Tedanske oovice. Za našc vojne ujetnike. Poslanca Jugoslovanskcga kluba Krajnc in Skobcrne s!a vprašala našega zunanjega ministra, kaj namerava ukreniti, da sc liaši vojnJ ujetniki, kateri se še nahajajo v Rusiji in llaliji. čiin-^ preje vrncjo iz ujetništva, v katerem se že nahajajo toliko let. Ko dobimo tozadcvni odgovor, ga bomo priobčili. Y-*t~f Za slovenskc cesfarje so se v Beogradu v finančnein odboru cnergično p:,ic^nili slovenski poslanci. V seji 3. t. m. je poslanec Franjo žebot obširno govoril o tej zadevi. Zahteval je, da se ne sme ne enega ceslarja odpusliti, ker bi s tem upropastili i naše ceste. Odločni nastop naših poslancev je imel uspeh. Sklenilo se jc, da ostanejo vsi cestarji v službi, tudi tisti, katere se je bilo odpustilo. Ako bi se kakemu cestarju kljub temu godila krivica. naj se ncmudoma obrne na encga naših poslancev a!i pa naravnost na Jugoslov. klul), Narodna skupščina, I3eograd. Boj za bolnice v Sloveniji se je dovršil v seji fir,anžnega odbora dne 6. t. m. Ko so Srbijanci in demolcrati ,pri začetku seje nameravali brisati več postavk iz proračuna, sta se poslanca Žebot in dr. Dulibir «)nergično uprIa tej nameri. Dosegla sta, da ostanejo vse bolnišnice K Sloveniji kakor dosedaj, a dovolilo se je še celo devel milijonov dinarjev več za hrano. zdravila in opravo. Po 1. januarju 1923 pa preidejo.bolnice v oskrbo samoupravc. NekoHko strežnikov iz Slovenije se na zahtevo refercnta dr. Stemparja premesti v južiie kraje. Drago državno posojilo. Naša vlada iSče po celern svetu državno posojilo. Na seji ministrskega sveta infl 8. t. m. so razpravljali o državnem posojilu, ki ga nara ponuja Amerika. Posojilo bi znašalo v gotovini 30 milijonov dolarjev ali dobili bonio sarno 24 mrlijon % dolarjev. Obrestna mera znaša 8 odstot.. kar znaša >d 30 milijonov v prvem letu 2,400.000 dolarjev obreslL Torej bomo dobili od vseh 30 milijonov dolarjev i?.plačanih" samo 21,600.000 dolarjev. V blagu, bržčas vo;no gradivo, bomo dobiH posojilo 87 milijonov, od it svoIp se odštejejo 8 odstot. obresti v znesku 5 milijonD?, 600.000 dolarjev, provizija znaša 12 odsloL, tako da bomo namesto posojila v znesku 70 milijonov dobi'1 sanio 45,900.000 dolarjev. To posojilo je lako strabovi*; drago, da nas bo gospodarsko itpropastilo, zlasti, ker smo že tako zadolženi do ušes! Nečuvena lumparija Mermoljeva. V Selnici ob Muri se je vržil zadnjo nedeljo sho«i SLS. Na shod je hotrtl priti ludi v svoji predrznosti zloglasni Mermolja, ki daleč na okoli nima ne enega pristaša. č? bi bil prišel na shod. bi ga bilo ljudstvo zmlelo. Vendar »e ft zba!. Za svojo varaos! si je n;-ro."-;~ vr\ ''.—ivnt^i gla- -arstvu orožnike. Pa tudi v orožniški asistenci si ni opal priti na shod. Prišel je z nekim notoričnim piijancem do gostilničarja Vaupotiča, odkoder pa jo je zopet nazaj odkuril. Dobre Selničane pa so kot kake roparje stražili razbojniki. Pucijeva volovska kupčija. «Kmetijski list« se vedno silno razburi, ako naši listi pišejo kaj o znani Puceljevi volovski kupčiji. Ker se «Kmetijski list« stvarno ne more zagovarjati in oprati minislra Puclja, pa začne po svoji stari navadi napadati in blatiti našo duhovščino, kakor da bi bila ona kriva Puceljeve nečedne volovske kupčije. Sicer je pa naše ljudstvo že itak na neštetih shodih