošno razširjenih vremenskih resnic in »resnic«. Katera drži, katera ne? Počrnite s svinčnikom pri vsakem vprašanju tisti odgovor, ki je po vašem pravilen, potem šele obrnite list in poglejte prave odgovore. Če se vaš odgovor vsaj 16krat sklada z natisnjenim, lahko po pravici rečete, da ste dober vremenski strokovnjak. l. *»1, te- j 2. Obroč okoli lune napoveduje I dež ali pa sneg. i Prav O Nipak □ »Mama, menda vendar ne boš dovolila, da naju bo prehitela ta stara ropo. •krnica?« (»Ric et Rac«, Pariz) 3. Visok zračni tlak Je zmerom znak, da bo lepo vreme. Prav □ Napak □ 4. Sneg ni nič drugega kakor zmr- Prav □ Napak □ 5. Odprto'okno strelo »nase vleče«. Prav □ Nipak O 6. Ne zaradi vročine, zaradi vlažnosti so nekateri dnevi tako neznosni. Prav □ Nipak □ 7. Pozimi toča le redko pada. Prav □ Nipak □ 8. Lunine spremembe pomenijo spremembo vremena. Prav □ Napak □ 9. Niti dve snežinki nimata enake oblike. Prav □ N A p a k □ 10. Pravilno je reči: »Rosa pade ponoči.« Prav □ Nipak □ 11. Povprečno število neviht na vsem svetu in v vsaki sekundi je bliže 2000 kakor 200. Prav □ Napak □ 12. Včasih je premraz za sneg. Prav □ Nipak □ 13. Poletje je toplejše od zime, ker je takrat zemlja bliže soncu. Prav □ Nipak □ 14. Zaradi neviht se včasih mleko skisa. Prav □ Napak □ 15. Atmosferske motnje pri radijskem sprejemu so poleti hujše kakor v drugih letnih časih. Prav □ Nipak □ 16. Mavric., vidiš tudi ponoči. Prav □ Nipak □ 17. Grmenje je popolnoma nedolžno. Prav □ Nipak □ 18. Slana je zmrzla rosa. Prav □ Nipak □ 19. V nevihti se je posebno nevarno zatekati pod samotna drevesa. Prav □ Nipak □ 20. Obilna rosa napoveduje lepo vreme. Prav □ Nipak □ Pravi odgovori m strani 11. S. nadaljevanje. Zdrsnil je s stola in odskakljal proti steni, kjer je visela drobna kletka iz lesenih palic, še manjša kakor Hide-kikijeva drobna roka, Id je oprezno potisnila med palčice zelen list. V kletki je sedelo črnkasto bitje a šestimi dolgimi nogami — muren. Njegovo škrebljanje je vrnilo Hide-kihiju dobro voljo. Vneto je začel govoriti, koga suani umora v Tamanoju. »Naša naloga je težavna. Najbolj zaradi tega, ker ne poznamo ne žrtve, ne morilca, ne vzroka to kraja zločina. Samo nekaj vemo precej zanesljivo: morilec hi fcuiec, ampak Japonec. Možak je bil obglavljen to sicer, kakor je zdravnik ugotovil, z enim samim strašnim udarcem... BelS hudiči more na drug način. Samo Japonec zna dolgi meč zavihteti • takšno močjo in zanesljivostjo...« tS tem smo se že precej približali osebnosti morilca,« ei je dovolil pripomniti Išiga. »Le prav malo — cisto malo... Dosti tisoč ev ljudi v Tokiju se razume na Jtendo*... Samo najboljši Izbranci v našem narodu. Zato me tem bolj boli, Išiga San, da moram med njimi, ki varujejo sveti dnh Samurajev, tekati podlega zločinca.« Išiga je morel pritrditi svojemu predstojniku. Tudi on sam je znal vihteti kendo; dolgi, ukrivliieni meč Samurajev, ki je tako težak, da sta potrebni zanj obe roki. Že od mladosti ee je vadil z njim, kakor toliko mladih Japoncev. Koga izmed njih naj osumi? Dokler ne bo znano, kdo je ob-glavljenec, ne bo mogoče odkriti novih dedov. * Nekaj v predsedstvu ni bito v redu. V oddelku za varnost, za moralo, za zdravje in za gasilstvo je bilo vse tako, kakor je momlo biti. Samo tisto krilo, kjer je bil kriminalni oddelek, je bito razburjeno. Toda to ni bila tista živa, na videa hlastna nervoznost, ki sc sprosti v mrzličnem delu, resnih besedah in razbijajočih vratih. Napetost je bila globlja. Ležala je kakor težka mora v resnih pisarnah, plapolala je v poševnih, zameglenili očeh, žrla živce vseh tistih. ki so bilj v zvezi z umorom v 'Tamanoju. lij v zvezj z njim so bili tako rekoč vsi uradniki kriminalnega oddelka. ;! ' Nekaj na predsedstvu ni bilo v redu. Nihče ni govoril o tem. Nihče ni odeval v besede tega, kur ga je t točilo. Tod« pritisk je bil. Postajal je močnejši in neznosnejši, ker se Je vsakdo delal, kakor ga ne bi bil čutil. Ker se nihče ni upal izgovoriti jasne, sproščajoče besede. Nasmejani obrazi, blage besede, vhodni prikloni, tiho to obzirno zapirali'e vrait. Izbruh, prepir bi bil pomenil odrešitev. Izbruha