pzniki so razbili železnico v Alpah
Pfifke rracne trdnjave so bombardirale I ^sko meslo Muensler. - Cele 5. ame-I r,$ke armade so vzele nacijem važno visi-I no v Italiii
AMERlSKft|?D©MOVINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	S&V^^-VJO	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1943	LETO XLVI. — VOL. XLVI.
Hav4e°n' 1 nov- — Zavezniška letala so se vsu;a preko ■°vniv ?re'iva in 25 letnici nemškega poraza v prvi Big n„ 'nj razbijala nemške naprave v zapadni Franciji. ®'na n Je poletu angleških in ameriških bomb-|oltaliem'ske železniške proge v Alpah, ki vodijo v se-PeMod	bombniki so poleteli na železniško
fcozjua?ane' ^ leži na francoski strani alpskega predo-
■"--^g^t^iii^i11'021 v Itali.j°- Ta Predor eden
Rtonjj .	~ najdaljših na svetu.
I^ajo na važno
E:»pf«g» .
■isvj nov"—Ruska ar-Bjiti j no drvi zapadno po ' Pškon namerava zasesti
fclanPr°g?' s čemer bi ■iti !,m š k 0 armado v ilše?«fVOje- Rusi so od-m%Č milj od te proge ■h j' °ukoder bodo po-
■emeje 60 milj do stare
ICod je že upadel na ito ningrada do Ki-■ RuSe P°P°lnoma
■ie2veZU;ie' amPak bodo PjaPllfJ0 ofenzivo, kadar ff ^at zmrznila.
IPie ^°nov akrov i * Pripravljene
■Scii' adna živilska
I%e, P°roča> da je
a drugo leto 380,-ali 16 mi-tnatV.Več' kot lansko lO« rasli pri-
IV,l vlado zdaJ
|%e se bo te ogrom-lnoIravil0 farm na riist!■ rala Preskrbeti Vi že dae'ja za transpor-
l^^o na načrtih-
»o^.dništvo Krka
mSkiJ1 torek večer ob
■Nl(KaŽno se-)° dram-|\rka in sicer v cer-are sv. Lovrenca. K	ani in članice,
R^o iT rni člani. Zlasti "alci in igralke, ki ■f ' drami "Trnjeva
slal svoje zračne trdnjave na Bolzano, kjer teče železniška proga preko prelaza Brenner v	} 'Inomost in dalje v Nemčijo. Ta	, kraj so ameriški letalci že en-	i krat prej bombardirali. Proga	] je bila za nekaj časa neporabna,	] toda Nemci so jo kmalu popra-	] vili. Zdaj, po zadnjem bombar- < diranju, bo pa vzelo več časa,	: predno bodo naciji popravili progo v toliko, da bo porabna za	i promet.	1
*	v *
Alžir. 11. nov. — Ameriške čete, ki so trenirane za gorsko bojevanje, so danes naskočile nemške pozicije na višinah ter osvojile več važnih postojank na gori Rotondo. Pod to leži planjava, ki vodi v Casino, odkoder je samo 73 milj še do Rima. Nemci so izvedli proti ameriškim četam več protinapadov, toda ameriško gorsko topništvo jih je
pognalo v beg.
*	* *
Zavezniške zračne patrulje poročajo, da Nemci potapljajo ladje v pristaniščih na obeh obrežjih Italije z namenom, da bi preprečili zaveznikom dostop v ta pristanišča, ali pa se nameravajo odtod umakniti.
V pristanišču Leghorn, ki je največje pristanišče med Neap-ljem in Genovo, so Nemci navr-tali in potopili staro križarko Quacto, da so zablokirali vhod v pristanišče. Nemci se najbrže boje, da bi zavezniki invadirali severno Italijo iz Korzike, odko-' der je samo 73 milj do prista-I nišča Leghorn. _
I Jltf • ~	"	2
lri bo 33 let, kar je bila ustanovljena ;
Slovenska dobrodelna zveza	i
h __
i\v10ve«ibra 1910 se je zbralo v Grdinovi dvorani v	,
fCiU Članov društva sv. Barbare, ki je imela glavni stan	;
/• Zborovalci so soglasno sklenili, da si ustanove v	i
tNfc 0rganižacijo in ji dali lepo ime Slovenska do-	(
IN j*' Seji je predsedoval John Gornik, ki je sedaj gl.	i
IS^^anizacii.
K*ki j 0 te nove organizacije si je izbralo dično ime j IJtij 6 torej nekaka korenina močnega drevesa te nase
Seia je določila, da bo do novega leta vodil posle \ B^li ji prejšnji odbor sv. Barbare. Januarja 1911 . IfH t Sledeč odbor: Predsednik John Gornik, prvi 1 If Mik r Skerlt drugi podpredsednik Anton Zorčič, ltX * Jal°vec, drugi tajnik Anton Oštir, blagajnik Ma-i?tC'PlSnikar Jos. Zokalj; nadzorni odbor: John Cuč-Pi V 'r in J°hn Jalovec; porotni odbor: Anton Grdina, ■i^vVi H Ma.izelj, Andrej Ferjuc in Anton Benčin; »H 5I dr- J- M. Seliškar, vratar John Zdovc, zastavo-RVilt1"'1811, Za uradno glasilo je bila izvoljena Cleve-Ameriška Domovina). 1K t, so šli "a delo, ki je postavilo organizacijo ta-Bv'^Ve*' S l)ravim vodstvom in neumornim delom so^
i!^Udeže in mlada organizacija je vidno rasla. »J	ob 33 letnici ustanovitve, ima društvo Slove- (
B^^^J,0 v SND na St. Clair Ave. Za najboljše razve-►f	1)1 J eno. Članstvo in občinstvo sploh je prijazno
^avo priljublenega društva.
Roosevelt, Churchill in Stalin bodo kmalu skupaj
Washington.—Od svojega prihoda iz Moskve se je državni tajnik Hull že dvakrat sestal s predsednikom Rooseveltom. Prvič v sredo, takoj po prihodu, drugič pa v četrtek. Roosevelt je poklical potem na posvetovanje svoje glavne zaupnike v kongresu. O čem so govorili, ni znano.
V Washingtonu zdaj mislijo, da je sestanek Roosevelta, Stalina in Churchilla določen in da ni več daleč.
-o-
Pogrebniki bodo šli na roke OPA
Washington. — Pet pogreb- ^ niških zvez je pristalo na to, da bodo njih člani pomagali |( uradu za kontrolo cen dobiti knjige za racioniranje od umr- Q lih oseb. Pogrebniki bodo dobili kuverte od urada ter jih dali družini umrlega. Na dru- Pc žino bodo pa apelirali, naj K knjige za racioniranje, ki so t>e bile izdane na ime umrle osebe, sk denejo v kuverte in odpošljejo st na lokalni urad.	8C
-o--1-
Štiri ženske so žrtev	M
požara v tovarni	in
Včeraj ob 11 dopoldne je iz- -je bruhnil požar v tovarni Warren ( Refining & Chemical Co., 9420
Meeth Ave., Cleveland, O. Med 0j razvalinah se nahajajo trupla ^ štirih žensk, ki se niso mogle gj rešiti, dočim je bilo 17 oseb s poškodbami odpeljanih v bol- q nišnice. Skody cenijo na $200,- Q 000. Požarna obramba je sinoči n še pošiljala močne curke vode v pogorišče. Trupla bodo mogli j začeti iskati šele danes zjutraj, g Imena žensk, ki jih pogrešajo, so: Mrs. Mamie Schultz, 12608 1 Farrington Ave.; Mrs. Theresa ^ Pensiero, 11723 Franklin Blvd.; . Miss Irma Balfour, 145. St., in . Mrs. Agnes Rundt, 14307 Scioto J Ave.
s<
Nov grob	n
Po 3 tedenski bolezni je umrl ^ v Cleveland Clinic bolnišnici v v četrtek Albert Zuban, stanujoč r, na 10405 Way Ave., star 53 let. s; Doma je bil iz Reke, odkoder je ^ prišel sem pred 38 leti. Tukaj s-zapušča žalujočo soprogo Mildred roj. Sedlaček, sinove: Al- t bert, Frank in Robert, hčere: r Mildred, Alberta, Josephine in x Alice. Pogreb bo v pondeljek ( zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega! t zavoda Louis Ferfolia, 9116 j Union Ave. v cerkev sv. Lovren- ]
•	ca in na Kalvarijo. Naj počiva ^
•	v miru, preostalim sožalje.
Prodajal je gazolin brez < kuponov, pa je v kaši	i
; Lastnik gazolinske postaje na i vogalu Madison Ave. in W. 117. : 5 St. v Clevelandu se bo moral \ zagovarjati na uradu ža kon- . ' trolo cen, ker je prodajal gazo-> lin, ne da bi za to zahteval kaj " kuponov. Toda za vsako galo-1 no gazolina je zahteval 9 cen-l> tov. Rekel je, da je danes na-■> prodaj gazolinskih kuponov „rprjy> kolikor jih kdo hoče in i- da so od 15 do 50 centov vsak.
Ko je bila policija obveščena o t- tem, je pazila na odjemalce, o j vzela njih avtno številko in šla potem na njih dom. Tam so vozniki priznali, kako so kupo-vali gazolin brez kuponov.
io	--o-
Kupujte vojne bonde!