obsodilo «Kmetijski list« in samostojneže, ki so sokrivi žalostnih razmer v naši dižavi. To obsodbo bo naše Ijudstvo krepko potrdilo za časa novih volitev. Glede prihodnjih volitev v narodno skupščino nara poročajo rz Beograda, da bodo razpisane enkrat za jesen, volitve v oblastne in srezke skupščine pa bodo tekom letošnjega poletja. Vsc zaupnike, katerim smo poslali zadnji dve okrož nici, prosimo, da nam nemudoma odgovorijo na stavljena vprašanja. Ni izključeno, da pride že v jeseni do novili volitev in radi tega ne sme biti slranka v tem oziru nepripravljena. Tajništvo SLS v Mariboru, Cirilova tLskama. Prometni sporazum ined nami in Avstrijci. Pred ne_aj dnevi je bil dosežen sporazum med našim železniš3rim rainislrstvom ter nemškoavstrijskem glede direktnih železniških kart. Po tem dogovoru bo lahko potoval ysak potnik iz naše države v Avstrijo, vzemši si karto za Avstrijo na naši postaji. Ravno tako bodo kupovali i Avstrijci karte za v našo državo ria avstrijskih postajah. Ta sporazum je vreden pozdrava, samo — kako dolgo bo držall Invalidski shod se vrši v nedeljo, dne 14. t. m. pri Sv. Jakobu v Slov. gor. ob 9. uri dopoldne v gostilni Peklar, dne 21. t. m. pri Sv. Barbari pod Mariborom ob 8. uri zju»¦aj v gostilni Kranar. Vsi invalidi, vojne vdove in sirote se v lastnem interesu vabijo na polnoštevilno udeležbo! Iz ormoške okolice nam piše kmet: Pridem večfcrat v Ormož in slišim, kaj se pogovarjajo ormoški demokrati. Zadnjič so na vse pretege zabavljali črez «klerikalce«, ker so ti-le se polnoštevilno udeležili velikonočne procesije. Hvalevreden je bil nastop mladine, sres lepo število zbrane pod orlovsko zastavo. Demokrati pravijo, da so klerikalci demonstriralil Nekdaj po voj_ki nisi videl korakati za Najsvetejšim ne gospode in «e mladine. Pač, enkrat se je vrinilo na to mesto par raztrganih -Jn bosonogih paglavcev. Reklo se je, da so Irili najeti. Vse se je hudovalo, samo demokrati niso nič rekli proti. Za volitve se že tudi pomenkujejo, da Ijo zmagal denar, to je tisti denar, katerega nosimo kmetje gospodi. v Ormož. Ob času volitev nam hočejo dati bogatini nekaj našega denarja nazaj, če volimo njihove kandidate, so rekli. človek, ki ne zna sebi pripraviti milijončkov, tudi ne zna drugim gospodariti, pravijo. Kateri hoče dandanes postati bogat mož, mo«a znati seči s svojo dolgo roko drugim globoko v žep, drugače se ne da brez zgube živeti in dobro gospodaritL trdijo. Kadar pridemo mi zunanji ljudje z našim denarjeni k ujim, smo vsi ena stranka, če se pa naša mladina organizira po načelih krščanstva in če pri ¦volitvah rečemo, da ni naš mož, jki je postal od naših žuljev bogatin, potem smo pa neumni klerikalci. Saj tcs, neunini pa smo že, Če se damo od ljudi vladati, ki so od nas postali bogati. Pa našim sotrpinom se pri današnji strašni draginji, neznosnih davkih in raznih drugih krivicah že odpirajo oči. Bogatini in reveži ne bodo nikdar eno, to je nemogoče. Tu vodi pot narazen. Bogatine in druge velikaše preko bank iu bogastva k centralizmu v Beograd, a reveže, to je kmete, delavce, obrtnike in uradnike pa preko visokih davkov, neznosiie draginje in sedanjega, demokratsko državnega, nad vse slabega gospodarstva k samoupravi v Ljubijano. Ko vsi to spoznamo, smo doživeli boljše čase, kar naci Bog skoro daj! Nekaj ncnavadnega. Od Sv. Marjete na Dravskem polju nam poročajo: Miiiuli pondeljek smo imeli tu v<. 