Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr.. za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. N aročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., že se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se De sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. TU.
V Ljubljani, v četrtek 1. aprila 1886.
Letnilt XIV.
Govor g. posl. Pfeiferja
v budgetni debati v državnem zboru dne 27. marca 1.1.
Slavni zbor! Lanskega leta sem predložil peticijo in povedal, kako slabe so državne ceste na Dolenjskem, razložil sem slavni zbornici zapreke pri prometu na Karlovski pa tudi Zagrebški državni cesti, da se odvrne najbolj kričeči nedostatek.
Da ima slavna zbornica podobo težavnega prometa, povdarjam le to, da so na teh cestah strmine od 25—26 odstotkov, za tovorne vozove je treba tukaj semtertje priprege, voznina je zarad tega veliko dražja, kmetijske in druge pridelke je težko v denar spraviti, dostikrat je celo nemogoče, posebno po zimi, kedar so strme proge ledene, toraj za vožnjo nevarne.
Marsikteri tovorni voz, še celo lahki voz se je po strmi rebri prekopicnil v prepad, potegnil s sabo voznika in konja. Na teh krajih nesreče so v spomin karani ali table, da se samotni popotnik, ki prisopiha po teh strminah na kviško, ne more znebiti bridkega čuvstva ter občuduje iznajdljive ljudi pretečenega stoletja, kako so izpeljali po teh viso-činah, v kterih se človeku v glavi zvrti, ceste, dandanes bi semkaj dospeli le po dragi železni žici (Drahtseilbahn).
Neumestno napravljene državne ceste in tudi to, da imajo sosedne dežele železnice, kterih Dolenjska dosihmal nima, odrinile so ta del dežele od velicega prometa in mu odkazale bolj tesne meje, ker točke na modernih žilah prometa (postaje na železnici) se dajo doseči le po večdnevni vožnji, bodisi proti Karlovcu, Zidanem mostu, Sevnici ali proti Krško-Videm, ta poslednja mer je sedaj najbolj pripravna za promet velikemu delu Dolenjskega, posebno pa za Rudolfovo, ki je glavna točka za promet in kupčijo na Dolenjskem.
Vozi se ta po Zagrebški državni cesti, ki pa ima med Rudolfovem in Sent-Jernejem nenavadne strmine, te odstraniti si prizadeva spredaj omenjena peticija, da bi odpravili ekonomiško hiranje temu delu naše dežele, ki je po svoji zemlji najrodovit-nejši in najbolj zmožen razvitka. Marljivo prebivalstvo Dolenjskega, ki ni deležno blagra modernih občil, zahteva pred vsem, da se napravijo pripravna pota in moderna sredstva za promet, kajti to je neizogibljivo in nepogojno potrebno, da se povzdigne narodno blagostanje, vlada in uarodno zastopstvo ste pred vsem dolžni to pospeševati, zato se bodem jaz in z mano vsi zastopniki Kranjskega prizadevali, da najkrepkejše podpiramo Dolenjske občine — o gradnji železnice po Dolenjskem bodem govoril pri poglavji 33, ker tje spada — toraj pa pri posvetovanji tega poglavja (gradnja cest) zopet sprožim to zadevo zarad ceste, kakor sem jo laui omenil; slavni zbor je to blagovoljno sprejel, ker jo je odsek, ki se je o nji posvetoval, priporočal slavni vladi, da se na-njo ozira.
Vlada je ukazala tehniška pozvedovanja, to in dotične prevdarke stroškov so izdelali zemljomerci c. kr. okrajnega glavarstva v Rudolfovem in so jih napotili deželni vladi, potem takem je načrt, da se prelože strme proge, ki poglavitno zavirajo promet Da Zagrebški državni cesti, že sprejet.
Ker je tehniški operat, kterega sem že videl med zadnjo sesijo kranjskega deželnega zbora, bržkone že pri preskušnji pri slavnemu ministerstvu notranjih poslov, prosim toraj slavno vlado, da
to zadevo brž ko brž v roke vzame, da se cesta hitro kakor mogoče preloži.
Toraj stavim naslednjo resolucijo, priporočevaje jo slavni zbornici, da jo sprejme: „Slavni zbor naj sklene: Cesarska vlada naj se naprosi, da se ozira na preložitev strme proge na državni cesti med Rudolfovem in Sent-Jernejem in naj da cesto preložiti po predloženih tehniških operatih."
Govor g', posl. Šukljeja
v budgetni debati v državnem zboru dne 27. marca 1.1.
Slavna gospoda! Prijaznost mojih tovarišev mi je izročila častni nalog, da spregovorim občno besedo v predstoječi debati. Težavnega mojega naloga se dobro zavedam, stvar je že taka sama po sebi, da se vsa debata pri tem naslovu za državni proračun suče le o nadrobnih strokovnih vprašanjih, ali pa se bode mogla dotikati politiške uprave te ali druge kronovine. Da se more o tem soditi, je neogibljivo treba poznati vse dotične razmere.
Nadejam se tedaj, da ne najdem nasprotja pri mojih tovariših, ki so me imenovali občnega (splošnega) govornika, ako ostanem le pri tem, da spregovorim o politiški upravi moje ožje domovine Kranjske. Imam za to toliko več povoda, ker je v zadnji seji odlični govornik nasprotne stranke grajal in kakor sem jaz do dobrega preričan, po krivici obsojeval po-litiško upravo kranjske dežele. (Prav dobro! na desnici.)
Nikakor ne prikrivam, da od kraja nisem mislil oglasiti se za besedo pri tem naslovu. Izvabilo me je na to očitanje gospoda poslanca Tomaščuka in priznati moram, da to očitanje od nekdaj že prav lahko razumem in mi ne dohaja prav nič nepričakovano. Toliko neresničnega se je že v poslednjem času o položaji in razmerah na Kranjskem raztrosilo, da se poslednjič prav nič ne moremo čuditi, ako te basni in piavljice odmevajo tudi po teh prostorih. Da, nahajajo se prav resni ljudje, ki mislijo, da pod Taaffejevo vlado preoblada na Kranjskem taka sa-movoljuost, kakor v kakšni zamorski državi ob Oad-skem jezeru, in prav resni ljudje mislijo, da sedanji deželni predsednik na Kranjskem je pravi Herod, ki na druzega ne misli, ki noč in dan tuhta, kako bi milovanja vredne Nemce na Kranjskem davil, kakor pravi Herod betlehemske otroke. Vprašajmo se vendar: Ali je to v resnici tako ? Ali je Nemštvo na Kranjskem pod sedanjo vlado in pod politiško upravo deželnega predsednika res tako stiskano, da v politiški kot potisnjeno? Ako je to resnično, imajo gospodje prav ako to očitajo; ako pa to ni tako, ako je politiška uprava te kronovine tudi z ozirom na nemško manjšino zmirom na strogo postavnem stališči, potem pa so ti vznemirjalni klici, ki krožijo po svetu, le živ dokaz, kako lažnjivi so tisti, ki jih izume, kako lahkoverni so tisti politiki, kteri jih, ne da bi preskusili, imajo za golo resnico.