pa ni bilo. Ljudje so bili vljudni. Vse to se Je pač godilo na Japonskem. Vse kar je nerodno, kar boli. ostane neizgovorjeno. Od tistega dne, ko je nevidna moč prisilila gospoda Gamanavo. da ie z drgetajočimi udi splezal čez žično ograjo, sta potekla že skoraj dva tedna. V teh dveh tednih ee je marsikaj zgodilo. Japonski vojaki ao e? pribo- Ne-dr-v mo- pred bogom. Ni imel moškega sorodnika, ki bi mu bil izkazal predpisano čaščenje, ni bito človeka, ki bi nvu pripravil pot v nezemeljsko prebivališče njegovih prednikov. Nikola ne bo mogel dobiti mrtvec iz Tamanoja mira. Nikoli — če ne bodo možje na policijskem predsedstvu v Tokiju odkrili, kdo je bil, preden mu je strašen udarec odsekal glavo z vratu. Upanje, da sc bo to posrečilo, je bilo skromno. Tudi Hidebihijevo pričakovanje, da se bo kakšen zobni zdravnik spomnil moža z dolgimi zobmi, se ni uresničilo. Strokovnjaki so povedali, da še nihče Izmed njih ni nikoli zdravil tega nenavadnega zobovja. Kaj zdaj? Glava iz Tamanoja je strašila po golih sobah predsedstva. Njena (litografija je visela v hodniku na steni — strahotna slika —, in vsakdo je čutil njene neme opomine. Nihče se ni mogel skriti pred temi opomini in pred čedalje večjo nejevoljo, ki so jo slutili iz sobe svojega predstojnika Hidektiuja. Hidekahi jfc bil miren to prijazen kakor zmerom, toda v njegovih utrujenih očeh se je časih pokazal izraz človeka, ki čuti, da ga nekaj preganja. ,Iščite vendar 1‘ so silile te prega* njane oči, .odkrite kaj, ne počivajta dokler ne boste na cilju 1' Slednja ped drobnega telesa je drgetala v neprestani napetosti. 2ar te napetosti so čutili vsi, najbolj pa Išiga. On, nadzornikov učenec ta zaupnik, je najbolj vedel, kako zelo je uganka iz Tamanoja tlačila Hidekihija. Vedel je tudi, kaj je pomenilo to, da je policijski predsednik sam zahteval poročila o napredovanju preiskave. To je pomenilo nezaupanje, neizgovorjeno, a vendar čisto neprikrito nezadovoljnost nad uspehom, ki ga ni bilo. Nekaj ee je moralo zgoditi. V ISu-govih možganih, ki v zadnjih štirinajstih dneh že niso imela prostora za nobeno drugo misel, kakor za nekaznovani umor, je nastal načrt. Misel, ki je bila tako blazna to nenavadna, da se ni upal pred svojim predstojnikom govoriti o njej. Mister Stanley Cuppy je bil besen. Kar žarel je in pepelnik na njegovi pisalni mizi je bil poln dolgih cigaretnih ogorkov. Mister Stanley Cuppyi strokovnjak za kriminalno tehniko e Scotland-Yarda v Londonu, k'l je bil poklican za svetovalca na policijsko predsedstvo v Tokiu, da bi naučil Japonce najmodernejših metod za preganjanje zločincev. Mister Cupny je bil veeea sit. Bil je sit smehljajočih se obrazov, za katerimi ee skriva bogve kaj, bil je sit zvite vljudnosti, vražjega zidu molka in smehljaja. Da. če bi bil pravi zid, da bi se lahko zaletel vanj e trdo britansko butico in zdravimi kostmi! Toda bil je bombaž, debet, uporen bombaž, ki je udušil vsak zalet. V prihodnji številki: »STENA, KI SE SMEHLJA«. POZOR GOSPOOINJEI Najcent-le ste postreženi s KURIVOM prt tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LiUBUANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27-08 Uavno tam se dobilo popolnoma nove plošče svetovno znane Znamke HOMOCOftD CENA DIN 15- Poleti sta imela samo dober skok navzdol in potem še po drug do drugega, pozimi sta pa stopnicah navzgor, morala najprej teči po stopnicah Za vsako priliko ajboljše in najcenejše Hubertuse, TRTA Cepljenke najplemenitefSih vrst ter zatifie in korenike Kober 5BB, leleki 8B, Riparia in Chasselas, »e zajamčeno čiste in pnrovrstie. dobavljajo: Prvi jogoslavenski loznjaci, Daruvar. Zahtevajte cenike. foceatboat^Mpndl «»i» m»<* OaS breipiačal katalaf Živali pred ogledalom! Pariški živalsko-psihološki institut] je napravil celo vrsto zanimivih po-< skusov, da dožene, ali imajo živali vi-'' zuelni (očesni) spomin, pred vsem pa,; ali se zavedajo samih sebe. Ali se j žival spomni svoje lastne slike? Ali' ve in ali si more zapomniti, da je v ogledalu ona sama in ne kakšna ga žival? To sta bili dve vprašanji, ki so ju hoteli preizkusiti na levu in levinji. Lev dolgo ni zaupal svoji