61. Jai-žv pogreb rajne Berte Lešnik iz Šmarjete, kamor se je'ntt-d ;>recejšnji del tamošnje mladine vrinil protiverski duh po tamošnjem »Sokolu«, oziroma po njega voditeljih. Blagopokojna Berla je bila dobro dekle, plemenitega srca in katoliškega prepričanja. Jasno, saj je bila družbenica Marijine družbe. Pa bila je tudi Sokotica. Pa mi poreče kak moderno misleč človek iz *.? prednih postojank: «Kaj potem, ali Sokoli nismo («>teni ljudje?« Da in zopet da, mnogo je poštenih vmcs, tudi vernih, celo globokovernih! Pa ti so zapeljani, zaslepljeni, morda ne rečem preveč, celo nahujskani od tistih, ki imajo pri tem svojem poslu skrivne namene. Marijina družbenica pa Sokolica, smešno, kaj ne da? Saj je vendar Sokol napreden, med tem ko so naše katoliške organizacije nazadnjaške, mračnjaške, osobito naše Marijine družbe, saj se je o tem že mnogokrat javno pisalo po svobodomiselnih časopisih. Naprednjaštvo in mračnjaštvo, ta dva pojma se pa popolnoma izključujeta. Sicer pa našima modrima »raodroslovcema« v Smarjeti gre le za to, da bi napravila šmarječane prosvitJjene, napredne. to je: proč z Bogom, saj g. Jaiv iv svojem velezanimivem govoru pri hiši žalosti ni nili besede črhnil o Bogu, Bog je zanj postransKa stvar, kakor je za vse naprednjake vera postranska stvar. Blagopokojna Berta pa je Hlo verno dekle, samo zaslepljeno pn tamošnjih sokolskih voditeljih. Še več drugih je aaslepljenih; ki pa nosijo tudi krivdo kljub temu, saj se vcmlar lahko orijentirajo pri voditeljib naših katoliških organir.»cij. Najbolj smešno pa je Se to, da so te šmarječkc Sokolic« zapele ob slovesu pri hiši žalosti svoji tovarišici pesem: «Gozdid je že zelen.« Preneumno, to je pesem za na pašo in za šolarje za kratek čaa, ne pa za take resne trenutke. Bog daj norcem pametf Po pogrebnih molitvah so naša dekleta zapela rajnici za slovo ginljivo Marijino pesem. Šmarjeta, vzdrami se in ne bodi neverna, ampak verna, saj imamo v župniji tudi katoliška društva! Kdo je to? Iz Selnice ob Dravi nam poročajo: Uganka. Slavko: V konstituanto je volil demokrate. V občino je bil voljen o 1 samostojnih. Naročeno ima narodno socijalno «Jugoslavijo« Vpisan je pri socijalnodemokratskem konzumu. Z zvezarji hodi k maši. Srce je pri koniunistih. Kdo je to? Hinko liberalni učitelj. Naši fantje v Bosni. Krasno porajajoča se pomlad, koliko blagih čuvstev si nam vzbudila, koliko spominov na minule dni v civilu. Kri naša iiam ni dala miru, dokler si nismo ustvarili v tujini svojega pevskega zbora, s katerim bi si dajali duška v vseh onih sanjavih domišlijah ter lako uničili domotožje, ki se včasih tu in tam pojavi. Ko smo se prvič zbrali v tajinstvenotihem vččeru in je naša pesem zaorila po kasami in še dalje v ravno in široko razprostrto Bjelinsko mesto, da nas je vsak občudoval in napeto poslušal, takrat smo tudi prvič občutili nekaj domačega v tujini. Zadovoljni da je našla naša pesem prav ninogo prijateljev, se prav pogosto njiin na ljubo oglasimo. Koder pridemo, nas že poznajo in se pogovarjajo, češ: Slovenci so došli, bodo nam opet pevali. Zato nas vedno pošteno pogostijo* posebno Veliktr noč so nam pripravili prav veselo. Pri vstajenju