Ktero je. kratko rečeno, najvažniše očitanje, ktero vzdiguje častna opozicija v nje strankarskih glasilih in tukaj v parlamentu zoper politiško upravo Kranjske. Mislim da pravo zadenem, ako to povzamem na tri točke: prva je razmera Ljubljanskih mestnih šol, druga: postopanje politiške uprave do onega sklepa kranjske hranilnice, na kteroga je bil poslednji opozorjen slavni zbor, tretja: odnašaji načelnika politiške uprave do uradnikov in profesorjev nemške narodnosti, pred vsem pa tisti odlok, ako se ne motim
7. aprila 1885, s kterim je zadnjič gospod poslanec Tomaščuk znal hrup prav v ceno napraviti. Nastane pa vprašanje, kaj je pri tem ali onem resničnega?
Kar se mestnih šol tiče, se je že lansko leto slavni zbor pečal s to zadevo. Toraj je bil odličen parlamentarec, spoštovani gospod za kupčijsko zbornico v Hebu, ki je razžaljen v svojem narodnem čuvstvu z vso močjo povdarjal in konstatoval, da ni v glavnem mestu Kranjskega, tem zadnjem konci „nemške dežele", da govorim s Seumeom ni jedne nemške ljudske šole več. No, jaz mislim, da gospod poslanec, ki je to izrekel, ni bil dobro podučen ter zajemal iz kalnih virov, sicer bi bil moral pridejati dvoje malenkosti, da do septembra 1885 v Ljubljani ni bilo ne zgolj nemških, a tudi ne zgolj slovenskih šol, ker je bilo podučevanje utrakvistično, in sicer tako, da so v najspodnjih razredih začeli s slovenskim jezikom, v večih razredih pa je bil nemški jezik učni jezik mesto slovenskega, in zvedeti bi bil mogel drugi in navesti glavno stvar, da se ta jezikovna osnova Ljubljanskih mestnih šol naslanja na sklep, kterega je vzročila 1. 1878 nemška večina občinskega sveta in isto tako nemška večina tedanjega deželnega šolskega sveta potrdila.
To, gospoda moja, je taktika, o kteri se moramo mi večkrat pritožiti. Te naredbe nismo mi iztuhtali, a obrnjena je bila zoper nas, obstala je, kljubu našim pritožbam, kljubu našim protestom, imela je le namen, pripravljati slovensko šolsko mladež glavnega mesta Ljubljanskega za naročje matere Germanije, no, sedaj pa se pride z nedolžno - priprostim licem pred svet, dolži se politična uprava Kranjskega, dolži se deželni šolski svet in mestno zastopstvo, trdi se, da vsi ti činitelji s to napravo ne nameravajo druzega, nego tlačiti nemštvo na Kranjskem.
Druga zadeva, ki se tukaj na dan spravlja, je sklep kranjske hranilnice in obnašanje vlade do tiste. Tukaj je poslanec za Radovice — nikakor se ne čudim, da je ravno poslanec iz Bukovine prišel do tega, da govori o kranjskih zadevah, ki so mu brž ko ne manj znane (Pač res! na desni), trdi namreč, da je bilo to sklenjeno 29. maja 1884 in zanikaven odgovor na to je prišel še le 15. januvarja 1885. On je dalje izpeljal, da tudi ministerski rekurs, vložen zoper razsodbo kranjske deželne vlade meseca februvarja 1885 dosihmal še ni bil rešen, in iz tega so sklepali, da je deželna vlada kriva, da se stvar za-tezuje in odlaša, iz tega se pokaže sovražljivost deželne vlade do nemštva na Kranjskem.
Dovolite mi, gospoda moja, da tukaj skušam popraviti nazore spoštovanega gospoda poslanca dr. Tomaščuka. Stvar mi je popolno znana, temveč ker sem tačas bil na Kranjskem, sedel v deželnem šolskem svetu, ko se je obravnavalo o tej stvari, bil sem tačas v kranjskem deželnem zboru, kjer se je v tej stvari stavila interpelacija in se je obširno na njo odgovorilo, tedaj sem mogel stvar prav objektivno presojevati.
Hranilnica je 29. maja 1884 sklenila iz založ-nine ustanoviti štirirazredno nemško šolo. Da, gospoda, povedati Vam moram, da je to razburilo vso deželo in da se ta, kteremu so razmere na Kranjskem znane, ni čudil nad to razburjenostjo.
Ločiti hočem to popolnoma od narodnih nagibov. Tudi omenim mimogrede, da je to tudi nekaj posebnega, da je večina vložnikov v kranjsko hranilnico Slovoncev, najmanj 98 odstotkov. Ti vložniki so med Sloveuci na daljeko in široko razprostrti.-..
> m
- a-, . .ja&fl
kranjska hranilnica je tista nabiralnica, kamor se stekajo prihranjeni vinarji našega kmetijskega prebivalstva, naših hlapcev in dekel, a anomalija (brez-pravilnost) vlada, da razpolaga z bogatimi sredstvi tega društva nekako štirideset gospodov, kteri se namestujejo, kolikor je meni znano, po zaupnem poklicanji (kooptaciji). Mimogrede le opomnim, da' to razmerje zahteva nujne prenaredbe po postavd-dajavnem potu. Govoriti pa o političnih nagibih nočem, postaviti se hočem le na trezno, praktično stališče vložnika, kteremu gre v prvi vrsti za to ...
Oglasi se predsednik, ter pravi, da stvar, o kteri govori, ne spada k naslovu, o kterem se obravnava. Prosim, naj se gosp. poslanec vrne k predmetu.
Poslanec Šuklje nadaljuje: Uklanjam se ukazu gosp. predsednika, a opomniti moram, da se stvar najožje stiče s politično upravo Kranjske, ker so iz tega kovali napade zoper politično upravo in prosim gospoda predsednika, da bi smel to nadaljevati.	(Konec prih.)
Brezverska predrznost.
(Konec.)
In kaj pravi naše ministerstvo za bogočastje in nauk, praša omenjeni list dalje, k takemu vse-učiliškemu rektorju, kteri dvomi nad tem: kaj je katoliško? Do zdaj čisto nič ne. Je li pa gospodu dr. Gautsch-u v resnici vse jedno, kake pojme kak vseučiliški profesor o katoliški veri ima, posebno pa še vseučiliški rektor? Tega nam ni mogoče verjeti. G. naučni minister je bil popred ravnatelj tistega zavoda, iz kterega dika avstrijske družbe izhaja. V Terezijanišču imajo drugačne pojme o katoliški veri, saj drugačne morajo tudi imeti, kakor jih je dr. Thaner v tirolskem deželnem zboru izrazil. Ce pa je temu tako, zakaj se za Insbruk drugačna vednost dovoljuje, kakor za Terezijanišče? In kje so tirolski poslanci, kako dolgo bodo še trpeli, da ves svet o vseučiliškem škandalu v Insbruku govori in piše?
Mi vendar mislimo, pravi imenovani list k sklepu, da je že veliko časa zamujenega, da je tirolsko ljudstvo že dovolj razburjeno zarad njegovih napadov, kteri so se na vero zgodili. Mi tudi mislimo, da je dijaška demonstracija zadostno pokazala, kak naraščaj si Tirolska vzgoja pod takimi nadami svoje akademične mladine. Ali naj se še v prihodnje tako godi, ali naj se pa s takim molčanjem celo potrdi, da naše naučno ministerstvo zastran katoliške vere na istem stališču stoji, kakor g. rektor dr. Thaner?"