Naši fantje naj si to zapomnijo!
Govori se, dw je direJcto-rij- Slovenskegaj delavskega doma na Waterloo Rd. daroval Adamičevemu "Združevalnemu odboru" vsoto $25. To niso dali direktorji, ■menda iz svojih, žepov, ampak je ta denar delničarjev oziroma podjetja. Po našem mnenju bi bil direktorij tistih $25 veliko bolje obrnil, če bi bil kupil eno vojno obveznico od ameriške vlade, ali pa kupil za tisti denar cigarete ter jih poslal našim fantom nq bojno polje. Toda kjer prevladuje rdeč j element, tam ni čudno, če se ; tako dela. Tak "patrioti- ! zem" si bo treba dobro za- ! pomniti.
IZRAZNIH ! KRAJEV PO i AMERIKI »
Milwaukee. — Dne 2. nov. so
potegnili iz vode truplo Antona
Kresa, ki je bil doma od Tre- '
belna na Dolenjskem. Družin- 11
1*
ske razmere so ga pognale v pro- ^ stovoljno smrt. Zapušča ženo, „ 801etno mater in očima. — Dne ' 1. nov. je v bolnišnici umrla *
Mary Šeruga, vdova, stara 71 let P
s
m rojena v Ptujski gori na štajerskem. Zapušča dva sinova in hčer.	if	i ,
. v -..... ,d
Los Angeles, Cal. — Dne 24. z oktobra je umrla Pavlina Jura- ^ da, stara 48 let. Zapušča moža, j sina v službi strica Sama in hčer. v Warren, O. — Jos. in Aria v Glavan iz te naselbine sta bila c obveščena od vojnega depart- ^ menta v Washingtonu, da je' njun sin, štabni saržent Louis J J. Glavan, pogrešan nekje na Srednjem vzhodu. Star je bil 23 let. K vojakom je bil poklican c 14. maja 1942 in dodeljen je bil \ letalskim bombardifjem. Zapu-'s šča starše, tri brate (dva pri vo- r jakih) in sestro.	i j
Girard, O. — Martha Jam- c šek je bila obveščena po voj- c nem departmentu, da je bil bil njen sin Albert Jamšek ubit^ v letalski nezgodi nekje v Evropi 22. oktobra. Bil je štabni' ^ saržent in topničar na bombni- j ku. Tukaj zapušča starše, se-stro in brata v armadi.	i
La Sale, 111. — Na podlagi j uradnega obvestila, ki sta ga prejela Frank Mlakar in njego- , va žena, ije njun sin, saržent ( •j Charles Mlakar, umrl 14. sep- , i tembra za težkimi poškodbami ( ' na glavi, ki jih je dobil nekje v ( ' Evropi. V armadi je služil kot 1 tehnik v oddelku za opremo. Youngstown, O. — Dne 27. oktobra je tukaj umrla Rose Vu-kovich, stara 61 let. Zapušča si-. na in hčer. — Na bolniški listi . sta člana Frank Baraga, ki je l v bolnišnici Southside Unit, in
-	John Nemec, ki leži doma na na-
-	slovu 1156 Brittoin St.
i	-o-j—
Zaroka Mr. in Mrs. John Keglovich, " 3551 E. 80. St. naznanjata, da se ' je zaročila njiju hčerka Milly z 1 Pfc. Andrew M. Tomco, ki se se-■ daj nahaja v vojaški službi v ta-0 borišču Breckenbridge, Ky. Nje-gov dom je pa na 3227 E. 48. St.
a
o	Druga obletnica
>- V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Jerneja Knausa v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Bodoči generali!—Tu vidite skupyio Poljskih fantičev, ki dobivajo vojaško trenin-go v Angliji. Te fante so pripeljali iz Poljske leta 1941 v sporazumu z Rusijo. V Angliji dobivajo mladi Poljaki šolsko izobrazbo in pa pouk v vojaški vedi.
Italijanska princeza Marie bo regentka
New York. — Newyorško časopisje poroča depešo iz Neaplja, da bodo italijanske politične stranke izbrale princezo Marie Jose za regentko, ki bo vladala do polnoletnosti svojega šestletnega sina. V tem slučaju se bo kralj Viktor Emanuel odpovedal, enako tudi prestolonaslednik Umberto.
Princeza Marie Jose je sestra belgijskega kralja Leopolda in zelo popularna v Italiji, zlasti v protifašističnih krogih. V Rimu je bila še za Mussolini-ja javna tajnost, da se zbirajo v njeni palači protifašistični voditelji. Govori se tudi, da bo dobil mesto premier j a grof Sforza.
i	-o-
Amerikanci v Mehiki se morajo registrirati
Mexico City. — Vsi ameriški državljani, ki prebivajo v Mehiki in ki so v letih od 18 do 45, se morajo registrirati pri ameriškem poslaništvu v svrho vojaškega nabora. Kdor se ne bo odzval, bo kaznovan, kadar pride na ameriško zemljo.
--o--
Novi kuponi za 5 galon
Urad za kontrolo cen naznanja, da bodo novi gazolinski kuponi za B in C knjige vredni pet galon gazolina vsak. Te ku-1 pone bodo dajali od 1. decembra naprej. To pa ne pomeni, da bodo dobili vozniki več gazolina, ampak bodo samo v olajšavo gazolinskim postajam. ; Sedanji kuponi B in C knjig bo-1 do še naprej veljavni samo za dve galoni gazolina.
Naši
vojaki
V torek je prišel za 13 dni domov na dopust korporal Anthony V. Roberts, sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Roberts iz 905 E. 237. St. Anthony je izdelal v Arizoni šolo za letalskega mehanika, zdaj bo pa poslan v Utah, kjer bo pohajal c na-daljne šole za specielnega mehanika.
Njegov starejši brat Joseph Paul pa odhaja na 20. novembra k marinom v San Diego, Calif. Joseph je delal v Detroitu kot mehanik pri letalih ter je bil za
eno leto oproščen vojaščine. Zda j j ] je pa Stric Sam rekel, da brez j] njega ne bodo opravili in ga je : poklical pod orožje.
Oba sta bila svoje čase pridna raznašalca Ameriške Domovine in obema želimo vso srečo in pa zdrav povratek domov po končani vojni.
n A R
Pvt. Martin S. Hrovat, sin Mr. in Mrs. Martin Hrovat iz 4084 E. 114. St. je bil povišan v PFC. Sedaj se nahaja v taborišču Shreveport, La. čestitamo!
Zopet je dal en naš , vojak življenje za svojo domovino
Mr. in Mrs. Charles Grainer, 440 E. 157. St. sta prejela včeraj od vojnega oddelka iz Wash- 1 ingtona brzojavko, da je umrl za 1 ranami, ki jih je dobil v bojih v ■ Italiji, njun sin Joseph. Ranjen ' je bil 13. oktobra, prepelali so ga : v Severno Afriko, kjer je umrl ■ 18. oktobra in je tam tudi po- : kopan.
Pokojni vojak je odšel v arma- . do 6. junia 1942 ter je bil pride-Jjtn protizračnim baterijam.. V februarju drugo leto bi bil dose- ; gel 38 let starosti. Tukaj zapušča poleg žalujočih staršev brata Charlesa in sestri Mary omož. Gričar ter Anne poroč. Martin v ' Detroitu.
Bil je član društva Clairwood št. 40 SDZ, pri katerem je bil vedno zelo aktiven.
Naše iskreno sožalje težko prizadeti družini, pokojnemu junaku pa večna slava!
-o-
Drugo leto bodo dali civilistom več trukov
Detroit.—Urad za vojno-produkcijo je naznanil, da bodo tovarne zgradile drugo leto za civiliste 123,492 trukov, skoro štirikrat več, kot so pa prej rekli, da jih bodo.
' '--o-
Še na mnoga leta!
Jutri bo minilo 44 let, odkar sta si prisegla večno zvestobo v cerkvi "sv. Štefana v Ribnici Mr. in Mrs. Matt Križman, 6030 St. Clair Ave. K številnim čestitkam otrok, prijateljev in znancem se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: še na mnoga leta!
Anglija nam je dala eno miljardo za našo pomoč
W a s h i n g t o n.—Predsednik Roosevelt je sporočil kongresu, da so dobile Zedinjene države do konca junija od Anglije $1,174,900,000 kot v povračilo, kar ji damo mi iz posojilnega sklada. Vrhu tega nam Anglija mnogo pomaga s tem, da nam da na razpolago letalske in pomorske baze v raznih krajih.
Istočasno so pa dale Zed. države A n g 1 i j i iz posojilnega sklada za $5,500,000,000 vrednosti raznega blaga. S tem je predsednik odgovoril obtožbam, da Zed. države nosijo skoro vse breme te vojne.
-o-
Zaprta sezija bo na krokodile
Buenos Aires.—Po krododi-lovi koži je nastala taka zahteva, zlasti iz Zed. držav, da je nevarnost, da bodo lovci popolnoma iztrebili to žival v Argentini. Zato je vlada odredila, da se krodoilov ne sme loviti od 1. avgusta do 1. januarja in streljati ali loviti se sme s^no krokodile, ki ne merijo najmanj en meter od vratu do konca repa. -o-
Ameriške izgube v Italiji so 8,556 mož
Washington. — Vojni tajnik Stimson je izjavil, da znašajo ameriške izgube v Italiji do-zdaj 8,556 mož. Od teh jih je bilo 1,295 ubitih, 4,764 ranjenih in 2,497 jih pogrešajo.