sliki v zrcalu. Nekaj časa jo je sovražno opazoval, lotil se je celo zrcala in začel renčati, ko je tudi žival v zrcalu ztu mahnila s šapo proti njemu. Pozneje je sprevidel, da proti ogledalu ničesar ne opravi, in da ga tudi žival v zrcalu pusti pri miru. Tedaj se je Naposled je začel hoditi pred zrcalom in je bil očitno presenečen, da so se njegovi gibi v ogledalu ponavljali. Levinja je prišla do spoznanja dosti hitreje. Njeno prvotno nezaupanje je kmalu skopnelo in kmalu je razumela, da je kos mesa, ki so ga držali za njenim hrbtom in ki ga je videla v ogledalu, namenjen njej, zato se je hitro obrnila. Več razumevanja kakor levi, so pa. pokazale opice. Neka javanska opica' je že po prav kratkih vajah vzela v! šapo žepno zrcalo, ga podržala za uše-' som in začela iskati bolhe. Radio v črnski vasi V Ugandi v Vzhodni Afriki so pred kratkim napravili poskus, ali ima♦ črnsko prebivalstvo kaj smisla za ra-t dio ali ne. Vsak večer so v Kampali ♦ izvajali program in ga brzojavno pre-~ nesli v štiri zvočnike, nameščene v 2 do 30 kilometrov oddaljenih vaseh. Sprejem je bil izvrsten. Vsak večer se je zbralo svojih 50.000 črncev in poslušalo spored. Poslali so mednje preizkušene opazovalce, da ugotove,? kako so poslušalci zadovoljni <6 spre je-* mam. J Spored je vselej sestajaj iz godbe,;; in sicer afriške in evropske, vmes so;; bila pa predavanja o kmetijstvu, zdravstvu in krajevnih razmerah. Afričani so bili sicer na moč veseli svoje ritmične godbe, očitno jim pa ; niso prav nič ugajale sodobne evropske skladbe, čeprav so pod vplivom ; črnske godbe. V splošnem so tudi rajši ; poslušali govore kakor druge reči, po-;; sebno govore, namenjene njim samim.'; Pogosto so se slišale tudi prošnje, naj:; bi se angleščine posluževali prav tako kakor materinščine. Po teh poskusih upajo, da bodo;; lahko v vsako vas postavili zvočnik;; in tako uvedli reden radijski program.: ; 50.000 dnevnikov je na svetu Največ dnevnikov v primeri s šte-‘ vilom prebivalcev ima Islandija; tam pride na 100.000 ljudi vsak dan 18 dnevnikov. Na drugem mestu je Švica s 4 milijoni ljudi in 340 dnevniki. Za njo pridejo Združene države z 2260 dnevniki na 130 milijonov prebivalcev in Kanada s 102 listoma na 11 milijonov ljudi. Mehika ima 82 listov in 18 milijonov ljudi. Med drugimi velja našteti v prvi vrsti Angleško (brez kolonij) s 1362 listi, Nemčijo (1200), Francosko (357), Španijo (250), Brazilijo (280), Peru (150), češkoslovaško (100), Holandsko (85) im Italijo (81). V drugih državah imajo v primeri s številom prebivalstva dokaj manj dnevnikov. (Po listu »Detroit-New«) Nov način gojenja umetnih biserov Pariz, februarja. Vsi listi prinašajo novico, da je neki francoski učenjak iznašel metodo, kako se da umetno vplivati na školjke, da ustvarijo velike bisere. Metoda tiči v tem, da školjkam vbrizgajo neki kalcijev preparat, ki ima veliko vitamina D. školjke leže ob tem vbrizgavanju na obali, potlej jih pa spuščajo v morske globine. In tam morajo ostati leto dni. Takšni »vitaminski biseri« so baje posebno veliki in lepi. Ta metoda spominja nekoliko na japonski način gojenja umetnih biserov. Andersenove pravljice v slikah SNEŽNA KRALJICA Povest i/ sedfniU zpodfricaU / Ponatis pcepoi/edan 2. Njuni starši so si stanovali nasproti. Imeli so dve podstrešni sobici; tam, kjer je streha ene hiše silila v drugo, in kjer je bil žleb med strehama, so imeli v vsaki hiši majhno okno; treba je bilo samo stopiti po žlebu, pa si prišel od okna do okna. Starši obeh otrok so imeli zunaj vsak svoj velik lesen zaboj. V njem je rasla kuhinjska zelenjava, ki so jo potrebovali, in majhen rožni: grm. V vsakem zaboju je bil po en HMIMHliKlI TEMPO — TEMPO! Pridnim in sposobnim; zastopnikom v vseh »rezili države nudimo priliko dobrega in trajnega zaslužka. Nafle geslo je: »a dobro delo — dobro plačilo. Javite se takoj na Jugo Patent, Ljubljana. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strl tur {e VB ul. 0 pri frančiškanskem mostu VstUvrtiM očali, daiinogitli, lojionitri, turomitn, niVMutri, šd. »mu utira ur, rittmnt in intmiM. Ceniki brupiačMi grm in rasla sta čudovito lepo. Potem so se starši domislili in so postavili oba zaboja počez čez žleb, da sta segala skoraj od okna do okna In da sta bila kakor cvetoča nasipa. Grahove kitice so visele čez rob zaboja, rožna grma sta poganjala dolge veje, ki so se ovi- jale okoli oken in se krivile druga! proti drugi. Bilo je skoraj tako! kakor pravi slavolok iz zelenja in! cvetja. 3. čeprav sta bila zaboja zelo visoko in sta otroka vedela, da ni varno plezati po njima, so jima starši vendarle dovolili, da sta včasih smela drug drugega obiskati. Sedela sta na majhnih pručicah pod rožnim grmom in se igrala. Pozimi je bilo te zabave konec. Okna so pogosto čisto zamrznila. Takrat sta otroka segrela vsak svoj bakren trinožnik na peči, položila topli trinožnik na zamrzlo steklo in dobila tako lepo linico. Skozi to linico je gledalo z vsakega okna po eno ljubko, dobro oko, dečkovo in dekličino. Njemu je bilo ime Karel, njej pa Marjetica. Afanet Hjuter* [Bodočnost Eeialsba Oglejmo sl najprej hitrosti, ki so jih ► doslej dosegli v letalstvu. Leta 1906. je dosegel Curtis s svo- ► jim letalom hitrost 76 kilometrov na ► uro, leta 1938. je pa Angelo letel že ► s hitrostjo 710 kilometrov na uro. Te ► fantastične hitrosti v praksi kajpak še ►ne pridejo v poštev. V letalskem pot- ► niškem prometu se poslužujejo hitrosti ► 300 Kilometrov na uro, saj je to še ► zmerom štiri do petkrat hitreje od hi-[trosti vlaka. Večja hitrost v potniškem ; prometu se ne obnese in najbrže tudi ► v bodočnosti ne bodo šli dosti preko ► 450 kilometrov. Stratosferni balon je dosegel višino 22 tisoč metrov, letalo Maria Peruzzia Ipa 15.665 metrov. Glavni pogoj za do-;sego takšne višine je v tem, kako letalec prenese razredčeni zrak. Zato legajo po večini samo do višine 4000 • metrov. Zdrav človek lahko prenese ► zračne spremembe brez težav vse doklej, dokler pritisk in gostota zraka ne padeta pod tretjino normalnih razmer, ; to se pa zgodi šele v višini nad 3000 m. •Takrat postaja dihanje vse težje, v ; višini 5.500 metrov morajo pa že upodabljati dihalne priprave. Verjetno je, da bodo nekoč dosegli :celo višino 30 tisoč metrov, a le z no-Ivim načinom pridobivanja energije. ! Vedeti je namreč treba, da se nam ! obeta novo gonilo, namreč tekoči vo-■ dik, ki bo omogočil polet okrog sveta ! brez vmesnega pristanka. (Po lond. »General-Electric-Review«) Reklama na Kitajskem če v Evropi velja pravilo, da je reklama predpogoj za uspešno trgovino, to na Kitajskem velja dvakrat. Tam je težko prodati kakršno koli blago, če ni imelo poprej reklame. Odkar uporabljajo elektriko kot reklamno sredstvo, so trgovski okraji Pekinga, Šanghaja in Tiencina dobesedno preplavljeni s svetlobo. To velja tudi za lokale, kjer stoje kuliji. Tudi ti so ponoči bajno razsvetljeni. Kitajci ljubijo različne reklamne atrakcije in svetlobne učinke. Na Kitajskem se okrog izložbe, kjer je začel aranžer svoj posel, zbere kmalu gruča ljudi, ki pazljivo spremljajo vsak aranžerjev gib in med seboj kritizirajo njegovo delo. Posebno učinkovita je premična reklama. če hoče kakšna tovarna napraviti reklamo za svoje proizvode, najame v enem izmed reklamnih društev 10 do 50 fantastično maskiranih ljudi, ki na dolgih bambusovih palicah nosijo velike letake is platna in glasno hvalijo cigarete, ki zanje delajo reklamo. Za njimi gre godba, ki bi jo po našem pojmovanju težko imenovali godbo, in ki se trudi, da bi prekosila ropot prometnih ulic. Za godbo prodajalci nosijo cigarete, td jih prodajajo pod običajno ceno. Razliko nadoknadijo s prodajo srečk, ki z njimi tovarna zasluži ne samo tisto, kar jo izgubila pri cenejši prodaji cigaret, temveč še dosti več. Kitajci so, čeprav ne po prefinjenosti, pač pa po bučnosti reklame že davno prekosili Evropce. (Po »Asija«, Newyork) O dišavah kot zdravilnih zeliščih V kuharski umetnosti se pravi pravilno odišaviti toliko kakor poplemenititi. Dišave pa imajo tudi važne rudninske snovi, zato jih ne uporabljamo samo zaradi njihovega okusa. Dražijo namreč žleze slinavke, želodčne in črevesne žleze, ustvarjajo s svojimi eteričnimi olji tek, pospešujejo prebavo in krepč želodec. Njihovo razkuževalno vrednost so poznali