Možate besede so to, prav iz srca so nam vzete in prav potrebno se nam je zdelo, da jih tudi naši čitatelji izvedo. Daleč, da, silno daleč jo je dandanašnja veda brez pravega stalnega vodila za-vozila in prav ima omenjeni list, ko pravi, da bi g. dr. Thaner bolj za kako židovsko rabi-narsko semenišče pripraven biti utegnil, kakor pa za rektorja Insbruškega vseučilišča, ker praša: „Kaj je prav za prav katoliško?" Tam bi zamogel svoje nazore bolj razširjati, a na svojem sedanjem prostoru bi tega poskušati nikakor ne smel. Mi se pa tej nesramni izjavi tega visokoučenega moža, dr. Thanerja, poznajoči naperjanja in napore sedanje takozvane vede in znanstva, čisto nič ne čudimo. Takih zastopnikov novodobne vsevednosti je več, v veliko zadostenje pa nam je, da tako izboren njen zastopnik, vodja visokih šol, ki mora vendar kaj vedeti, sicer nehote in brez premislika spozni, da vsega ne ve. Brez premislika pravimo, zakaj, ko bi bil g. dr. Thaner le količkaj pomislil, bi nikdar se tolikanj ponižal ne bil, da bi bil sam spoznal, da tega ne v4, kar bi v svoji tako visoki stopinji vedeti moral in je kot otrok tudi čutil in vedel: kaj je katoliško. On tega več ne ve in ž njim vred tudi mnogi drugi več ne vedo, kterim pa je žalibog naša mladina v poduk in vzgojo izročena; oni tega več ne vedo, kar so nekdaj vedeli in kar zdaj še otroci vedo in bi vsaj vedeti morali. Kaj je katoliško? Ali se zamore veča ironija, veči zasmeh verskega prepričanja in čutil tistih misliti, med kterimi žive in kterih otroke imajo vzgojevati. Vsekako pomenljive bodo te besede za tistega, kdor bode zgodovino sedanjega veka pisal in moral se bode na-uje ozirati, kdor bode hotel sedanje zmešnjave prav opisati. Mi radi verujemo, da g. rektor dr. Thaner, in ž njim vred mnogi drugi, več ne vedo: kaj je katoliško. Kako bodo tudi vedeii? Njihovo življenje že zdavnej nič
več katoliškega nima na sebi. V svoji dozdevni visokosti so že zdavnej vse verske čutila zamorili v sebi, katoliški cerkvi se odtujili in tavajo za vešo svoje zaslepljene pameti in spridene volje. Ali se je čuditi potem, da v svoji besnosti in svojem za-slepljenju vsako priliko porabljajo v to, da mahajo po tem, kar ne poznajo, po tej in oni pravici sv. vere? Najbolj žalostno pa je to, da se to godi pod krinko vede in znanstva od mnogih strani. Naravoslovje, zgodovina in tako zvana klasična literatura novošegnih grudomoljnib pisateljev obrača se v to, da se verski dvomi vsajajo v srce in kdo bi se potem še zavzel, da se toliko sedanje mladine od vsega verskega in nravnega prepričanja odtujuje in sicer po teh, ki bi imeli ne le za znanstvo, ampak tudi za zgojo njeno skrbeti.
Lahko bi tukaj osebe imenovali, ktere imamo v mislih, zraven mnogih dobrih in vestnih tiče-nikov, ki se zavedajo svojega vzvišenega poklica in so velika dobrota naši mladini, a to opustimo za zdaj, ker nam ne grč za osebe, ampak za stvar in samo za to, naravnost pa povemo, da se nam nerazumljivo zdi, kako je mogoče, da se dandanes taki zastopniki in razširjevalci omike nahajajo med nami, kteri verskega čutila in prepričanja sebi izročene mladine ne poznajo in da so v vednem protislovji ž njo v tako občutljivi zadevi. Pri nekdanjih poganih, Grkih in Rimljanih, bi taki brezverski vzgojevalci bili nemogoči in toraj tudi mi zahtevamo, zahtevati moramo, da naši učeniki in profesorji to vedo: kaj je katoliško in se po tem tudi ravnajo, ker katoliški je naš narod, katoliška je pa tudi njim izročena mladina. Nevednih Thanerjev mi rabiti ne moremo in da se naše opravičene zahteve enkrat vresničijo, zato se bodemo vedno vseh postavnih pripomočkov posluževali in ne bodemo mirovali, dokler naše ljudstvo in zastopniki njegovi do prepričanja ne pridejo intudi na to delajo, da bodo taki in enaki hinavski modrijani, ki iz raznih vzrokov v svoj em zasleplj enj u še skrivaj rijejo in najdražjo blagino našega naroda spod-kopujejo, pri nas v prihodnjič nemogoči.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. aprila. Notranje dežele.
Kmetski shod nemško-avstrijskih kmetov na Dunaji sprejel je dva predlagana mu programa: kmetijskega in političnega. Politični program teh ljudi predlaga, da naj bi se napravila v Avstriji kmetska samostojna politična stranka, ki naj bi se v prvi vrsti le za kmetijske koristi poganjala, za kar se sedaj tako malo poslancev zmeni. V vsaki deželi naj bi se osnovalo lastno kmetijsko društvo, ktero bi bilo sostavljeno iz skrajnih in krajevnih podružnic. Le-te naj bi skrbele za ustanovo kmetijskih zbornic. Zastopniki kmetijstva naj bodo nadalje le kmetski posestniki sami. Dalje politični program tega shoda tudi še obsega zahtevanje v prvi vrsti direktno volilno pravico za vsakega državljana; nemščino za državni jezik; razoroženje stalne vojske ob mirnem času, oziroma napravo srednje-evropejske državne zveze, ki bi bila porok za ohranenje notranjega miru (in znabiti še kaj za nameček, kar se vresničilo ne bode), državni stroški iu dolžnosti naj se enakomerno razdele med to in onostran Litave. Število uradnikov naj se zdatno zmanjša posebno v političnih uradih. Narodno-gospodarski program tega kmet-skega shoda pa obsega 26 toček, kterih nektere bi tudi naši kmetje brez premislika podpisali. Avstrijski nemški kmetje zahtevajo preosnovo stališča, na kterem se sedaj kmetska posestva nahajajo: servitutne pravice naj se odpravijo potom cenega odkupa; oderuška prekupčija s kmetskimi domovi naj se prepove; fidejkomisi naj se odpravijo; napravi naj se domovinska pravica z določenim „minimom" (najmanjša mera posestva), ki ni eksekuciji podvržen; zavarovanje naj se podržavi; na ogerske pridelke naj se naloži primerna varstvena carina, da ne bodo naši škode trpeli; osnuje naj se nemška ali celo srednjeevropska carinska zveza proti prekomorski vpeljavi inostranskih pridelkov; užitnina na živež naj se odpravi; šolska postava naj se v vsaki deželi vravnti. po dotičnih potrebah; vpelje naj se ceneja sol za živino; mladenči naj služijo le po dve leti pri vojakih in kjer je edini sin na domu, naj se oprosti. Zemljiške hipoteke (posestva) naj prevzame država; denarstvo naj se ravno tako podržavi; c. k. avstro-ogrska nacijonalna banka naj se razpusti; napravi naj se pa državna banka; obresti od državnih dolgov naj se znižajo; deficit v državnem gospodarstvu
naj pokrijejo vsako leto milijonarji s posojili, ktera se jim ne bodo niti obrestovala niti vrnila; zemljiščni in hišni davek naj se znižata, ter naj se progresivna dohodnina vpelje na podlagi razredov. Obrtnijska sloboda naj se še bolj omeji in se spričevalo sposobnosti zahteva tudi od bodočih krčmarjev (če bodo menda vino znali krščevati ali kali?) Kdor pravice išče pri gosposki, naj nima za to nikakih stroškov; notarji naj se odpravijo in razsodbe mSž naj se vpeljejo; hudourniki naj se povsod obzidajo na kulturno polje pa voda napeljava ali pa odpeljava, kakor je že potreba in vse to z državno priporaočjo. — Res veliko h krati! Naj bi se le saj to spolnilo, kar je mogoče.