-o-
Pennsylvania bo zdaj
racionirala žganje iHarrisburg, Pa. — V pondeljek bo začela država Pennsylvania racionirati žganje. To bo za poskušnjo za dobo šest tednov. Ako se bo obneslo, bo sistem ostal.
Gorkeje in dež
Vremenski urad napoveduje za nocoj gorkeje in morda tudi dež. Včeraj je padlo v Cleve-jjlandu štiri palce snega, ki je pa s! kmalu skopnel po cestah. Vče-e raj je bilo 28 stopinj nad ničlo, za danes napovedujejo okrog i 40 stopinj, e	V Florido
i Včeraj sta odpotovala v Flori-- do Mr. in Mrs. Frank Ivančič iz 15416 Saranac Rd. želimo jima mnogo veselih ur v sončni Floti ridi.
z Petnajsta obletnica
v Jutri ob 6:30 bo darovana v i- cerkvi sv. Vida maša za pokoj-! nim John Blatnikom iz 71. ceste.
Eno je pa gotovo, da Mr. Rooseyelt ne bo kandidat, če, bo čutit, da ne bo izvoljen, ker ne bo hotel iti poražen iz1 urada, kjer si je zgradil največjo slava, kar si jo je še kak1 predsednik Zed. držav. Ako bo vojna v Evropi končana pred predsedniškimi volitvami, Mr. Roosevelt najbrže ne bo kandidat.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEntlerson 0G28	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays_'_
NAROČNINA:
La. Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland	po poJtl, celo leto $7.50
Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland	po pošti, pol leta $4,0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c	___
SUBSCRIPTION RATES: 3 ni ted State* and Canada W.S0 par year. Cltveiand by mall $7.50 pw year' a. S. and Canada $3 60 tor 6 month«. Cleveland by mall $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 lor I months. Cleveland by mall 12.25 for S months Cleveland and Kuclld by carrier $«.60 per year, $3.50 for 0 months, $2.00 for I months
_Single copies. 3c___
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
Pada nekaj, pa po napačnih glavah!
P. BERNARD AMBROŽIČ OFM.
83
No. 267 Fri., Nov. 12, 1948
Kdaj bo vojna v Evropi končana?
Ko boste prečitali naslov tega uvodnika, si boste morda mislili: aha, zdajle nam bo pa urednik povedal, kdaj lahko pričakujemo konec vojne v Evropi! Toda mi o tem prav tako malo vemo, kot vi ali vsakdo drugi. Kar se piše o tem, so sama ugibanja in računi na medvedovo kožo. Pa vseeno je to vprašanje danes na jeziku vsakemu, zato ga nekoliko prerfilimo, saj ne bomo ničesar izgubili s tem.
Ko je oni dan govoril Hitler svojim grešnim pajdašem, so mnogo brali iz njegovega govora znamenje, da postaja nacijska Nemčija vedno bolj slabotna. Hitler je opetovano cikal na dogodke iz novembra 1918, ko se Nemčija zrušila, kot bi se ba?, da se bo nekaj takega zgodijo tudi sedaj. Toda vojaški krogi so mnenja, da bo mogla samo invazija zapadne Evrope spraviti Nemčijo na kolena in da bomo šele tedaj lahko videli konec vojne na obzorju. Dasi se mnogo govori o odprtiji druge fronte in Stalin je zadnjo soboto zagotovil ruskemu narodu, da je druga fronta v delu, pa je težko verjetno, da bi bila vojna v Evropi končana pred poletjem ali celo jesenjo 1944.
Angleški premier Churchill je celo svaril, naj ne upamo preveč na skorajšnji konec vojne, ker ga ne pričakuje pred koncem 1944% razen če se zgodi "kaj veselega,' s čemer je hotel reči, če se Nemčija sama od sebe ne zruši. Toda Churchill nas je posvaril, naj na to ne zidamo preveč upanja.
Pri vsem tem je pa eno gotovo in to je, da se Nemčija zelo boji, da bi se prva vsula na nemško zemljo ruska armada. Naciji se strašno boje ruskega maščevanja, ker dobro vedo, da Rusi ne bodo pozabili in ne odpustili grozovitosti, ki so jih uganjali nad ruskim narodom.
Nemci se ne boje tako zelo Angležev in Amerikancev. Ako bodo nemške armade v južni Rusiji docela poražene, potem se bo lotila nemškega naroda panika in dogodki se bodo naglo vrstili. Narodu, ki je bil deset let v tako napetem položaju pod naciji, ni potreba dosti do obupa. K temu bodo nemalo pomagali zavezniški bombniki z neprestanim bombardiranjem nemških mest in industrij. In tedaj bo napočil trenutek, ko bodo Nemci malodane klicali Angleže in Amerikance, naj naglo pridejo v Berlin, da ne bodo tam prei Rusi.
Vprašanje, na katerega ne more nihče odgovoriti je, če se bo Nemčija prej vdala, predno. bo porušenih še več nemških mest, predno bo njena industrija še bolj porušena, ali pa bo čakala do zadnjega.
Kar se pa tiče Japonske, pa lahko zapišemo .tole: Japonska industrija zgradi manj kot 1,000 slabih letal na mesec. Japonske ladjedelnice zgrade manj ladij, kot pa znašajo njene izgube na morju. Japonska zračna sila ie mnogo slabša od ameriške. Japonska mornarica si ne upa na odprto iyrje, da bi se pomerila z ameriško.
Zato — kadar bo prišel čas, ko se bodo mogje ameriške bojne sile koncentrirati na Japonsko, bo ista tako tepena, kot ni bil še noben moderen narod. Kar se zdaj godi na Pacifiku, je samo majhna preludija pred veliko opero.
Državniki si pa v tem času ne belijo samo glav, kak*> bodo dobili to vojno, ampak kako se bo preprečilo-povojno revolucijo.
Ali bo zopet Roosevelt?
Predsednik Roosevelt bo drugo leto gotovo nominiran kot predsedniški kandidat demokratske stranke razen, če bo uradno izjavil, da ne bo sprejel. Demokratska stranka nima nobenega kandidata, ki bi tako lahko dobil glasove, kot jih zna Mr. Roosevelt. Ako ne bo sprejel nominacije, bo to gotovo znamenje njegovega prepričanja, da si želi' ameriški narod spremembe pri vladi.
V teh 12 mesecih, ki so še do prihodnjih predsedniških volitev v letu 1944, je še 360 dni, tekom katerih dobra kampanja lahko mnogo napravi.
Eno je gotovo, da bo namreč drugo leto priše' glas delavcev pri volitvah do večjega izraza, ker je toliko volivcem pri armadi. Vprašanje je, kako bodo delavci volili. Ali bodo volili kot delavci, ali po strankah. Stavka premogarjev je že nekoliko znamenja, da vsi. delavci ne bodo šli za Roosevel-tom. V premogarski stavki so delavci bolj poslušali svojega predsednika John L. Lewisa, kot pa predsednika Roosevelta. Da Lewis ne bo za Roosevelta je gotova stvar, vprašanje je ie, če mu bodo delavci tudi v politiki sledili.
Gotova znamenja kažejo, da je sedanja administracija v Washingtonu izgubila mnogo farmarskih glasov. To administracija dobro ve, Za to tudi več tako ne ustreza farmarjem, kot je svoje čase, misleč, da bi itak ne pomagalo Poroča se tudi, da je Roosevelt že izgubil skoro vse žamorske glasove.
Letošnje volitve so prinesle republikancem dobršno zmago v raznih krajih, ki so bili dozdaj dolgo demokratski. Zato republikanci upajo, da bodo dobili večino v senatu.in kongresu drugo leto, čeprav niso tako gotovi glede predsednika.
II.
Jaz sem bil tudi menda prvi, ki je objavil program Slovenske Zaveze za preureditev Slovenije in Jugoslavije. Vsak je lahko videl, da tisti program ne pomeni "povratek v stare razmere" in še manj "podpiranje belgrajske čaršije." Vendar se mi očita, da se trudim za upostavitev vse stare "reakcije" in ne vem, kaj še vse. Toda dokler vem, da je narod doma prav tako malo za kako bel-grajsko diktaturo kot je prav malo za kako partizansko diktaturo, ne morem pritegniti partizanski propagandi, pa naj prihaja iz SANSa ali od koderkoli. Eno diktaturo nadomeščat z drugo, je toliko kot izganjati hudiča z belcebubom.
Mnogo mojih objav iz domovine je pokazalo dovolj jasno, da je narod doma zelo daleč od želje, da bi zavladal nad Slovenijo komunizem. Tako in nič drugače sem jaz%predstav-ljal Slovence tudi v tej deželi.
Kako pa piše nekdo drug?
Mnogo sem že opozarjal na škodljivi način, kako predstavlja Slovence pred Ameriko Adamič!
V tretjem Bulletinu "of the United Committee" — naj ponovim, kar sem ž£ pisal — naravnost izraža svoje prepričanje, da je večina tistih, ki sestavljajo Osvobodilno Fronto, željnih ali vsaj pripravljenih za sovjetizacijo.