že v starem veku. Svetovno-: znani zdravnik Robert Koch in drugi 'znanstveniki so ugotovili, da eterična olja, četudi so razredčena v razmerju ; 1 : 16.000, razkužijo in pomore različne klice v želodcu in črevesju. • Večino dišav zato tudi uporabljajo ; kot domača zdravila in vsaka gospo-; din ja je lahko srečna, če pozna koristi • In uporabnost teh poceni domačih ; zdravil in jih zna tudi pravilno upo-: rabi jati. Poleti sta imela samo dober skok drug do Zunaj je snežilo. (Dalje v prihodnji številki) površnike, perilo in vsa oblačila n n dl Presker kjubliana, S«. Patra c. 14 „AGA" za masažo: z uspehom rabi vsaka družina! Revmatizem-išias, trganje, zobobol, prehlatenje itd. odstranjuje z uspehom „AGA* za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic „AGA“ na sladkorju ali vodi Vam popravi neprijeten okus In slabost. Za nego ust, grla, pri trganju itd. uporabljajte „AGA‘ za masažo.- „A G A* za masažo-na) bo zato v vsaki družin). Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12*—, kjer je ni, pošljite znesek din 12'— pa Vam jo pošlje Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK Zaiiievajle „161" n masalo! Zaiitevajie „161' n masa!*. ^7X7- MR.BAHOVEC PLANINKA ZCPAVtLNI C /\ 3 Pomlad moramo mh aakoplfenlti fe Mm tkodlJlrOi nori, M* mu dovajati aon ta ašisnjn-Jo#» ■ofccnr«. V to anho M prlpaoit m m-mtoo adraTljcaJ* »PLANINKA« ČAJ ta aajboUUhptfr. k»Sfii Stortatao mtvant rertlnTnl. o U tednov ■ •MaotakS« SiraSa, •tonajt ja ta mano v anacatvant Dolgoletna ttuinja nun »Planinka« adrarllnl čaj ■dravUo, kar *o njagora ■nanatTane, dal orna pa todl dlolna. »Planinka« sdnvllal tor ca (liiasji la | Ja Bdravljenja • do fiajam Bahovec laredno dobro pri »labl prebavi tn aapekl. pri ne grajenem delovanju ftravija, pri leleinl napetoitl ln pri glavobolu, ne»petno»tl ln pri obolenja laradl letna Miline, pri obolenja Jeter ta pri tlvčnoutt In Ilvtnlh bolranlh. »Planinka« zdravilni čaj pospešuje tek. Sati tevaj te v lekarnah Izrecno »Planinka« 6aJ Bahovec, ki Je le tedaj pristen, ako Je itiirt In plombiran ter noel ime: MR.BAHOVEP AP0TEKA LJUBLJANA II« 9. nadaljevanje Thompscm se je zdrznil in plašno od strani pogledal moža o čepico. Toda biil je že toliko preplašen, da se ni upal več molčala. »Moj gospodar...« »Kdo je to?« »Ne poznam ga. Samo enkrat sem ga videl in vem o njem prav tako malo kakor vsi,« je v zadregi odvrnil Thompson. Iznenada je pa začutil potrebo, da pove vse, kar ve. Kar vrelo je iz njega. Mož s čepico ga je napeto poslušal, P3 si je moral naposled priznati, da je bilo to, kar je zvedel, vražje malo. »In kaj sta iskala en oči v ,Kostanjevi hiši*?« »Dragocenosti in dvanajst tisoč fun-tov. - pa ge bambusov« palico,« je vestno dodal Veliki mož je presenečen zažvižgal. »Bambusovo palico?« se je začudil. »Ležala je pred kaminom in naročeno nama je bilo, da morava biti * njo zelo oprezna. Posebno vrečo sva dobila zanjo...« »Kje je zdaj ta palica?« »Ne vem. Moj gospodar jo je spet vzel.« Gospod s čepico ee je zamislil. Potem je zaškripala lestva pod težkim bremenom in pred odprtimi vrati se zaslišali počasni, težki koraki. »Tu, Thompson,« je rekel mož in Položil nekaj na mizo. »je ključek za vaše okove. Če boste potrpežljiva in spretni, se jih bo?te že iznebili. Shranite jih za spomin name in na prijazne trenutke, ki ste jih doživeli v moji družbi. Svetujem vam pa, da ei drugič ne poskušate več pnielužiti taktih zapestnic, ker se mi zdi, da se jih potem ne bi več mogli otresti.-« Bil je že pri vratih, ko se je še enkrat obrnil. »Še nekaj bd vam svetoval: ne poskušajte prehitro pomagati svojemu Prijatelju Samu, ker hi vam to utegnilo škodovati.« Ura je bila že skoraj dve zjutraj, ko se je začel iznenada oglašati zvonec v hiši dr. Sbipleya, kjer je bilo vzliic pozni noči še nekaj oken razsvetljenih. Nekaj trenutkov nato je prihitel John pred vrata, obrnil ključ in odprl. Ko je stopil na prag, je zdrvel mimo njega velik avto, ki je stal prej tik ob cesti. John je z odprtima usti gledal za njim. »Ne zijaj tako, dragi moj,« je tedaj rekel nekdo zraven njega z nestrpnim, godrnjavim glasom, »ampak me rajši spusti v hišo...