Da je rektor magnificus na univerzi Ino-moški, dr. Thaner, s svojim jako čudnim in bedastim vprašanjem, kaj je katoliško? žalil vse katoliško akademiško občinstvo, je gotovo. Možu je menda to že žal, in skuša po drugi strani zopet popraviti, kar je po eni strani skazil. Izdal je namreč sledeči odlok: „V poslednjem času se je večkrat prigodilo, da so veliko-šolci svoje prepire deloma z orožjem v roki, deloma s pisavanjem po časnikih po svoje reševali. Prvo je nepostavno, drugo pa nespodobno in akademičnega državljana povsem nevredno. Senat smatra si za svojo dolžnost, vse-učiliščnike opominjati, da se v bodoče za poravnavo svojih prepirov le toliko sredstev poslužujejo, kakor jih akademiške postave določujejo in naj bodo prepričani, da se zadostenje ne bo nikomur odreklo." To je toraj mala kapljica v morje velikanskega raz-žalenja katoliškega prepričanja, ki ga je dr. Thaner letos zakrivil. Da dvoboj obsoja, mu nalaga že njegova dolžnost kot „rektor magnificus"; lepše bi bilo od njega, če bi mož sam dal odgovor na svoje neslano in abotno vprašanje: kaj je katoliško, kar bi mu lahko vsak otrok povedal, ki je imel le katekizem v roki.
Medsebojnega bratskega boja na Hrvaškem še ne bo konca, kajti iz novega se je vnel med banovim prijateljem poslancem Crnkovičem in grofom Janko Draškovičem. Grof Draškovič ima namreč denar, s kterim je začel izdajati nov nemški list v Zagrebu „Agramer Tagblatt", od kterega je že mnogo številk izšlo. Ena poslednjih prinesla je v podlistku karikaturo (pokveko) Crnkovi-čevo z ne posebno laskavimi besedami, kjer se je Crnkoviču očitalo marsikaj celo nepoštenega. Crn-kovič je o tem zvedel, če ni celo sam čital, in se je čutil prizadetega. Takoj je poslal k grofu svoje priče, po kterih je tirjal od njega, naj mu sporoči, če je grof tudi moralično odgovorem za vsebino podlistka v „Agramer Taglattu", ker si misli Crn-kovic zadostenja iskati. Kako mu je in ali mu je grof na to sploh kaj odgovoril, nam do sedaj še ni znano, pač pa lahko povemo, da se ves Zagreb zanima za ta najnovejši škandal na Hrvaškem, ker vživati oba vdeleženca, kakor se nam zatrjuje, najvišje spoštovanje. Pri obeh hvalijo ljudje, ki jih poznajo, izredno odločnost. Kar grof Draškovič kedaj kaj obljubi, ostane mož-beseda. Crnkovič je pa tudi mož, ki se ne d& samovoljno šaliti in odločno tirja zadostenja. Kaj bo iz tega, smo radovedni.
Črna vojska vendarle ne bo tako grozna videti, kakor bi si jo človek filolog iz besede same predstavljal ali pa iz tega odnošaja, da bode namreč v lastni obleki vojno službo opravljala. Ne, iz vsega tega ne bo nič. Črna vojska bo ravno tako vojaško obleko dobila, kakor jo imajo drugi, ki so v cesarski službi; Madjari so prvi prišli do tega, da tudi v črni vojski veljd še vedno izrek, da „suknja gospoda dela". Zato so pa sprejeli dotični paragraf med postavo, da na daleč vidljiva znamenja kakor so bili za to nameravani trobojni trakovi, odpadejo in črna vojska vojaško obleko dobi. Ako se je to na Ogerskem sprejelo, se pač ni bati, da bi se pri nas opustilo! Le pomisliti je treba, kako bi bilo to v vojnem času nerodno, ker bi se člani črne vojske prav nič ne razločili od druzih, ki niso črnovojci pač pa lahko sovražnikovi ogledulii, ki bi ravno taka očitna znamenja nosili. Vso vojaško obleko si je pa že težje dobiti, kakor pa le kak trak, kterih je po vseh kotih zadosti. Pa tudi vojaška zavest se bo pri črnovojcih zdatno dvignila, če se bodo videli v vojaški, kakor pa v navadni svoji obleki. Res bo to zopet nekaj več denarja stalo, toda če hočemo imeti črno vojsko imejmo jo, kakor se to spodobi, za pravega vojaka, ne pa za — spaka!
Vnanje države.
O Bolgariji oglasilo se je tudi Katkovo glasilo „Mosk. Včd.", ki je do sedaj o tem vprašanji skoraj redno molčalo. Kar ta list o bolgarskem knezu piše, je že bolj resnici, kakor pa kakemu ugibanju podobno. List naravnost pravi, da bolgarsko-turškega vprašanja evropska diplomacija ne bo rešila, kar ima tudi popolnoma prav. Koliko se je že Evropa pri-zadjala, da bi bila vse homatije, kar se jih je do danes tam doli zgodilo, že takoj v svojem začetku zatrla, pa so bili vsi njeni napori prav bob v 6teno. Prav tako se bo sedaj tudi zgodilo; Evropa se bo vpirala in vpirala, sedai temu, sedaj onemu predlogu, konečno bode pa čez noč zopet primerljej vso razburil, kakor je to storil lansko leto oni prigodek meseca novembra, ter bo vse v pravi red spravil. Evropa si prizadeva ruski vpliv na Balkanu zatreti, dosegla je pa ravno nasprotna; kajti Jugoslovini so nam sedaj bolje naklonjeni, kakor kedaj poprej. Bol-
gari sami so se izjavili praznovajoč obletnico sveto-štefanskega miru, da se imajo za vse le Rusiji zahvaliti in da se ne bodo nikdar od nje odstranili. Edini Battenberg je še, ki se nam vpira in spletke proti nam kuje, toda tudi ta se bo prepričal, da turška prijaznost ne odvaga našega prijateljstva. Kar bode pa dosegel, bode pa to, da se mu zntl prestol spodmakniti.
V nemškem državnem »boru je bilo drugo branje postave o socijalistih. Minister Putt-kammer je zavrgel vse popravke (amendements), nasvetovane od raznih strani. Kdor sedaj postavo odvračuje, nakopava si veliko odgovornost. Belgija se sedaj bojuje za mir vse Evrope. Vsled neomejene tiskovne svobode je nastalo v Belgiji časopisje, ki brezsramno hujska zoper posestnike, njih delo je „Catehisme du peuple", ki zaznamuje s peklensko zlobo posestnike, kakor gospodarje, kterih otroci se izročajo bogatinom v zlorabo (prostitucijo) in v lopove. Ko bi bila Belgija imela zoper to varstvo v postavi, bi ne bilo prišlo do izgredov, kakor v Charleroi. Ali hočemo na Nemškem odpraviti še edino varstvo. Mojstri delavcev, ki so delo odpovedali, so gotovo zvesti sinovi cerkve (Na desnici se ugovarja.), a cerkev je preslaba." Minister je nadalje rekel, da mu je cesar naravnost naročil, naj pove državnemu zboru, da mu nobena stvar ne napravlja večih bridkost in grenkih prevar, kakor videti, da ga narod pri naredbah za notranji mir na cedilu pušča. Windthorst je odgovoril, ali je bilo treba posvečeno osebo cesarjevo tako v debato spraviti? Poglavitna stvar je, da se delavcem stanje zboljša. V Belgiji se to godi, ker je toliko časa vladalo fra-masonstvo. Windthorst je rekel, zakaj da ni minister govoril o zvezi belgijskih izgredov z nemškimi socijal-demokrati. Minister Puttkammer je rekel, da si vlada prizadeva stanje delavcev zboljšati, faktične zveze med belgijskimi in nemškimi socijalisti pa ni, pač pa duševna. — Minister je zahteval od socialdemokratov, naj sedaj povedo, kaj mislijo in kaj hočejo?