Ali je kdo, ki si pod besedo "sovjetizacija" predstavlja kaj drugega ko komunistično diktaturo?
Dalje nam pove Adamič, da bo sovjetska Jugoslavija — g ko jo bodo zapadni Zavezniki dopustili in ji bodo ruski Sov-jeti prikimali — imela na čelu ali Tita ali Dimitroffa. Tako daleč ima torej Adamič že vse "urejeno" v svojih mislih. Kako bi bilo vse to mogoče, če bi Adamič ne bil prepričan, da je Slovenija z ostalo Jugoslavijo vred ŽE V OBLASTI KOMUNIZMA?
Prosim vas, prijatelji, to je pisal Adamič, nisem pisal jaz!
To je pisal Adamič v angleškem jeziku in razposlal svoj Bulletin na vse strani. In isto bo pisal v svoji knjigi, ki jo bo bralo po njegovih mislih na stotisoče Amerikancev, ki niso Slovenci! In vsi, ki bodo to brali in Adamiču verjeli, bodo tudi sami uverjeni, da je Slovenija dozorelo gnezdo komunizma!
In zdaj se oglašajo ZAGOVORNIKI ADAMIČA in očitajo MENI (!), da radi enega ali drugega komunista, ki je v Osvovodilni Fronti, razglašam v svet celokupno slovenstvo za komunistično reč! In da tako spravljam Slovence pred Ameriko v slabo ime!
Ti, ki to bereš, pomisli malo, če je to početje pravica ali zmešnjava!
In ko svarim SANS, ki je dobil na Slovenskem kongresu vse druge naloge kot jih danes vrši, naj nikar ne kima brez vsakega premisleka vsaki Adamičevi besedi, sem spet jaz obsodbe in "protesta" vreden Adamič pa zasluži vso slavo in čast!
Ali se je današnji svet res že popolnoma na glavo postavil?	'
Jaz sem povedal spet in spet, kakšen je bil položaj v Sloveniji pred padcem fašizma in pred brezpogojno predajo Italije. Bilo je tako: približno 10' - proti 90%. To stoji in nihče ne more dokazati, da ni bilo res. V takih razmerah Slovenija ni mogla biti željna ali
pripravljena na sovjetizacijo!
Partizanski pristaši nas skušajo uveriti, da so se zdaj, ko je Nemec zasedel vso Slovenijo, Osvobodilni Fronti priključile še nadaljnje množice naroda. Morda je tako. Toda če je tako, se tiste množice niso čez noč izprevrgle iz nasprotnikov komunizma v njegove prijatelje. Če so šli v Osvobodilno Fronto, so šli zato, da bi se bo-j rili zoper nacizem, ne pa zato, |da bi se borili ZA KOMUNIZEM. O tem ni nobenega dvo-I ma.
In ako je tako, ima ZDAJ \ Adamič še manj pravice pisati, da je večina tistih, ki sestavljajo Osvobodilno Fronto, "eager or ready for Sovietization." Poprej je mord^ bilo tako, ker je pač v Osvobodilni Fronti^ nad-vladala Komunistična Partija in ni smel nihče med partizani drugače misliti kot mu je diktirala Partija, ki pozna za svoje delovanje v prvi vrsti ta program: Manjšina, pa naj bo še tako majhna, mora obvladati večino, pa naj bo ta večina še tako velika.
Pa naj je bilo ali je tako ali tako, sovjetizacija in uklju-čitev v ruske Sovjete bi mogla biti Slovencem kvečemu usilje-na, ne pa stvar njihove svobodne odločitve! Toda Adamič bi bil s tem kar zadovoljen. In očividno bi bil s tem zadovoljen tudi SANS, sedaj okrnjeni SANS, ki tako goreče razširja Adamičeve spise in torej tudi njegove ideje.
Kljub temu sem po prepričanju raznih "protestantov" jaz kriv, da se Slovenci predstavljajo Ameriki kot komunisti— nista pa tega kriva ne Adamič ne SANS!
Kje so glave, kje je pamet, kje so možgani?
krivamo številke, saj je to ena najpopularnejših zabav to sezono). Torej bo res nekaj ur razvedrila in naš kuhinjski štab je pa obljubil imeti na razpolago dovolj okusnih krofov, ko-fetka in pa še kaj drugega, da bomo pri dobri volji.
Na programu je tudi kratka komična igra, v kateri bodo nastopili: Mrs. Frances Brancelj, Mrs. Margaret Tomažin, Miss Mary Lach, Miss Frances Bo-govich, Mrs. Mary Marinko in Domjan Tomažin. Deklice mladinskega vežbalnega krožka bodo tudi nastopile in proizvajale nekaj lepih vaj v.korakanju. V sporedu so tudi drugi lepi prizori in petje.
Vstopnina za ves večer bo samo 50 centov. Pridite vsi prijatelji in prijateljice prijetne zabave in članice podružnice št. 25, kakor tudi odbornice in članice sosednih podružnic pridite tudi v lepem številu, ker vaša navzočnost bo gotovo v veliko veselje naši glavni predsednici. Na svidenje v nedeljo ve-
itiiHiiiimiiiiii
C«
verjamete al' pa ne
liimmimiiiiiii
f
Naj se samo za trenutek ustavim doma, kjer imamo ta teden domačo veselico. Vrnil' se je namreč sinko, ne sicer kot izgubljen sin in tudi pitano tele nismo zaklali radi tega, vendar sem njegovega pardnevne-ga obiska v domači hiši zelo vesel, največ radi izredno finih večeri j, ki jih njegova mati prireja njemu v počast, nam drugim pa, ki seveda prisedemo, v veliko radost.
Dočim ga je mama neprestano pomilovala in se križala, ko ji je pripovedoval, kako je bilo neznansko prijetno, kadar je obrnil eroplan narobe, da je letel z glavo proti zemlji in z nogami proti nebesom, ali kako
čer četrt čez sedem v dvorani šole sv. Vida!
Vas vabi odbor.
Proslava podr. št. 25 SŽZ
Doba petnajst let ni dolga v življenju ene osebe, ker vsak, ki- pogleda nazaj za toliko let, se mu zdi? da so minila kar naenkrat. Ampak petnajst let pri društvu, kjer se tiče več oseb, tam pa že nekaj šteje, še po-sebnol, ako se vzame v poštev vse dogodke in raznoterosti, ki so se med tem časom dogodile.
Prihodnjo nedeljo bo proslava, oziroma petnajstletnica obstanka ene največje skupine pri Slovenski ženski zvezi in to je podružnica št. 25, katere delokrog je v okolici fare svetega Vida. Pri podružnici št. 25 je 1,250 članic v odraslem ! in mladinskem oddelku, kar je res lepo število.
Program za petnajsto -obletnico ni obširen, kakor so bili nekateri programi ob gotovih obletnicah v preteklosti, ker sedaj so drugačne razmere in je j težko dobiti skupaj potrebne I stvari. Lansko leto, ko je bilo malo boljše, je bilo določeno, da se vrši ta proslava v SNDo-mu na St. Clair ju, toda to ni bilo mogoče izpeljati in se je moralo drugače urediti, namreč premestiti prostor v dvorano nove šole svetega Vida. Upati je, da bo dvorana napolnjena, ker program bo zelo lep. Med nami bo naša spoštovana glavna predsednica Mrs. Marie Prisland, ki bo ravno ta dan v Clevelandu na sestanku od SANSa, št. 39, ki se vrši tudi v nedeljo popoldne v SNDomu.
Pripravljalni odbor je sklenil, da se program prične točno ob četrt čez sedem, ker bi radi imeli tudi nekaj časa za prosto zabavo in igranje na karte (saj veste, kako radi po-
Vsi sveti in Verne duše prinesejo navadno prve strožje opomine na zimo. Tudi letos ni bilo izjema. Toliko vemo, da bo sneg bel. čudno pa se sliši od krajev, ki niso bogve kako oddaljeni, kateri imajo snega že za več palcev na debelo. Vsako leto v tem času si želim biti doli na jugu kje, kjer mraza ni. V tem času nas prav nič ne gane, ko pišejo vojaki iz juga in tožijo kako vroče sonce pripeka. Pa ni drugače, peroti nimamo, peljati nas pa nočejo. Za prihodnjih 5 mesecev se bomo morali kar privaditi mraza. Pa pravijo (je menda res), da sm\) pozimi bližje sonca, kot poleti. V Clevelandu pozimi sonca sploh ne vidimo zlepa.
* * *
Grabežljivi skopuh hlastno nabira premoženje, katerega njegovi dediči prav tako hlastno zapravijo. Skopuh je kakor prašič, šele mrtev koristi ljudem.
Tako pravijo.
* * *
Društvo sv. Imena ima za naš cerkveni bazar pripravljenega nekaj tako prepotrebnega,-da se ne bo nikdo branil vzeti nekaj delnic na to stvar. Povprašajte kateregakoli člana za delnico in vam jo bo rad prodal. Samo vprašajte.
* * *
Tudi ne pozabite, da se naš bazar vrši 27. in 28. tega meseca. Kdor še ni vrnil vstopnic, naj jih pošlje čim preje nazaj, da bodo polagoma in gotovo vse vknjiže-ne. $500 cash bo oddanih zadnji dan na bazarju.