« Presenečeni John se je moral nasloniti na vrata, da ni padel, kajti prvič takšnih besed ni bil vajen, drugič pa bi bil prisegel, da je to glas njegovega gospodarja. Dr. Ship!ey je odrinil zmedenega slugo v stran in prišel v razsvetljeno vežo. Stopal je precej nerodno, in ko Je Mrs. Carringhtonova, ki je stala vznemirjena na stopnicah, zagledala njegov bledi, upadli obraz, ee je prestrašena zdrznila. Sklenila je roke in njene ustnice so začele trepetati, kakor bi hotela nekaj reči, toda niti beseda ji mi prišla z jezika in samo njene velike, lesketajoče se oči so govorile... To Sirečanje je mesnda dr. Shipleya presenetilo in videti je bilo, da mu nd prav prijetno. »Oprostite mi, Mrs. Carringhtonova, da vas ob taiko pozna wri motam,« je dejal im ee obrnil proti evoji sobi. John je Madam spoštljivo pozdravil in odhitel potem za svojim gospodarjem. Če bi se dr. Shipley razumel na srčne zadeve, bi se mu bilo moralo čudno zdeti, da je btila Mrs. Car-ringhtonova vzlic pozna uri oblečena, in da so se na njenem obrazu videli sledovi trpljenja. Toda dr. Shipley ni opazil ne tega ne onega, ampak se je spet spomnil svojiih bolečih dvomov, ki so ga zdaj še bolj mučil kakor kdaj prej. • »Mrs. Benettova, zelo ljubo bi mi bilo, če bi lahko še nekaj časa ostal pri vas,« je rekel Harry Reffold, ko se je drugo dopoldne po prihodu iz Londona vrnil spočit in dobre volje v hotel. »Pri vas je dosti bolj domače kakor v mestu in rad bi se še malo odpočil.« »Zelo me vesela, Mr. Reffold, da vas je volja ostati pri meni,« je zaljubljeno zagostolela gospa Benettova. »Saj veste, kako...« — utihnila je, pobobnala s prsti po ntizi in pogledala kvišlm — saj veste, Itako drag gost ste mi. Vsa srečna sem, če vas vidim v svoji bližini. In če morda še kaj želite...« Ha'rry je dvignil roko, kakor bi se hotel nečesa ubraniti. »Res ne vem, česa bi si mogel še želeti, Mrs. Be-neUova,« je uslužno odvrnil. »Pri vas sem prav dobro spravljen in ei kar ne moreni mislita udobnejšega doma.« »O,« se je branila gospa, a obraz ji je zardel, »samo laskati se md hočete. Z Londonom se seveda tu zunaj ne moremo primerjati. To dobro vem... Bila sem pa zelo vesela, da ste bili nocojšnjo noč drugje,« je potem hlastno preskočila drugam, »ker tu ne bi bili mogli mirno spati. Ves Newchurch je bil na nogah.« Reffold jo je presenečeno in vprašujoče pogledal. Mrs. Benettova je živo prikimala. »Da, gorelo je. Okold treh. Dosti škode sicer ni bilo, ker je pogorela samo stara gozdarska koča na cesti proti Bedfontu. toda v nevarnosti je bdi tudi veliki gozd. Zato so poklicali gasilce in tudi dosti ljudi je pohitelo vzMc dežju na pogorišče. Odsev ognja se je videl vse dotod, in več kakor uro eem stala ob oknu in opazovala, kako se dvigajo plameni...« Mrs. Benettova si ne bi bila nikoli mislila, da bo njeno sporočilo zbudilo pri gostu toliko zanimanja. Harry se je spustil v naslanjač in tako čudno gledal Mrs. Benettovo, da Ji je bilo kar tesno pri srcu. »O, saj ni bilo nič hudega,« ga je poskušala pomiriti. »V koča ni -nihče stanoval...« »A, tako...« je menil Reffold po kratkem molku, si potegnil z roko po čelu io ve tal. »Oprostile mi. Zdi ee mi, da vas nisem prav razumel. Premišljeval eem namreč nekaj drugega.« Pomolil je presenečeni Mre. Be-nettovi roko in šel v svojo sobo. Tam se je zaklenil in začel premišljati o naslednjih vprašanjih: Ali sta bila Thompson in Sam še v stari koči, ko je začelo goreti? AH sta oba ušla katastrofi, ali samo eden izmed njiju? Ali nobeden? Kdo je ogenj podtaknil? Sam, da se maščuje nad Thompsonom, ali pa nekdo drug, da spravi s poti pomagača, ki ee nista obnesla? Harry Reffold bi bil mnogo dal, če bi mogel dobiti zanesljiv odgovor vsaj na eno izmed teh vprašanj, kajti od Vedno dobro! in moderno boste oblečeni, če kupite za pomladne obleke, plašče in manufakturno blago vseh vrst po znižanih cenah v MANUFAKTURI NOVAK LJUBLJANA KONORESNI TRG PRI NUNSKI CERKVI B PREPROGAGROZE E| DETEKTIVSKI ROMAN §g BreSSSI55£5£g5g3S Napisal Louis Weinert-Wilton SfS=SSS55ggSgŽsS3 v izgubo, ker jo snežna plast odbije v vesoljstvo. 