Po najnovejših telegramih soditi, se je v Belgiji anarhistski vihar polegel, ne da bi bil tudi drugod po. Evropi kaj škode naredil. To je vsekako znamenje, da narod sam ni še nezadovoljen in tudi delavci ne; pač pa, da so bili zapeljani po brezvestnih hujskačih , framasonskih aposteljnih, kteri bi na vsak način radi revolucijo napravili. Ko bi bil narod sam nezadovoljen, bi se pač ne bil dal vgnati od peščice belgiških vojakov in mestjanskih stražnikov. Najeti in podšuntani delavci so pa takoj sprevideli, da bi bilo neumno svojo kožo za druge na prodaj nositi in so odjenjali, in to je dokaz, da jim ni bilo sile. In res jim ni sile. Zaslužek imajo belgiški premogarski delavci še boljši, kakor pa francoski. Povprečno zaslužijo po 4 franke na dan, če jim še žene in otroci pomagajo, pa še več. Najmanjši zaslužek imajo oni delavci okoli Liitticha, ki si le po 3 franke in 50 ali 75 centimov zaslužijo, kar je pa kljubu temu še vedno po 1 gld. 40 kr. našega deuarja in s tako svoto delavska družina že živi. Hujskači so bili, ki so delavce dvignili, da bi lahko še več zaslužili, če bi le hoteli. Kdo bi se le branil večega zaslužka, posebno če je že tako gotov, kakor sovga anarhisti delavcem za nekoliko ropota obetali. Žalibog, da so jim šli na limance in se bodo sedaj po ječah pokorili, kteri niso te svoje nepremišljenosti že znabiti z življenjem plačali ali pa z zdravimi udi. Vlada bi pač dobro storila, ko bi kolovodje, ako ji v pest pridejo, pokorila strogo po postavi, ne pa po novošegni humaniteti.
Francoskim prekucuhom je kar kri zavrela, ko so jim došle prve novice o belgiških neredih. Takoj jih je stopilo 120 skupaj samo v Parizu in so sklenili javno nabiranje denarja za podporo anarhistov in kujajočih se delavcev po Belgiji. Da je tako postopanje ravno toliko vredno, kakor revolucija sama, je vendar očividno in vendar ni policija sklepa prepovedala. Ali francoska vlada res ne vidi lunte, ktera v rokah anarhizma že več časa tli, čakajoč, da pride čas, ko se bode vtaknila v sod smodnika, kteri bo skupno Evropo pretresel. Možje rudečkarji nadjali so se tega trenutka sicer, pa jih je vendar-le še goljufalo, ker je belgiškim prekucuhom prekmalo sape zmanjkalo. Dolgo se pa kljubu temu vendar ni treba z ognjem šaliti. Sicer so pa francoski vojni, pravosodni in notranji minister vendar-le konečno storili korake, ki so se jim potrebni zdeli, da ne bi iskra revolucije iz Belgije švignila preko meje na francoska tla; toda to še ni zadosti. Tudi domil morali bi že kali zatreti, vsak še tako majhen nagon do revolucije, ali do njenega podpiranja; tudi tukaj namreč veljii, da je tisti ravno tak tat, ki vrečo drži, kakor oni, ki notri deva. Sploh so pa koraki na Francoskem vsi od kraja na pospeševanje revolucije obrnjeni.
Izvirni dopisi.
Iz Novomeške okolice, 29. marca. Dolgo se ni liotla umakniti huda zima ljubi spomladi. Se sedaj se vidi mnogo snega po Gorjaucih in Kočevskem hribovji. Kmet le zdihuje, kaj bode z delom 1 Po vinogradih je delo dosihdob še popolnoma zaostalo, ker jih je večinoma pokrivala še bela obleka, ki je
sedaj vendar zginila. Nekaj dni sem smo imeli jako toplo, spomladansko vreme; daues pa se je zopet nebo z oblaki zakrilo ter dežuje. Kedaj bode opravljeno delo po vinogradih in polji; kajti je že čas to ali ono sejati!
Še druga nadloga tlači po okolici — pomanjkanje klaje za živino. Mrva je silno draga, po 3 gld. cent, pa je še ni dobiti; da, že cent slame se plačuje po 1 gld. 50 kr. do 3 gld. Tudi sem videl, da so ljudje že trgali slamnate strehe za klajo. Jednako jim primanjkuje tudi nastelje. Bog daj lepega vremena!
Kakor se je govorilo pretečeni teden, bil je sklenjen slednjič definitivni kup za kmetijsko šolo z grajščakom g. Sraoletom. Naj tu zabilježim, kar sem čul od izvedenih ljudi v kmetijstvu. Z glavo so zmajevali ter rekli, da bode šola res morala čudeže delati, če se jej bode posrečilo spremeniti te vinograde v izgledne, ker niso glede lege niti piškavega oreha vredni. Tudi so v tako skritem in nepriličnem kraji, da bi jih moral človek skoraj po dnevi z lučjo iskati. Tudi bode za tako napravo jako nevgodno, ker nima na posestvu gozda niti za drva, niti za steljo. Tako modrujejo izvedenci v kmetijstvu.
Imam zabilježiti tudi še drugo novico, da se je društvo sv. Cirila in Metoda stalno ustanovilo, ker so bila društvena pravila potrjena od vlade.
Kakor sem čul iz zanesljivega vira, nameravajo vendar le nekteri gospodje ustanoviti toliko potrebno katoliško rokodelsko družbo. Bog daj obilno vspehai!' Ko zvem kaj več o tem, hočem poročati. Za jeden-krat naj zadostujejo te vrstice.
Iz Šent-Jerneja, 28. marca. Danes bomo imeli pri nas predavanje o kmetijstvu. Prišlo je mnogo gospodarjev, med kterimi je bilo videti vrlo obilo mladih gospodarjev, v šolo, tako da je bila vsa soba napolnjena, pa tudi po stopnicah in v veži so bili poslušalci. V uvodu povedal je potovalni učitelj zakaj je od si. c. kr. vlade poslan, in kako želi slavna vlada propadajočemu kmetijstvu na noge pomagati, ter omeni, da je kmetijstvo podlaga cesarstva in vseh stanov. Ako se kmetu dobro godi, se tudi drugim stanom; ako gre pa temu slabo, tudi drugim ne gre najboljše. Preide potem na obdelovanje trte: O režnji, bilfanji, mandanji, obdelovanji; nadalje o trgatvi, moštu, spravljanju, o kletih, o delu v kleti, o presne-manju in pretakanju vina itd. Priporočal je družbo, da bi vinogradniki dobro kapljico bolj drago prodajali, ter tako več denarja za njih trudni pridelek iztržili itd. Preide potem nekoliko na obdelovanje polja, gnojenji, o pridelovanji več tečne in obilniše krme itd. Omeni nekoliko o sadjereji; priporočal je ne samo češplje rediti, ampak tudi jabolka, posebno »voščenke," ki se lahko prodajajo itd. Nadalje govoril je več o reji živine, priporočal dobra plemena. Vpletel je mnogo koristnih naukov in pregovorov za kmetovalca ter priporočal: „Pomagaj si sam, pa ti bo pomagal tudi Bog" itd.