*	# 4
Mulhovi so se povrnili iz New Yorka, kamor so bili odšli, da se poslovijo do Edwarda, kateri je odšel preko morja, da pomaga našim fantom on stran Hitlerja potisniti v isto jamo, ki jo je "Firar" skopal za druge. Upamo, da s-3 jim to prav kmalu po- j sreči.
*	M> *
Po poročilih United States; News je ameriška armada naj-1 bolje plačana armada, nojboljej oblečena armada in najbolje pje. j hranjena armada, pa tudi naj-j bolj izobražena armada. Med te. I mi jih imamo iz naše fare 450 fantov, kateri so naš ponos in naša nada. Dekleta, ki si med tem časom izbirajo drugje in se poročajo s prvim, ki pride, 'se j bodo kesa le, ko se naši fantje povrnejo, pa bo kes prepozen.
*	>i« *
Bil je dolgoletni delavec za American Steel & Wire Co. Pridobil si je zaupanje sodelavcev med tem, ko *je služil svoj borni kruhek. Imel je precejšno družino, za katero je skrbel, napravil dom in drugače oskrbel, po svoji moči. Frank Stopar ni bil
izmed onih, kateri skrbijo na vse mogoče načine za telo, na boljši in važnejši del človeka pa pozabijo — na dušo.
Pred nekaj dnevi je Franka zmanjkalo na delu. Bolezen se ga je lotila. Zdravnik je bil mnenja, da bo boljše, naj torej nekaj dni ostane doma. Ostal je, pa bolezen ni odnehala. Vnovič ga je zadela kap in nekaj ur za tem je Frank izdihnil svojo dušo v naročje svojega Stvarnika, katerega pri vsej človeški slabosti ni pozabil ali zatajil.
Pokopali smo ga ob veliki udeležbi faranov, sorodnikov in prijateljev slovesno sv. mašo; radi starosti bi bil še lahko živel dvajset let. Lahko, če bi bila tako volja božja. Kedo bo prvi za njim? Morda jaz, morda pa ti. A kaj za to. Vsak čas je ravno pravi čas, — če smo pripravljeni. Naj počiva v miru. Vsem ostalim pa naše sožalje.
* * *
Jesenski pogon goveje živine po zapadnih državah je zbral enajst milijonov glav za trg. Če k temu prištejemo še tri milijone osem sto ovac, potem bi moral kedo misliti, da bo "steakov" in "lamb čopsov" kolikor bi kedo hotel. Pa je hvadnik, ker gre veliko tega ven med druge lačne narode, katerim Amerikanci prav tako privoščijo dobro juho in pečenko, kot sebi. In tako bo. m0 še na dalje kupovali po poj licih — pa godrnjali zraven.
"Prišla sva z mojim tovarišem, ki ni bil katolik, v neko far-mrasko hišo v New Zealandiji," tako pripoveduje neki vojak, "zvečer, ko so ravno molili rožni venec. Vsi so se naju ustrašili in prestrašeni gledali na naju, dokler nisem potegnil še jaz rožnega venca z vratu in se jim pridružil v molitvi. Niso naju mogli razumeti in tudi midva njih ne. Dali pa šo nama kruha, sira in vina in se izkazali prijazne. Nazaj grede je moj tovariš omenil, da mora biti rožni venec neki splošni jezik, ker je imel, — je dejal — večji vpljiv, kot bi ga imel samokres." Nosi rožni venec vedno pri sebi. Če bi se ti primerila kaka nesreča in bi ti ne mogel več govoriti, tvoj rožni venec bo govoril in vsak bo takoj vedel, da si katoličan in, če je pravi človek, magari drugov/5-rec, bo poklical duhovnika, da stoji tebi na strani ob zadnji uri.
* sH *
Martin in Julia Jerič sta prinesla malo Carole Jeane Duplay h krstu. Mala Karolinca je gledala brihtno kot veverica pa tudi besede ni rekla, niti ko jo je mrzla voda oblila.
Pri Method Lekanovih se vesele malega vojaka, kateremu so (Dalje na 3 suaiil)
Pri< 'kol,
Newburike novice
nebeško lepo je bilo, cej tor "ugasnil" v skrajni nebeških krilatcev, s® J» ste stvari, kot star sudatj popolnoma samopose® , no na znanje ter ga »P>, , bolj o vojaškem živW tleh, kjer se bolj »pj*^ ni se zaenkrat še mc n da bi rinil gori prah n ^ saj bo še takrat
dar bodo ukazali:	j,
daj statistiko o svojem vanju Ameriške Domovi drugih takih stvareh-
Sinko mi je stvari, ki se mi f ^ J jih zapišem, da bodo naj fantje videli, kako I naša armada dandanes.J.
imel neke sobote'* J je nek drug kadet B»^, na rami na vahti. a . ,
ni bilo nobene nevarn ^c
jih kdo ukradel, aw šli vojake samo zato, važne obrti priuce. ^ Bilo je okrog ^
či, ko Bob naenkrat	kj,
iz puške od one str
stal kadet na da vidi, kaj se je P' et ži, da je streljaj vedel, da je najbl J najmanj ^^ 0V
Ko pride v bli i«« ^
mu ta ves vesel k«^ tri" bomo imeli pa i
nega1 za večerjo.	*
sem ustrelil!" ^ # skoro omedlel, je stražnik držal «• s kega zajca, ki g , ^ ustrelil. Bobjej®'ptf žave, dajestrasn*8• * da se je P*^ "i*' stave, ki jih *»» *«> zračna sila in dai" # veselem dogodku ^ kadet švical, a*' 0 Naglo sta zaJPa ^i se je Bob prep ^ ^ kriega nihče drug j di on dogodek P*a rf čal v dobri veri, ^ na radi'tega £ tJ|
Potem mi Je b ečer dal, k?.ko
duacije. NeP1 ; ^ armadi, na• 'ali pa na tlen oflc . da mora vsak »«^ ^ en dolar tistemu v ^ £ „ prvi salutira N ^
nek vojak, napra 0W:(
in rs£
ji na kiei so se ij dvorano,	^ ;
kadetov v naj Pr „fic f( jak vstopil	H
čakal- Ko - " J,*],
prihajali
jak pridno f ^lf-l posebej in * vo/ J
pa tudi m biio
se mora!	y Pf 91
Ampak eno gV t
pade od	V V;
m. Meni se
fantje
sprijeni. D ^e^ sem namreč eS j ,
kel: "B0by;i0be>^> '
poldne lahk° ^ i pojdi lepoJ
Uatie ki
listje, ^	»Jig
pojardu-	je ^J1^
Pa misb ^e	T
še' Izferova 'ni c»7 proti
, \ H da st ^lo> * ji
STU«-' x
nJem-	ji s
Tod» 0'!?,»»» M C
bata, dH ,.ti, t'. ;ii t, dovali, C« je b pllSt. ,
vem, d'„ri tii^V' '
S. V
Trebušnik na dunajski lovski razstavi
Spisal Janko Mlakar
NEWBURSKE NOVICE
MALI OGLASI
Hiše naprodaj
Tri hiše na Payne Ave. v bližini 55. ceste; prinašajo najemnine $135. Cena $8,000.
Vogal St. Clay- Ave. zidano poslopje, dober prostor za gostilno, lot 103x130.
Dve hiši, ena za 10 družin, ena za 2 družini, na St. Clair Ave., blizu E. 74. ceste, prinaša $130 najemnine na mesec.
Za podrobnosti vprašajte
J. Tisovic 1366 Marquette Rd.
blizu St. Clair in 55. St.
(268)
Stanovanje v najem
Odda se v najem stanovanje 5 sob zgorej, s kopalnico in v kleti je prostor za pranje. Vprašajte na 1010 E. 70. St., zgorej. Odda se samo pošteni in mirni družini.	(269)
Kdo je vzel dežnik?
-Kdor je pomotoma vzel dežnik na koncertu društva Zvon v Newburgu, je prošen, da ga prinese Mrs. Novak, 3705 E. 108. St.
Dve sobi v najem
Odda se kuhinja in spalnica. Zglasite se samo dopoldne na 1604 E. 41. St., spodaj. (269)
Oglejte si to hišo
6 sob za eno družino, ima fireplace, 1 garažo, velik lot, v prav dobrem stanju, na 22851 Arms Ave. blizu cerkve sv. Kristine. Lastnik gre ven iz mesta. Zadostuje samo $2,000 gotovine in se lahko takoj vselite. Vam bodo pustili 7 ton dobrega premoga.
L.Petrich
IV 1874 19001 Kil deer Ave.
ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, Ino, ii016 St. Clair Aye. Telefon: ENdlcott 311»
POZOR!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri
LEO LADIHA
133G E. 55th St. HEnderson 7740
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila
DELO DOBIJO
Moške in ženske •
splošna tovarniška
dela m
i
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77i4c na urq
Ženske 62^c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(270)
Delo dobi
Ženska, ki bi skrbela bolnika; dobra plača. Za informacije pokličite POtomac 7834. (x)
OSKRBNICE

Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V MESTU—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave.
Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid. O. Tri ure na dan. 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS—
1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v ijedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901
(268)
Moiki
j
m
BLISS 00AL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
A MODERN DESTROYER uses more than 3,000 gallons of oil ma hoar at top speed.
Naša KSKJ je, kot bi rekli "do vratu v vojni." Bojnim silam Strica Sama je dala več kot 3,000 članov, dočim je njenih tisoče in tisoče članov zaposlenih v vojni industriji, kjer pomagajo vojnemu naporu.
Vrhu tega se je KSKJ izkazala tudi z nakupom vojnih obveznic. Tekom 3. vojnega posojila je kupila za $300,000 vojnih bondov, ki so. šli v kredit]
šolarjem farne šole sv. Jožefa v Jolietu. To se je tako dopad-lo vladnemu vojnemu oddelku
v Washingtonu, da je obvestil č. sestro prednico Secundo, da šola lahko izbere imena trem bombnikom strmoglavnikom. Šola si je izbrala imena: "Victory Joe," "Spirit of KSKJ," in "Immaculata."
Bombnike so po vojaških predpisih krstili na 17. oktobra na mestnem letališču v Chi-cagu. Na tisočti oseb je gledalo
ta veličastni prizor.
Slika kaže gl. tajnika KSKJ, Josipa Zalarja v enem izmed krščenih bombnikov in pa ka-petana Merle Eise-ja, ki je napravil že 119 poletov v južni Pacifik. Ceremonij se je udeležila tudi č. s. prednica Secun-da z šolarji 8. razreda, ki gotovo ne bodo nikdar pozabili lepega prizora. Od gl. odbornikov so se pa udeležili: Josip Za-lar, Matt F. Slana in Mrs. Jean Težak.
Ignac Slapnik. st
CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue
Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
ženske
Za čiščenje uradov: Poln ali delni čas. Dobra plača od ure. Zglasite se pri
Aetna Window * (leaning (o.
1430 E. 27. St. vogal Superior
(267)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti Lak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. HISS
Lekarna—fdrmacija in optometristične potrebščine.'
7102 St. Clair Ave.
Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, zr. moške in ženske*
TAPC0
potrebuje
MOŠKE IN ŽENSKE
. Ne glede na vaše preteklo znanje vas lahko namestimo v jako važno vojno delo. Visoka plača od ure in bonus Zglasite se dnevno od 8 zj. do
5:30 pop. v soboto in nedeljo do opoldne
Thompson Aircraft Products Co.
23555 Euclid Ave. (272)
MOŠKE SE SPREJME
Mnogo del odprtih Nič predznanja potrebnega Lepa prilika služiti lepe denarje, dokler se učite koristnega dela. Visoka plača od ure z avtomatičnim zvišanjem po 4 tednih na produktivnem delu. DOSTI DELA ČEZ URO!
WILLARD Storage Battery Co.
246 E. 131. St. (blizu St. Clairia)
Liče svoje postelje.
K^Pravnejši vlak iz
K ,ne,na DunaJ za "as na-JJjmljane, ki se vozimo v
Jak ,razredu' J'e gotovo br-zapušča, ljubljanski i kr°g polnoči. Sedeš 13 malo dremlješ, maji, '-«■ ob devetih zjutraj , L Unaju- Ako pa dobiš »Jj Se lahko potegneš ;
Pa'Je V0Žnja toliko Pri" 1
iJlovski romarji smo se < Za !!'1Jetno
n zložno vo-1 1
Sta P°skrbela ! £»• ga prav dobro- 1
, 2 voznimi listki i 'SoHk°Vali »a ljubljan-K k ru Polnočnega br- i W vJe imel Priti iz Tr- t CUSnik ^ Groga sta ' i
O"1*0'
da sta raz-!s
'»aro! °Čemu občinstvu j ^ ?orenW J'o nosijo ' ] % 1 lovci- Hodila i
i,f° peronu> da so se : 1 ^ ^ delali pod pod- t TCevlji- In kako bi tu- s Va«	J'e mahala č
lovskem klobuku
,ega kozla- ka"	£
e lka metla> Grogi-	1
So kaste hlače so	1
% g°Vorile o pogumu	t
I Pl5?'Stnika' ki se l
1% I ze za marsikate-
|Mvsaj lom> če ne div-	\
fia jeVT d°mačim. Ško-	1
}'2el0 t Čas za to "raz-	s
r^i£itek:Kajti kma-1
ffcjn h 1 od Tivolskega	t
Po je ripav žvižg, in ta-	£
l^or* rumel brzovlak	5 |5?a stavil.
I Pri?0 V voz> da si po-	2
lNo 6n prostor za ?
m^' In res smo dobi-	ž
Jj 8ftic a Prazen oddelek.	1
\\ ^ razdelili prosto-	1
|We rekel, da bo spal	1
I.V iik si je izbral	1
Ijstno e Pa levo- Toda	1 T Prezg°daj. Kaj- 1
;Sol°dpro vrata, in	1
% t 1 Popotnikov, da	1
Sli 7 delala- Bili so 1
tSka ailtje in ena že
* gospodična. 1
WeJ ni bilo nič, celo i - ^ šp zaltava. Osta- i f VsilLedino to upanje, 1
'? So m°rda kmalu 1
tj° ter • obiIno popotno 1 ■tMi izstopili. Tem se (
Sj f° kar iz obrazov, * ; ofr0d nas iste pri-
j >o apanje je pa	«
^'ku °dl' ko je prišel	1
■!<kC * sčiPat in mo	i
.1 st^ anio vsi iSto pot.	:
.No(i0 torej udati v	t
šrt tlje .'	i
" iH 17 Še male- , p m Se nas je pa :
^Cspaftec. Trebuš-i	v kot ter spr-
* :!>enfn a Poskušal svo-Groga si je pa i j % nj ern še privošči-' iti\ , ' Zvleče torej iz ^ehur ter začne
Mžtnhlknko-Toda
i,1Že ga opom-'j ■■v , a iz jesenske e ,, &r°8toru za neka-k«K j
, & Z nekaj o "Sitnih J	^edro v žep
hri^Je velike nevo-' ^ Je Se tak°i drugi p pl>ePovedano na
r\ C,voščil si «a je
k^lcgv gospodičnih 1 V'dH! Groga je že od-1 V ko'*3 bil znebil ka-» V' Sla? naenkrat ogla-iz kota, kjer
IW V med tem že hNT^te ter začel j X' f!stavil je naj-layto, tej se je
pridružil klarinet, oboje je začel polagoma spremi j evati bombardon, nato se je oglasila pozavna kakor trobenta sodnega dneva, finale je pa udarjal veliki boben. Po kratkem odmoru ali pavzi, kakor pravijo glasbeniki, se je koncert pričel iznova.
Ker je bila "viža" vedno ena in ista, so se je naši nepovabljeni gostje hitro naveličali. Začeli so se glasno pritoževati čez smrčanje, kakor so v svoji brezobzirnosti imenovali to krasno godbo. Toda Groga se je takoj postavil za svojega prijatelja in sobojevnika iz 78, leta.
"Kaditi se* ne sme, pljuvati tudi ne, ker pravite, da je vse j to tam na steni prepovedano. Povejte mi še, kje je tudi zapi-I sano, da se ne sme smrčati! Povejte mi, pravim, kje je to prepovedano na steni!"
Pri teh besedah je Groga tako srepo pogledal, da so se pro-tivniki Trebušnikove godbe kar stisnili v kot ter vsak hip pričakovali, kdaj bo udaril.
Ko se nekoliko oddahnejo od strahu, stavi eden izmed njih pomirjevalni predlog, ki je meril na to, da bi godca vzbudili ter tako napravili mir. Temu predlogu sem se pa uprl jaz.
"Gospoda," rekel sem, "tega vam pa ne svetujem storiti, če niste zavarovani za telesne poškodbe. Jaz poznam dobro tega moža, ki tu v kotu — ne bom tajil — res nekoliko preglasno sope. Da bi ga popolnoma zdramili, o tem ni niti govora, v poluspanju je pa ta človek živina. Začel bo razgrajati in zdrobil bo vse, kar mu bo prišlo pod roke. Potrpimo ž njim, pa je.. Predno pridemo na Dunaj, bo že davno sam od sebe nehal smrčati. — Sicer pa kakor vas je volja. Ako ga hočete na vsak načiil vzbuditi, se jaz raje poprej odstranim, ker je moja zavarovalna doba za telesno poškodbo ravnokar potekla."
Vkljub mojim prepričevalnim besedam je bil predlog sprejet z dvetretjinsko večino glasov. Toda bili smo tam kakor poprej, kajti nihče se ni upal predloga izvršiti. Trebuš-nik je pa vedno glasneje kon-certiral. Pozavna in boben sta se kar neprenehoma glasila.
To je gnalo nžfio štiriperesno deteljico skoraj v obup. Naenkrat se dvigne s sedeža in plane, ne na Trebušnika, marveč— tikozi vrata. Najbrže se je podala na poizvedovanje po kakem mirnejšem kotičku. Sreča ji je morala biti mila; kajti kmalu se vrne, pobere svojo prtljago ter nas zapusti, seveda v naše veliko veselje.