14. N£pak. Soparno vreme — ugodno za nevihto — je prav tako ugodno tudi za razvoj klic, ki skisajo mleko. Nevihta sama je pri skisanju mleka popolnoma nedolžna. 15. Prav. Atmosferske motnje so posledica vremenskih motenj. Ker je poleti toliko nev;vt in bliskanja, je tudi radijski sprejem slabši. 16. Prav. Lunino Kavrico je opazoval že Aristotel. Mavrica nastane, kadar gredo svetlobni žarki skozi vodne kapljice. Mesečina je resda samo odbijajoča se sončna svetloba, toda svetloba je vendarle, zato je pri njej prav tako kakor pri soncu izpolnjen fizikalni pogoj za nastanek mavrice. 17. Prav. Nobeno opazovanje še ni potrdilo nasprotnega. 18. Pr»v. Kadar se podlaga, na kateri leii rosa, tako ohladi, da kapljevina na njej lahko zmrzne, nastane slana. 19. Prav. V samotno drevo strela mnogo pogosteje udari kakor v skupino dreves. 20. Prav. V jasnih nočeh se zemlja hitreje ohladi in posledica je večja rosa. Takšna jasna noč pa hkratu pomeni, da ni še pričakovati dežja. Podobno pride za hudo slano lepo, lasno vreme. VSAK TEDEN DRUGA pri vsaki pravni zadevi se pokažejo zmešnjave. Človek se mora pri takih rečeh spoznati, ie noče trpeti škode. Če bi vedeli, iz kakšnih škripcev sem dostikrat izvil vašega rajnega strica, bi mi zaupali.« Kar na lepem je prijel njene roke in jih stresel. Ko je šel, se je Ana z razkrečenimi prsti in z občutkom gnusa zatekla k najbližji pipi. Dolgo je držala roke pod njo... Drugo jutro je prišel iz Londona velik policijski avto, in višji nadzornik Burns, ki se je pripeljal z njim, je. odredil vse potrebno za prevoz obeh mrtvecev. Pri tem je bil kar pretirano previden, in ko ee je avto pod varstvom petih policistov odpeljal, je zbudil ta prevoz splošno pozornost. Potem je kazalo, da se bo Burns v .Kostanjevi liiši' kar vgnezdil. Nick mu je moral nesti precej obsežno aktovko v 6obico med jedilnico in delavnico, in pri lej priložnosti ga je Burns natanko izprašal. Sluga je pa znal brez prevelikega napora pokazati tako bedast obraz in odkriti tolikšno naravno omejenost, da je bil kmalu rešen zasliševalnih muk. Potem sta prišli na vrsto Mag in Mre. Emily, toda tudi ti dve nista mogli povedati Burnsu ničesar, kar bi ga zanimalo. Mag je plašno in radovedno strmela v detektiva, kakor bi bil grozo zbujajoče strašilo iz muzeja voščenih lutk. V svojem zategnjenem, ušesa žalečem narečju je dajala same enozložne odgovore, ki so se vsi končali z ugotovitvijo, da je bila zvečer v kuhinji in da je potem spala kakor ubita. Dali« p r i h o d n J t 8 od Ane, ki je vsa bleda strmela mimo njega v zirak. Potem so se njegove tanke, ekoraj ainje ustnice spet neprijetno zarežale in pomel ei je roke. »No, kaj mislite, gospodična Ana, koliko bova podedovala?« jo je vprašal in ji zvito pomežiknil. Ana je jezna planila kvišku in mu obrnila hrbet. »To me ne zanima, gospod Crayton,< je odsekano rekla. »Saj tudi ni potrebno, miss Learner-jeva,« ee je namuznil, in slišalo se je, kakor bi bil star petelin zakikirikal. »Prav lepi denarji bodo. In če ste edina dedična, boste imeli vsekakor dovolj. Sodim, da utegne biti petdeset do šestdeset tisoč funtov.« Ana je bila resnično presenečena in se je nehote obrnila spet k odvetniku. »Strmite, kaj? Bogme, zelo spreten možak je bil vaš stric. In dober nos je imel za kupčije. Saj so vse zapečatili?« jo je iznenada z zanimanjem vprašal. »Le dobro pazite, miss Lear-nerieva, ker utegne biti potrebno.« »Dva stražnika imamo v hiši,« je kratko odgovorila, in kazalo je, da je ta novica Craytona nekam v živo zadela. »Prav,« je zamišljeno rekel, »toda nekoliko nenavadno, ali se vam ne zdi? Tako meni nič tebi nič policije ne pošiljajo v hišo. Vse kaže, da mora biti le nekaj resnice na govoricah.« Ko je naposled sprevidel, da ne bo mogel iz mladega dekleta ničesar več spraviti, ee je odločil za odhod. »Glejte, da ne storite ničesar brez mene, miss Ana,« ji je še enkrat za-bičil. »Dediščina je pravna zadeva, in 7. Prav. Toča nastane le tedaj, kadar se k nevihti pripravlja; pozimi imamo pa le redko okoliščine, ki rode nevihto. 