Govor je gotovo na dobro zemljo padel, ter upamo, da bo tudi stoterni sad ob svojem časa obrodil. Zelo veseli so zapustili kmetovalci čez uro trajajoči govor in se gospodu Pircu za strokovnaški govor in poduk zahvalili.
Domače novice.
(j- 0. g. Janez Pribošič), c. k. vojaški duhoven v Ljubljani, rojen v Vidmu 15. oktobra 1831, v mašnika posvečen leta 1856 v Lavantinski škofiji, umrl je danes zjutraj ob 7. uri. Pogreb bode v soboto popoludne ob 4. uri.
(Č. g. Jožef Švinger), župnik in zlatomašnik na Vrhu pri sv. treh kraljih, je umrl 29. marca. Rojen je bil v Toplicah 1. 1807, mašnik 1. 1830. R. I. P.!
(Umrl je) 27. marcija v bolnišnici usmiljenih bratov na Dunaji vpokojeni duhovnik Ljubljanske škofije, č. g. Franjo Zierer, rojen Ljubljančan, v 47. letu svojega življenja, za jetiko. R. I. P.!
(Mariborski knezoškof) dr. Maksimilijan Ste-pischnegg je bil predvčeranjem pri cesarju v zaslišanji.
(Razpisana je učiteljska služba) v Zalogu, Kamniškega okraja, ki se bo slučajno tudi učiteljici podelila, do 14. aprila. Prošnje c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku.
(Ušel je) prisiljenec Anton Stieger včeraj dopoludne. Bil je z drugimi vred v Prulah na delu. Do sedaj ga niso še dobili.
(Žalostne razmere v Istri) kažejo se še po vseh kotih našega javnega življenja. Tako n. pr. sta
do sedaj lične Trstenjakove knjižice »Spomenik slov. vzajemnosii" v Istri do danes še le dva komada našla gostoljubno streho. Kedaj bo ondi bolje?
(Izneverjevalca Pescatorija), ki je pri Tržaški banki toliko tisočev zapravil in pobegnil, prijeli so v Padovi na Laškem. Primanjkljej, ki so mu do včeraj prišli na sled, že znaša več nego 70.000 gl. Pescatori je bil laški podanik. Padoa, o kterem smo včeraj poročali, da se je vstrelil, je laški žid, in ni tako nedolžen, kakoršnega se je sam delal. -Edinost" pravi, da se po Trstu govori, da je menda on največ ukradenega denarja zapravil.
(Politično društvo „Edinost") v Trstu ima dne 4. aprila svoj občni zbor, kterega naj se člani kolikor moč mnogobrojno vdeležijo. Predsedoval mu bode državni poslanec g. Nabergoj sam.
(Duhovske spremembe vTržaško-Koprski škofiji.) č. g. Klement Skubla, kaplan pri sv. Antonu nov., postal je suplent za veronauk na mestni spodnji gimnaziji. C. g. Josip Kom pare, pride za kaplana v Skedenj. Č. g. Josip Bottegaro, pride za kaplana k sv. Antonu nov. — Umrl je 25. febr. č. g. Matej Jugo, župuik v Materadi; 27. febr. pa č. g. Anton De ve ta k, kaplan v Trstu. — Za župniji Kate-naro in Materado je bil konkurz razpisan do 31. marca.
(Vaje vojne movnafice) začno se sredi meseca maja. Vdeleževalo se jih bode šest oklopnic, dva križarja, pet torpednic, dve transportni ladiji, dva aviso-parnika in štirinajst torpednih brodov. Vaj se bode vdeležil presvitli cesar sam in pa nadvojvoda Albreht.
(Skoraj cel milijon goldinarjev) veljal bode nov »križar" (vojna ladija), ki so je te dni v Trstu v v delo izročili.
(Volitve v okrajni zastop Mariborski) bodo 3. maja v skupini kmetiških občin ob 10. uri dopoludne, ktera voli deset zastopnikov; Maribor jih voli 1. maja devet, trg sv. Lovrenc pa jednega zastopnika. Veliko posestvo ima volitve 27. aprila, kedar si jih bo zbralo devet; skupina tistih, ki plačujejo največ davka od trgovine in obrtnije, si voli 29. aprila tudi deset zastopnikov. Kakor povsod, so tudi tukaj kmetiške občine v vsakem oziru poslednje, če tudi največ davka plačujejo. Narodnjaki, vdeležujte se pridno volitev!
Razne reči.
—	Belgiška armada, ktera ima sedaj opravila dovolj z rogovileži, ni nikakor majhna. 19 ima pešpolkov s 1676 častniki in 25.671 mož. Konjice imajo v Belgiji 8 polkov, 4 aktivne in 1 namestni oddelek (švadron) z 296 častniki in 5680 mož. Topničarjev šteje 467 častnikov, 7559 mož in 204 topov. Genistov: 135 častnikov in 1571 mož. Vo-zarjev (train) pa 23 častnikov in 377 mož. Vsih skupaj 2597 častnikov in 40.858 mož.
—	Dragocenasoba. Milijonar Mr. M a c k ay v Parizu si je napravil sobo, v kteri ne dela druzega, nego le tabak kadi. Sobna oprava je pri-prosta, lesena, a cela soba ga stane sto tisoč goldinarjev. Vse stene so preprežene z bankovci. Cel strop je pokrit z avstrijskimi goldinarji, v sredi pa ima desetak. Okoli kraja je rob iz petakov. Stene so pa vse polepljene s francoskimi, nemškimi, ruskimi in drugimi baukovcL Zadnje dni ga je obiskal slavni slikar Munkaczy. »Škoda, za te novce bi se bil rad jaz malo s čopičem po stenah šetal", mu je rekel.