Bili smo zopet sami. Groga poravna Trebušnika leipo po klopi, jaz mu pa zavežem usta z robcem. Na ta način sem mu pobral vse inštrumente razun flavte. Med tem opravilom se mož ni prav nič zdramil, marveč je mirno dalje spal ter s tem dokazoval, da ima mirno vest, akoravno kupcu je s ko-' nji. Nato se tudi jaz položim na klop, Groga se pa vleže na tla k zasluženemu počitku. Ker je imel Trebtišnik samo flavto na razpolago in je tudi na to le poluglasno pritiskal, preselila sva se tudi midva kmalu v kraljestvo sanj in prevare.
WHERE THE FUEL GOES
(Nadaljevanje z 2 strani) dali ime Robert. Joseph in Rose
Perko sta ga prinesla prvič v
cerkev.
Nove postave glede novoporo-čencev so prišle na dan. Od sedaj za naprej bo vsa preiskava veliko bolj stroga glede zaročencev. ženin in nevesta bosta morala dati zanesljivo poročilo od svojega življenja, nevesta od dvanajstega leta naprej; ženin pa od štirinajstega. Ako je kateri iz druge fare bo moral imeti krstni list in birmanski list. V preteklosti smo imeli slučaje, ko sta prišla zaročenca v četrtek v župnišče naročit poroko za prihodnjo soboto. To je odpravljeno. Zaročenca naj prideta mesec pred poroko v župnišče, da se jima razloži kaj je vse potrebno in bosta tako imela dosti časa pripraviti vse potrebne listine. Ako sta oba krščena tukaj, bomo seveda naredili listine mi. -o—»-
Primorski fantje pišejo iz Afrike
Naslednje pismo je prejel Frank Tomažič, 8804 Vineyard Ave., Cleveland, O., tel. Michigan 8566, od svojega nečaka Andreja Valenčiča, ki se nahaja v Severni Afriki. Pismo se glasi:
"Ravnokar mi je prišel v roke Vaš naslov, zato Vam takoj pišem. Jaz Vaš nečak Andrej Valenčič in se nahajam sedaj v Afriki. Nahajam se pri dobrem zdravju in dovolj imamo jesti. Edino, kar me teži je, ker ne dobim glasu ne od Vas ne od moje žene in treh otrok že več mesecev.
V	Clevelandu se nahaja tudi sestra moje žne, namreč Josephine Valenčič, 16203 Hunt-mere Ave. Prosim, povejte ji o tem mojem pismu.
Z menoj tukaj se nahaja moj prijatelj Anton Kastelic, katerega oče John Kastelic se nahaja v Clevelandu Ako ga boste videli, mu povejte, da je sin zdrav. Iz Pregarjev je tukaj še sedem drugih. Ako nam poš- | Ijete imena vaših prijateljev, bomo morda našli še več drugih, ki so tukaj in ki Vas poznajo.
V	našem taborišču smo imeli 1
danes mašo samo za Slovence. Mašo je daroval sam škof. Prihodnjič Vam bom kaj več pisal. Za danes naj bolj dovolj. Pošiljam Vam najlepše pozdrave, kot tudi v^em mojim sorodnikom, prijateljem in znancem v Ameriki. Vaš nečak,
Andrew Valencic,
Yugoslav Forces, Constantine, Algeria.
To pismo je spisal za Valen-[ iča v angleščini Ralph Bizjak iz Vineyard Ave., nečak Mrs. Helen Tomažič. Ralph služi tam v bližini in gre večkrat obiskat svoje slovenske tovariše. Njegov naslov je: Ralph Bizjak, 122 Liason Sqdn., 68 Recon. Group, APO 525, c/o Postmaster, New York, N. Y. -o-
V spomin Frank Končanu
List za listom pada in zopet je nemila smrt posegla v našo sredo in nam iztrgala rojaka pionirja Frank Končana, ki je živel na 3438 W. 60 St.
Doma je bil iz vasi Butanje-va, (po domače Starkežev France) fara Št. Jošt nad Vrhniko (ne na Gorenjskem kot je bilo prvotno poročano). V Ameriko je prišel leta 1904. Bil je dolgo bolan. Lansko leto meseca julija mu je umrl brat Matevž, katerega smrt ga je jako potr-la.
Bil je dober gospodar in skrben oče svojim otrokom. Tukaj zapušča ženo Angelo, rojeno Mandel ter štiri omožene hčere: Ljudmila, Frances, Angela in Anna ter štiri vnukinje. Tukaj tudi enega brata Josepha in v stari domovini pa tudi enega brata. Tukaj zapušča tudi bratranca Frank Končana ter sestrični: . Agnes Kovačič in Jerca Demshar ter veliko drugih sorodnikov tukaj in v starem kraju. Bil je član društva Sv. Križa KSKJ in društva Soča SDZ. Članstvo obeh društev se je udeležilo v velikem številu pogreba, kar je pričalo, da je bil splošno priljubljen med nami.
K večnemu počitku smo ga spremili ravno na Vseh svetnikov dan ob veliki udeležbi društveni članov, sorodnikov in prijateljev. Spočij se mirno v ameriški zemlji.—A. K.
--o_--:
Kupujte vojne bonde! '
Vporaba kave v Zed. državah ■se je v zadnjih 30 letih več kot podvojila, dočim je število prebivalstva narastlo komaj za okrog 45 odstotkov.
DELO DOBIJO
Dobra služba
ženska se— sprejme za hišno delo, ženitev ni izključena; starost 40 do 50 let. Stanuje v službi. Jako dobra plača. Zglasite se na 1527 E. 41. St. telefon EX 3167, George Celenko. (267)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALfOGTAŠI
Ne prezrite!
Naprodaj je 97 akrov farma, na kateri je 7 sob hiša, elektrika, tlakana cesta, cena samo $4,500.
V Collinwoodu hiša za 3 družine, lepi dohodki, cena samo $5,800.
Za nadaljne informacije pokličite
J. Knific Realty
18603 St. Clair Ave.
, IV 7540,.
ako ni odgovora: KE 0288.
Bicikelj naprodaj
Proda se deški bicikelj v dobrem stanju, nova kolesa. Cena $25. Zgladite se na 18906 Neff Rd. ali pokličite KE 0957. (269)
Dodatna zahvala
Družina je pomotoma izpustila v zahvali za pokojnim Antonom Laurichem sledeča imena, ki so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Pete Kling, Mr. in Mrs. Frank Bricel, Mr. in Mrs. Carl Kostal, Mrs. Jean Intihar, Arbor Ave., Mrs. Požar, E. 220. St. Družina se vsem gornjim najlepše zahvaljuje.
FCg^ICTORY
JM buy
EŠrepjgl UNITED
Wl| 'states
fffir >AR
^^^mSTAMPS
vito lepoto. Ali ni ona svečeni-ca teh malikov? Ona mi raz- : krije skrivnosti podzemskega svetišča. Ne morem več živeti brez nje. Nikoli mi ni še nobena ženska vdahnila tako globoke in tako silne ljubezni.
Iz srca rad bi bil pustil pri miru vse zaklade, ki mu jih je 'obečalo poročilo profesorja Parkerja, samo če bi mogel odvesti seboj svečenico Solnca.
Sedaj ni več okleval. Pogumno je stopal skozi tihe dvorane naprej, srečaval na svojem potu kamenite velikane s kroko-dilskimi glavami, ki so sedeli j zadovoljno's prekrižanimi no-j gami in tako spominjali na j Budho. Dvorana se je vrstila zal dvorano, ne da bi srečal žive1 duše in nekaj trenutkov se je; bal, da se ne izgubi v tem pod-1 zemskem labirintu. Hotel se jej vrniti v smeri dvorane, v »katero je prišel skozi odprtino dol, toda tu je nenadoma začul oddaljeno govorjenje. Zdelo se mu je kot dalen odmev.
Šel je sedaj v njegovi smeri čez stopnice, ki so bile tako ozke, da je bilo komaj prostora za eno osebo. Na ozkem stopnišču so besede zadevale mnogo razločneje njegovo uho, toda ničesar ni mogel videti. Zato je sklenil razpraskati malto med dvema kamnoma, da bi napra-
ogledali luknjo v zidu, nato so so se pa zbrali prea K pozorno pregledali tla, kot bi katerim se je bil ski^ iskali sledove korakov, končno brezdvomno, da se pos
PREVEČ MASTI
V SPOMIN
OB 25-LETNICI SMRTI NAŠEGA DOBREG OČETA IN SOPROGA
Anton Mihelčiča
ki je umrl 9. novembra, 1918.
S pomnoženo hvaležnostjo in velikim sP°btjn van jem &e clanes zamišljamo v ono raaos ^ ^ sončno stran življenja, katerega smoprez*1^ našem kratkem življenju. In spomin na ^ ^ mm je drag in priljubljen ter ostane enak ••> mnoga leta.
DRUŽINA MIHELČ1Č Cleveland, O., 12. novembra, 1943.	; ^
Povzroča slabo postavo, slabo prebavo in Izločenje, srčno napako in mnogo drugih neprilik. Mnogo teh neprilik lahko preprečite ali olajšate s pravilno umerjenim trebušnim pasom.
OPORA DEBELOSTI
Naši izkušeni umerjevalci vam umerijo pravilen pas v privatni sobi; moški in ženske umerjeval-ke. Mi tudi umerimo pasove za kilo, za podporo hrbta, elastične nogavice. Pridite še danes.