v procesiji sino smeli tudi mi zapeti par velikonočnih, ki smo jih znali še od doma. Tako smo tudi mi tukaj okusili kos domačih praznikov. Vobče pa so ljudje jako radodami, vabijo nas v svoje hiše, samo, da slišijo slovensko pesem. Iskreno pozdravljamo vse prijatelje «Slov. Gospodarja« in slovenske pesmi. — Pevsk odruštvo «Drina« — Tomo Šmavc, Franjo Ogrin, Jože Antolovič, Franc Pokrivač, Adolf Remic, Jože Vehovec, .Franc Bizjak, 2. baterija 3. brdski divizijon, Drinski art. puk. Nepreviden tat. Iz Varde pri Sv. Juriju v Slov. gor. se nam poroča: Dne ^. aprila t. I. je nek mlad uzmovič, rodom Hrvat, pri belem dnevu zlezel skozi okno neke hiše na Vardi ter odnesel mnogo perila in drugih potrebščin. Komaj, ko je prišel kako pol ure daleč, je že začel prodajati ukradeno blago in sicer po zelo nizki ceni. Sreča ali nesreča je pač bila, da je bila ravno v hiši, kjer je ponujal ukradeno blago, lastnica istega slučajno navzoča. Ko je tatič vse lepo naložil na mizo, je lastnica ukradenega blaga zaklicala kmetu: «Primi tata, ukradeno blago je moje«, kar se je takoj zgodilo. Po stari navadi so tatu naložili na grbo nekaj bunk, ter ga izročili v roke pravice. Neznani mrtvec. Iz Trbovelj nam poročajo: Neznanec, ki so ga inrtvega našli pod Kriško planino 2. maja je 751etni Fr. Teržan, doma iz Ruš pri Petrovčah. Hotel je obiskati svoja dva sina, rudarja v Trbovljah, a ga je na potu prehitela snirt radi kile. Ta jih je pač potcgml. Mesto državnega gozdarja v Kalju (v hrvatskem Zagorju) je že dolgo časa nezasedeno. To priliko je v svoje lopovske svrhe izrabil že znani goljul Strašnof. Pred dobrimi tremi dnevi se je pripeljal ta falot na kolesu v Kalje in se predstavil nadlogarju in upravitelju kot novoimenovani državni tšumar« Dragan Limunovič. Takoj po predstavi je novega <šumarja< vsa služinčad pozdravjlala najudanejše. Tudi vsa okolica se je začela vrlo zanimati za tega novega gozdarja. To priliko občnega zanimanja in klečeplazne udanosti je izrabil državni laži-šumar v sleparske namene. Koga vse je ogoljufal v Kalju, še ni dognano, podrobnosti njegove goljufije so le znane iz Pokleka, Stojdrage in Brezane pri Samoboru. V Pokleku je ogoljufnil krčmarja Ivana Dragozeta za 200 dinarjev, nadlogarja Mušnjaka za 100 dinarjev, za revolver, uro in rokavice. Na Brezani je prekanil lesnega trgovca Sinkovca za 2000 dinarjev, gozdarja iz Mokrice za novi koleselj, na kateretn se je odpeJjal proti Samol>oru neznano kam. Ker ga le ni bilo nazaj s koleseljem, je telefoniral gozdar v Zagreb na gozdarsko ekiekcijo, ki mu je pa odgovorila, da drž. gozdarja Dragana Limunoviča splofa ne pozna. Po dolgem povpraševanju se je dognalo, aa je goljuf po Zagorju slaboznani Strašnof. Tekom dobrih tri dni je varilica ogoljufal v ulogi državnega gozdarja lahkoverne trgovce za dobrih 28.000 K in nov koleselj. Sleparja zasledujejo, a ga še niso dobill. Denuncijantska in vranglovska nad»<>fra v Dalmaciji. Policijski režim v Dalmaciji je na vrhuncu terorja. Policijske oblasti so znfele preganjati kmete, ako čitajo opozicijonalno časopisj<>, Komisarji hodijo z žandarji po vaseh in vprašujejo: Kateri kmet čita opeiicijonalni list? Iz Budaka n. pr. •>(> zaprli tri kmete, ker a*k bili naročeni na opozicijoualne novine. Na ta način silijo komisarji