—	»Nil in letni časi. Noč od 16. na 17. junija je Egipt »noč kaplje" (Lel-en-rukbah) po stari egiptovski pravljici je padla Izidi solza v Nil, ki ga je oplodila. To noč se vse veseli. 3. julija že voda tako visoko stoji, da jo nadzornik pri vodomeru, ki je na jugu Kahire na otoku Rhoda vsak dan meri in jo razglasi. Od 15. do 20. julija Nil hitro nastopa, postaja hladneje, bolezni ponehujejo, in prideluje se poletinsko proso. Potem vleče strupeni Samum kakih 40 dni, in postane tako znana egiptovska očesna bolezen. Sredi avgusta seje Fellah (kmet) jesensko proso in 10. septembra je Nerusov dan, nekaka ljudska veselica, ker ta čas je Nil, ki teče po gorenjem Egiptu v globoki strugi popolnoma napolnil vodotoč. Sedaj se prideljuje bombaž, olive in datelni. Do konca septembra ostane Nil ua isti stopinji, potem pa vnovič nastopa in 16. oktobra pride do svoje normalne visokosti, ako bode dobra letina, mora kazati ua vodomeru najmanj 41 čevljev in 2 coli. Ob začetku uovembra je čas za rože vrtnice (žanje se žito, ki je stalo ob času velike vode in precej potem se seje ozimina), ako se sme v Egiptu govoriti o zimi. Sredi decembra zori cukreni trs in sredi januvarija je največi mraz, voda v Nilu se sčisti. Z 18. februvarjem začenja se, kakor Egipčan pravi, »malo solnce" t. j. spomlad, začne se delo na vrtu. Sredi sušca pride »veliko solnce" poletje, kadar se sadi cukren trst. Ob začetku aprila cvete
datel in ob sredi tega meseca je velika žetev v Deldi, in proti koncu tega meseca se začne Chamain (50-duevni čas), v kterem vlečejo hudi vetrovi iz puščavi. Meseca maja se žanje pozna pšenica. Januvarija, februvarija, marca je polje večidel suho in Nil najniže pade meseca maja in prvo polovico junija. Kakor hitro začne reka v drugi polovici junija nastopati, odprejo vodotoče, kamor se voda izlije o časi povodnji in kakor voda v Nilu nastopa, tako se razširi, tako se razlije, dokler je Nil napeljan. Poglavitni kraji v Egiptu so zvezani s širokimi nasipi, po kterih so nasajene akacije, in po teh občujejo ljudje ob časi povodenj. Iz Nila vodijo najprej veliki kanali, po kterih je zmirom voda, in od teh so pa izpeljani mali kanali za namakanje, po kterih vodo vravnavajo s zatvornicami.
Telegrami.
Beligrad, 1. aprila. Kralj je Kističu naročil, da naj sostavi nov kabinet.
Berolin, 31. marca. Državni zbor sprejel je postavo proti socijalistom za dve leti podaljšano se spremembami, kakor jih je nasvetoval Windhorst.
Charleroi, 31. marca. Semkaj je prišel jeden izmed vrednikov lista „Cri du Peuple", pa so ga hitro prijeli in čez mejo potisnili. Majhne tolpe kujajočih se delavcev klatijo se beračevaje po deželi in se povsod groze. Mnogo so jih zarad tega že zaprli.
Poslano.
V včerajšnjem listu naznanja Anton Obreza, da se povest: „Kako sem se jaz likal11 dobiva le pri njem in to po 1 gld., povest „Ne v Ameriko!" pa po 60 kr. Temu nasproti sem prisiljen izjaviti, da to ni res, obe knjige prodajam le jaz in »Katoliška bukvama", prvo po 1 gld. 50 kr., drugo po 1 gld.
Jakob Alešovec,
založnik in pisatelj obojih gori navedenih knjig.
Poslano.
Grof La Tour, glasoviti bogataš, je kot župan občine Kapriva v Furlaniji naročil pri nas nove orgije s 15 spremeni. Tvrdka naša bila mu je na Dunaji nasvetovana, kamor se je bil obrnil za svet. To delo prevzeti sva se branila, vedoč, da je razun nekterih cela občina nama nasproti in da se poganja z župnikom in kaplanom vred zato, da bi se delo nekemu laškemu mojstru izročilo. Slednjič je zmagal grof in morala sva se občini nasproti zavezati, da, ko bi orgije ne bile odobrene, jih morava nazaj vzeti.
Veliko skrbi nam je to delo prizadejalo, ker reklo se nama je od več strani, da laškemu okusu Slovenec še nikdar ni vstregel.
Dne 22. marca t. I. bile so orgije dovršene in na ta dan poklical je grof troje kritikov: Dekana iz Cormina, znanega kot dobrega orgljavca, njega or-gauista in nekega kapelnika iz Gorice (Italijana), kteri je svoje študije v glasbi dovršil v Rimu. Ta poslednji je v navzočnosti prvih dveh, domačega župnika, grofa, grofice, barona Follkelna in mnogo druzega občinstva orgije jako spretno preskušal, vse ogledal in se slednjič jako pohvalno izrazil čez delo ter močen in lep glas. Posebno je povdarjal čisto intonacijo in dobro zadete značaje v spremenih in je slednjič čestital grofu in župniku. V dokaz zado-voljnosti je pa toplo stisnil roko mojstroma, kajti razumeti se niso mogli, ker je govoril izključljivo le italijansko. Tolmačila sta pa grof in g. župnik.
Spričalo župana-grofa se glasi: „S tem potrdu-jem, da brata Zupana sta srenji Kapriva naredila orgije, ktere po svojem solidnem in natančnem delu, kakor tudi po svojem lepem glasu srenjo popolno zadovoljujejo. Zatoraj smem to tvrdko vsakemu prav resnično priporočiti, ker mojstra sta poštenjaka, ki spol-nita, kar obetata. Božidar grof L a Tour, župan."
Brata Zupan,
izdelovalca orgelj v Kamnigoriei.
Listnica vredništva.
G. Lyrensis na Dunaji: Ali ste nas mislili poslati gledat, kako „babo žagajo" ali pa po april? Jako se motite, če mislite, da ne ločimo lulike od pšenice in zrna od plev. V drugič si trud lahko prihranite.
Umrli so:
29. marca. Frane Winter, pek, zdaj prisiljenec, 53 let, Poljanski nasip št. 60, kron. katar v črevesu.
31. marca. Josip Nušak, hišni oskrbnik, 89 let, Križev-niške ulice št. 10, ostarelosti. — Barbara Šega, delavčeva vdova, 70 let, Poljanska cesta št. 55, plučni emfizem.
Tuj c i.
30. marca.
Pri Maliču: Ferd. Brunner, zasebnik, z družino, z Dunaja. — Kohn in Lindenbauin, trgovca, z Dunaja. — F. Božič, trgovec, iz Budapešte. — J. Schink, grajščak, s soprogo, iz Zagorja.
Pri Slonu: Avgust Solunidt, trgovec, iz Niirnberga. — Giegl, Wollek, Reohes, Manheim, trg. pot., z Dunaja. — Josip Frischl, trgovec, iz Iglave. — F. Smolnikar, trgovec, iz Celovca. — Alojzija Hafner, iz Železnikov.
Pri Bavarskem dvoru: Ljudevit Klopotan, z družino, iz Eisenerza. — Erano Permuš, kondokter, iz Divače. — F. Čukjati, trgovec, iz Št. Gotharda.
Pri Južnem kolodvoru: C. Lercher, zasebnik, iz Gorice. — Mihael Andrejovič, zasebnik, iz Celovca. — Dr. A. Poznik, odvetnik, iz Novoinesta.
Pri Avstrijskem caru: Anton Mareseh, trg. pot., z Dunaja. — Kari Darmelj, nadučitelj, iz Ceknice. — Marija Dobrin, iz Tržiča.
Vremensko sporočilo.
C a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	® £
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			»M S S 54 ^ O
31.	7. u. zjut. 2. u. pojo. 9. u. zvec.	74799 745.34 74302	— 01 +11-6 + 7-0	brezv. si. szp. si. spz.	megla jasno jasno	000
Zjutraj megla, potem jasno; zvečer zarija. Srednja temperatura gorkote 62° C., za 0'7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 1. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	84 gl. 40 kr
Sreberna „ o% „ 100 „ (s 16% davka)	84 '.
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	114 .
Papirna renta, davka prosta .	101 „
Akeije avstr.-ogerske banke .	873
Kredjm^.akcije......297
I oridon • . ......125
Srebf&f"'...........—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini ....	5
Nemške marke .	61
40 45 35 60
50 80
94
(1)
Janez Gruden,
kavarnar.