M AN DE L DRUG CO.
Lodi Mandel
PH.G., PH.C. SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Vaš MONCRIEF Furnace Mož VE, da bode prietni MONCRIEF popravljalni deli opravili dalo Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca The HENRY FURNACE Co., Medina, O.
To je največje pritličje v Ohio . . . za vašo novo zimsko
Vsa-volnena z kožuhovino
(Slika na levi)
39.75
America Kit Fox, Mink-dyed Squirrel, Raccoon in različne druge kožu-hovine za okraske! Izvrstni stili, da se tesno prilegajo ah pa na hlapno! Mere 12 do 20, 38 do 44, za ženske in dekleta.
Ameriški vojaki in pa italijanski policij s ti rešujejo žrtve bombnih napadov v Naplu, kjer so Nemci pred umikom nastavili v več važnih poslopjih bombe, ki so pripravljene tako, da v gotovem času eksplodirajo. Pri zadnji taki eksploziji je bilo ubitih nad sto oseb.
Usmiljenje tudi do sovražnika. — Na sliki vklinio, ko nemški in zavezniški ranjenci skupno zasedajo vojaški "jeep" avto, ki j jih bo odpeljal v zalednje, kjer se jim bo nudila polne idravniška oskrba. Slika je bila posneta na bojišču pri Salemu v Italiji.
The May Co. pritličje
MISTERIJ A
ROMAN	'
Lionel je bil globoko ganjen in jo je hotel zadržati, toda ona je že bila izginila. Mladi mož je sedel na tla poleg posušenega debla stare sekvoje in začel premišljevati. Odkar je pristal v dolini Ink, so si sledili dogodki s tako naglico, da jih je pustil, da so se vrstili sami od sebe, mesto da bi jih on vodil.
Komaj je bila Naola izginila, je že obžaloval, da je ni zadržal. Pri dekletovem ugodnem razpoloženju bi bil pač lahko zvedel, kaj se je zgodilo s profesorjem Parkerjem, kje tiči ujet, in pa morda celo tajnost bajnega zaklada, o katerem je govorilo profesorjevo poročilo. • Zelo je obžaloval svojo neodločnost: ljubka prikazen Naole ga je vsega prevzela.
—Zakaj je nisem odnesel, si je dejal, ko sem jo držal v naročju, še vso drhtečo od nevarnosti, iz katere sem jo iztrgal! Moram jo najti, ker sem jo tako bedasto izpustil iz rok.
Ko je Brady napravil ta sklep, je začel hladno premišljati o položaju. Ostane skrit v gozdiču do noči, potem pa poj-de pogledat, če bo mogoče, v notranjost svetišča. Zaenkrat pač potrpežljivo počaka. S svojo vsakdanjo previdnostjo je vtaknil nov naboj v browning in se prepričal, da so Mi-steriji odvzeti papirji še vedno v notranjem žepu njegove suknje. Zajtrkoval je s tekom, kar mu je dal Mr. Swann, predno je zapustil balon. Lahko bi toT rej izhajal ves dan brez hrane. Razen tega je bilo v gozdiču, ki je bil menda nekdaj sadni vrt, dovolj sadja, da mu več dni ne bi bilo treba trpeti lakote. Poleg tega je še imel polno steklenico whiskyja.
Skrit za gostim grmom je yachtman nevaljno štel ure: bil je dela vajen človek in težko je prenašal pasivno brezdelje, h kateremu so ga silile okolnosti. Da si preganja dolgčas, se je zabaval s tem, da je trgal sadje in ga razsekljaval s svojim velikim nožem. Nato je zapazil mahagonsko drevo, polno orehov, čegar veje so visele preko sekvoje s posušenim deblom, za katero se je bil najprej skril. Ce bi splezal na staro drevo, bi lahko trgal orehe. Brady je začel takoj plezati po sekvoji. Ko je prišel na vrh, je bil zelo presenečen, ker je opazil, da je deblo znotraj vjtlo i:i da vodi po njem navzdol lestvica, napravljena iz dveh vrvi, £plcte-nih iz vlaken aloe, in iz palic palmovega lesa. Brezdvomnq je bil to skriven izhod, ki je dovoljeval svečenikom, da se v slučaj napada umaknejo, ali • pa da hodijo v svetišče,* ne da bi jih kdo opazil.
;—Tu ni dvoma, si je dejal; na ta način morda dosežem cilj, ki sem si ga stavil.
Ko se je prepričal, da je lestvica dobro pritrjena in da so vrvi dovolj močne, je začel stopati po njej navzdol. Cez par minut je opazil, da se je odprtina razširila in da so granitne stene nadomestile suhi les sekvoje. Brady je postal silno radoveden. Cez deset minut je dospel do konca lestvice.
Ko se je dotaknila njegova noga porfirnega tlaka, bi bil skoraj vzkliknil od presenečenja in navdušenja. Prišel je bil namreč v ogromno dvorano, katere strop so podpirali debeli stebri z lepimi okraski: maliki z rejenimi trebuhi so se smejali na svojih oltarjih in njih napihnjeni obrazi so izražali neverjetno divjost. Stopnice so vodile v druge dvorane, ki so bile še obširnejše. Njih obočje in
zidovje je bilo okrašeno z arabeskami in skulpturami. Njih enoličnost je bila naravnost im-pozantna, njih stil barbarski, a krasen.
Modrikasta luč je padala skozi ozke odprtine v visokih obokih in dišalo je po aloah in peruškem balzamu. Sicer so bili velikanski prostori popolnoma ohranjeni in kameniti tlak je bil skrbno pomeden.
Lionelu se ne bi zdelo nikakor čudno, če bi mu prišla nasproti povorka svečenikov, oblečenih v obleke iz perja in opa-sanih s cvetličnimi venci, dvigajoč velike kamenite nože, ki so služili za žrtvovanje ljudi.
Spoznal je, da je stopil v neodkrit svet, da je na čudežen način prišel v središče mrtve civilizacije, čije raznolične, obenem nežnočutne in divje duše ne bo mogel nikoli doumeti.
Občutek, da je zadel ob nekaj ogromnega in nepoznanega, ga je za nekaj časa čisto zme-del. Prvič si je dejal, da je brezbožnež, da je na tem, da izvrši bogoskrunstvo in da morda nima pravice razkriti teh misterijev.
Zdelo se mu je, da je ostavil moderno Ameriko in njena šumna mesta že pred davnim, davnim časom in da se je potopil v temnine preteklih vekov, odkoder ne bo nikoli več mogel priti. Zbral je vso energijo, kar jo je imel, da obvlada ta čudni utis. Misel, da najde Naolo, ga je le okrepila v njegovem sklepu.
—V modri senci teh skript
moram spet videti njeno čudo-
vil luknjico in pogledal skozi njo.
Njegovo delo bi bilo zaman, če bi bil začel kopati med masivnimi kockami, ki so tvorile debele zidove, toda imel je opraviti samo z navadnim tenkim zidom iz opeke, posušene na solncu; tako je navadnim tenkim iz opeke, posušene na solncu'; tako je naglo napravil luknjo, ki je bila dovolj prostorna, da vidi, kaj se godi na drugi strani zidu.
Takoj je obžaloval svojo neprevidnost : ni še imel časa, da pogleda ali posluša skozi odprtino in že je čul skozi njoi vzklike jeze in presenečenja. I Spoznal je, da je bil njegovi poskus odkrit in da je padajo-1 ča malta obrnila nanj pozornost onih, ki si jih je hotel ogledat. Mislil je, da je izgubljen: če bi ga presenetili' na ozkem stopnišču, bi ga ujeli kot miš v mišnici. Moral je bežati.
Bežal je po stopnicah navzdol. Od vseh strani so se prikazovali svečeniki, ki so tekli iskat bogoskrunskega tujca, ki je udri v. svetišče. Lionel je imel komaj časa, da se je skril za malika, čegar široko zevajoče zrelo je bilo okrašeno z mogočno vrsto zob. Tu je čakal in prestrašeno mu je utripalo srce. Videl je starce, ki so tekali mimo v dolgih, pi-
sanih oblačilih, vojnike, oborožene z bakrenimi sulicami in čeladami, okrašenimi z orlovskimi peresi.
Hodili so na vse strani in razburjeno govorili v jeziku, ki ga ni razumel. Dva tali trikrat so hiteli tako blizu mimo Lionela, da bi jih bil lahko dosegel z roko. Drug za drugim so si
The May Co. s pritličje
SUKNJO!
w
Lični novi Casuals
(Slika na desni)
16.94
Lični stili, ki se tesno ali hlapno prilegajo životu, Chesterfield in "Boy" suknje. Imamo jih v rdeči, rjavi, camel barvi, Tweeds, itd. Mere 12 do 18 za ženske in dekleta.
Kožuh' trajne hP0**
7
daja k lep 3.44 ® . čedni novil94 sice1 Vse more * dekleta.	.
Velik slovenski ljudski sM
se vrši
V NEDELJO 14. NOVEMBRA v SND na St. Clair Ave. ob 2:30 popoldne
in
Govorili bodo glavni odborniki SANS-a Govori bodo zanimivi, zato ste vsi vabljeni.
ODBOR- ,