kmete, da se prelevijo v radikale ali v demokrate. Po Dalmaciji kar tnrgoli radikalno-demokrat Jdh denuncijantov, ki so bili svojčas verni Avstrijci, za rasa italijanske okupacije italijnnaši, a sedaj najboljši držuvotvorci, ker denunc'rajo opozicijonak-e. Wrangiovci pa kot pogranične trupe v Dalmaciji so najvet-ji korupcijonisti. Dalmatlnski narodgladuje, a ruski graničarji spuščajo vse mogoče švercarje mirno preko meje in tudi sami zaplenjujejo razno blago pri bolj siromašnih. Zaplenjeno blago vračujejo seljakom proti taksi 40 K, ki roma seveda v njihov žep. Na ta način sluiijo Wranglovci lepe svote in so še dobro p'iičani od države. Nedavno je ubil Wranglover našega vojaka, ki je branil tihotapcu prehod preko meje. Radi ravnokar omenjenega so Dalmatinci silno ogorčeni in razočarani. ker italijanske oblasti si niso dovoljevale takega natu^» kol jugoslovansjd komisarji in ruski Wranglovd. Občiaske volitve v Dalmnciji bodo, izvedene še le tekom trtsl- rae8ec«v. Zgorcla je v Zagrebu livania Hrvatske poljedelske baiike m Maga ".loki ce.su. Skcnia znaša dva milijona kron, Cele gozdae pianote gorijo v Bosni v okolici Zvijezde. Voja.štvo. žan^annerijft in civi!«o prebivaJstvj se tradi ie več Jj)i, o. grozni p<war sutjezi, ker pogasiti ga ic nemogoče. broi'.en vib r je poruSfl v Fvit (oh hercegorsk^ črnv^orski mejr} 3. t. m. ^ hir.. -.i^nge pa. močno poškodo?a?. Sk(K*a znaša 8 m»li^«>t.t>T f ron. Razbojniki v črni gori. Na potu med NikSlčem iti Golijo so tri do zob oboroženi razbojniki oropali de« narja dva kmeta. Zloglasni razbojnik Mujo Bašovič jc napadel z dvanajstimi pomagači v četrtek v prejšnj;»ti tednu kočo Jefte Nikitinoviča blizu Golije. Gospodat je zapazil pravočasno razbojniško tolpo, se zaklenil * hišo in se branil skozi okno s streli iz puške in revo!«. verja. Razbojniki so obstreljevali hišo dve uri brez,uspešno. Drugo jutro je našel junaški bra telj hiS« smrtno zadetega tolovaja Gavrila Ašanina. Očeta in sina ustrelili. V Prištini sta bila te dni ustreljena Ajrula Ibrahimovič in njegov sin kot obsojenca na smrt, ker sta posilila pred štirimi mesci štiriletno deklico. Samoumor v zmedenosti. Te dni si je prerezal Hle ua rokah in na vratu zobotehnik v Beogradu Teodt Šamer. Sosedje so ga ravno zalotili, ko si je potegnil z britvo preko vratu in so ga odpeljali v bolnico, kjer je pa kmalu izdahnil. Vzrok samoumora je neozdravljiv* pljučna bolezen. Madžarska špijonaža in VVranglovci. Iz Koprivnk« na Hrvatskem poročajo, da je pobegnilo te dni veliko ^tevilo Wranglovcev naših obmejnih stražarjev rxa Madžarsko. O pobeglicah pravijo, da so bili niacižarski špijoni. Dokazano je tudi, da je puščala ruska pograoič na straža madžarske ogleduhe na našo ozemlje. Deklica se izgnbila. Dne 8 aprila t. 1. je zapnstiia stanovanje svoje matere vdove Marije Modrinjak v Ptujn, Panonska ulica št. 10, 121etna učenka Ana Modrlnjak. Vae^ la je s seboj vrbovo košarico s Soskirni predmeti. Od *i»tega večera se ni več vrnila. Kdor bi vedel, kje se nahaja, naj to takoj javi njeni materi ali pa bližnjemu orožništvo. V Selnici ob Muri so nabrala naši somišljeniki o4j priliki shoda poslanca Roškarja za sklad SLS 250 K. 2iveli darovalci! Na veliko prodajo tvrdke Jbranc Mastek, katera tn* ja samo še en teden, še posebno opozarjamo.