MARŠALA-FLORIO,
najboljše
Sicilijansko desertno vino
za slabotne,bolnike in okrevajoče jako okrepčavajoča pri pomoč. Za zdrave je pa to vino boljše memo vsakega druzega deserta.
Pravo dobiva se v Ljubljani pri
G. PICCOLl-ju,	(b)
lekarna „pri Angelu" na Dunajski cesti.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je pre-častiti gospod
JAIEZ PRIBOŠIČ,
c. k. vojni kurat I. reda, duhovnik lavantinke škofije,
danes ob 7. uri zjutraj po dolgem hiranji, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspai.
Pogreb bode v soboto 3. aprila ob 4. uri popoludne iz hiše št. 15 na Dunajski cesti.
Svete maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek 5. aprila ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Preblagi ranjki bodi duhovnim tovarišem, vsem znancem in prijateljem v molitev in spomin priporočen.
V Ljubljani dne 1. aprila 1886.
Žalujoči sorodniki.
{Namesto posebnih mrtvaških listov.)
V »Katoliški Bukvami" v Ljubljani
(12)	se dobiva
Okrožnica
Njih Svetosti papeža Leona XIII.
o
krščanski uravnavi držav.
Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jih naroči več j skupaj jih dobi še ceneje.
Kavarno „EYR0PA"
pri Tavčarji
otvoril je dne 1. aprila podpisani, kar si usoja p. t. občinstvu s pristavkom naznaniti, da bode skrbel za najfinejšo pijačo in najboljšo postrežbo.
Ž odličnim spoštovanjem priporoča se
»Katoliška Bukvama"
v T_jjnl>ljani
priporoča naslednje nemške novo-izšle knjige:
Ascherfeld, „Grundsiitze und Regeln der Katechetik." Ein Leitfaden fiir Seminaristen und junge Geistliche beim
katechetischen Amte......—.50
Brucker, „Die geistiichen Exeroitien des heil. Ignatius" mit Zusiitzen und Erliiuterungen aus den Schriften des
heil. Fran z von Sales......1.35
Brunner, „J o se p h II." Charakteristik seiues Lebens, seiner Regiernng und seiner
Kirchenreform........1.24
Baumgartner, „Gothe". Sein Leben und seine Werke. I. Band: Jugend, Lehr-und Wanderjabre. II. Autiage . . . 4.34 „Glaube und Leben". Von einem Priester
der Gesellschaft Jesu......3.72
Hcimbucher, „Bibliothek d. Priesters". Praktische Winke fiir deren Anlage und Ervveiterung mit besonderer Beriick-sichtigung der neueren und neuesten
theologischeo Literatur......1.12
IJettinger, „Apologie des Christen-tiiums". I. Band. Abtheilung I/IL: Bevveis des Ohristenthums .... 4.96 — Isto, II. Baud, I. Abtheilung: Dogmen des Christenthumes. (Abtheilung II. sledi
teku leta)..........2-79
Na Dunaju izhajajoči slovstveni časopis „Augustinus" omenja v štev. 21 za leto 1885 med drugim o tej knjigi: „I)as Buch bat allo iihnlichen Werke ttberfliigelt, sowohl durch seinen wissenschaftlichen Oehalt, als auch durch dio vollondete Form, durch die os besonders gebildete Kreise anmuthete". Janssen, „Geschichte des deutschen
Volkes". IV. Band, vezano v platnu. 3.84 Keller, „Hundertfiinfzig Marien-Ge-schichten zur Belebung des Ver-trauens auf die miichtige Fiirbitte der allerseligsten Jungfrau." II. Aufiage . 1.55 Keller, „Fiinfzig merkvviirdige Ge-schichten von der Macht der Fiirbitte des heil. Joseph, des Niihrvaters Jesu und Brilutigams der allerseligsten Jungfrau Maria". II. sehr vermehrte Aufl. 1.24 Keller, „Žweihundertzehn Engelsge-schichten zur Belebung des Ver-trauens auf den Schutz und die Fiirbitte der heiligen Engel." Mit einem Anhange: Von der Einvvirkung boser
Geister...........1.24
Keller, „H u n d e r t f ii n f z i g Anneii-seelengeschichten." Eruster Spiegel
fiir jeden Christen.......1.24
Kellcr, ..Dreihu ndert S tr a fge r i c h t e Gottes und Zufalle, vvelehe keine Zu-
fiille sind".......... 1.86
Kobler, „Miirtyrer undBekenner der Gesellschaft Jesu in England vvithrend der Jahre 1580 bis 1681" . 2.80 RiUter, „Pflanzenwelt als Schmuck des Heligthumes und Fronleichnamsfestes im Allgemeinen und Besonderen fiir
Geistliche und Laien"......—.87
Schell, „DasWirken des Dreieinigen
Gottes"..........4.96
Seche, „Pilgerreise von Venedig nach
Jerusalem und Rom." II. Aufiage 1.24 Seeburg, „M ar i e n k i n d". IV. Aufiage . . 1.86 »Geistliche Stadt Gottes." Leben der jungfritulichen Gottesmutter, unserer Ko-nigin Maria, nach ihren Oftenbarungen an die ehrvviirdigeDienerin Gottes Maria
von Jesus. L Band......3.10
Stole, „Legende oderderchristliche S t e r n h i m m e 1". Neue Ausgabe. Heft I. (Popolno delo obsega 10 zvezkov.) . . —.30 „Zehn Untervveisungen tiber die christ-liche Erziehung der Jugend fiir Eltern,
Seelsorger und Lehrer.".....—.74
De Waal, „Va!eria oder der Triumph-z u g aus den K a t a k o m b e u. Hand-
ausgabe...........1.86
Weteer und 1Velte^ „K i rc h e n I e xi ko n o. Encyklopi'idie der kathol. Theologie und ihrer Hilfsvvissenschaften. II. Aufiage. III. Band (v prvotnem vezu založništva). 8.04 Ocena te knjige v „Mninzer Katholik" se glasi: „Mnn kann vfohl mit allor \Vakrhcit sagon, dass das Herdersche Kirchenlesikon nunmehr allen gorcchten, ja hocli-gestellton Anforderungen entsprieht. Alle seino Vorziige wurden erzielt durch das fleissige Zusammenvvirken dor besten wisscn-schaftliehen Kviifte, durch die umsichtigo und sachkundigo Redaktion, aber auch durch die groossen Opfer, vvelehe die Verlagsliandlung fiir das Unternehmen braehte und bringt. Ein solehes Unternehmen verdient daher dio entsprechende Theiinahme. Es solite doch das noue Kirchenlexikon in dem Bucherschatzo keines besser gestellten Geistiichen fehlen. Es ist nicht nur zum Nachschlagen, sondorn auch zur Loctiire vvohl geeignet. Das Nachlesen so vieler interessanter Artikel wird auch dem von andoron Hilfsmitteln fernen Geistiichen es miiglieh machen, jene vielseitigen Konntnisse in sich zu erneucren und zu onveitern, die so wiinschenswerth und in unserer Zeit vielfach notlnvendig sind. Allein das Kirohen-lexikon solite auch in dor Bibliothek gebildeter und gutgcstcllter katholiseher Laien sich (inden. Wie viele Belehrung konnten sie daraus schopfen, wie mehr und mehr dio Schiitze eohter christlieher Wissenschaft kennen lernen."	(2)