8. Nipak. To je ena izmed najbolj razširjenih vremenskih neresnic. Vse dosedanje opazovanje dokazuje, da niso spremembe zračnega tlaka — in šemo te spremembe spremene vreme — v nobeni zvezi z lunino meno. 9. Prav. Znanstveniki še do danes niso našli dveh popolnoma enakih si snežink. 10. Nipak. Rosa ne pade, temveč nastane tam, kjer jo vidimo. Kadar leže para vročega zraka na tako mrzlo podlago, da se zgosti, opazimo roso. 11. Prav. Statistika pravi, da besni vsak trenutek na zemlji povprečno 1800 neviht 12. Ndpak. Ker je zelo mrzel zrak skrajno suh, je sicer res prav malo verjetnosti za sneženje, kajti zaradi pomanjkanja pare se ne morejo stvoriti debeli snežni oblaki. Toda to je tudi vse, kar govori za to vremensko »resnico«. V Ameriki pomnijo, da je zapadel 5 cm debel sneg, ko je kazal toplomer 24° pod ničlo. 13. Ndpak. Najbližji smo soncu 2. januarja. Da ne moremo izrabiti njegove vročine, je vzrok v tem, da so pozimi krajši dnevi, da ne padejo sončni žarki navpično na zemljo in da gre 80 odstotkov sončne toplote tega odgovora je bilo zanj neizmerno dosti odvisno. 12 Ana Leamerjeva je prosila Mr. Broolca, da jd je dal nekaj dni dopusta. To je le nerada storila, ker se je upiralo njenemu čutu dolžnosti, da bi 6e posluževala takšnih ugodnih priložnosti, zraven pa tudi ni mairata hlcmiti žalosti, ki je ni čutila. Toda dogodika so iznenada zahtevali od nje, da je morala zagospodovati v ,Kostanjevi hiši*, in tata) ji je ostalo le malo ur prostosti. Že drugi dan po katastrofi je prišel Craylon ves razburjen k njej in jj ponudil svojo pomoč. »Boljšega zastopnika ne boste mogli dobita, mies Learnerjeva,« ji je vneto zagotavljal in ji zraven zaupno mežikal. »Sicer se ne ukvarjam z zapuščinskimi zadevami, toda pri vas bi napravil izjemo. Zadovoljni boste z menoj. Kolikor sem poznal prijatelja Milnerja, vem, da ni zapustil oporoke, ker ni o njej nikoli govoril. Maral ni namreč ničesar, kar bi ga opominjalo na smrt.« Crajion je zategnil obraz v čudno spako, potem se je pa pokazalo nekaj prežečega v njegovih nemirnih očeh. »Povejte mi, miss Ana, kaj je 8 temi čudnimi novicami? Marsikaj mi je namreč prišlo na ušesa. Saj sta morala umreti takoj po našem odhodu.« Ana ni marala znancev svojega strica, in odvetnik jd je bil pa med vsemi najbolj zoprn. Ni se marala z njim pogovarjati o tem dogodku in je zato samo skomignila z rameni. »Čudno, zelo čudno ..« je zamrmraj Crayton, ee popraskal s prstom po redkih laseh in pomislil. »In da je bil tudi Stone poleg!...« Glava na tenkem vrat« se mu je živo zamajala in ni umaknil pogleda Odgovori na vprašanja z 9. strani 1. Ndpak. Najkrajši dnevi so 21., 22. in 23. decembra. Zemlja še pozno v januar oddaja več toplote, kakor je prejema od sonca, in tako segreva zrak. Najmrzlejše vreme imamo navadno tedaj, kadar sta si dobljena in oddana zemeljska toplota približno v ravnotežju. 2. Prav. Obroč okoli lune nastane, kadar gredo lunini žarki skozi visoke oblake (imenovane »cirus«), sestavljene iz drobcev snežnih kristalov. Ti oblaki navadno napovedujejo nestanovitno vreme. 3. Nilpak. Odločilno ni, ali barometer visoko ali nizko kaže; važno je, ali rase ali pada. Ce zračni tlak na lepem pade — kljub temu da morda ie zmerom visoko, L j. lepo kaže — je to skoraj vselej znak, da •e bo vreme pokvarilo. 4. N&pak. Zmrzel dež je sodra (babje pšeno), sneg pa pade že kot sneg iz snežnih oblakov. Snežinke nastanejo iz zgoščene pare, kadar pade njena toplota pod 0° C. 5. Nipak. Za to trditev ni nobene utemeljene osnove. 6. Prav. Kadar je zrak zelo vlažen, to je nasičen vlage, ne more več vsrkati našega potu. V.V ... dokler ni videla zraven nje Radion bele srajcel Sivkasta, naravnost zanemarjena je videti obleka njenega otroka, kar pa tudi ni čudo, ker Radion belo perilo zasenči navadno prano perilo. Pri kuhanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki struji skupaj s peno mila skozi perilo, pri tem pa temeljito in obenem prizanesljivo razkroji in odpravi tudi najtrdovratnejšo nesnago. Perilo postane bleščeče belo, Radion belo. “RADION NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE Iedaja za itonsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur a. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhaiek — vsi v Ljubljani