POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Žica, ki se spreminja v zeleni prstan
Bilo je februarja 1942. leta. Tedaj je okupatorz žico obdal Ljubljano. Na vsak način je hotel ločiti sredi-šče narodnoosvobodilnega boja od ostalega ozemlja Toda uStel se je. Bodeča žica je sicer zares stisniia Ljubljančane v jeklen obVoč, toda Ijudje so prelisičili in premagali oKupatorja. Imeli so tajne prehode in tako je bilo naše mesto še naprej povezano z drugimi kraji v Sloveni-ji, fteprav je Ljubljano stiskal obroč tja do 9. maja 1945. leta, ko je prišla svoboda.
• POHOD OB ŽICI OKUPIRANE UUBUANE
Žica, ki je obdajala Ljubljano, je bila -dolga 34 kilometrov. Da bi ne pozabili, kako je naše mesto med drugo vojno trpelo, ka/ vse so Ijudje storili, kako so bili pogumni, daso prelisičili okupatorja, so leta 1957 prvič organizirali pohod »Db žici
okupirane Ljubljane«. Potemjepo-stal ta pohod vsakoletna množična prireditev ob dnevu osvoboditve Ljubljane. Na dosedanjih 26 poho-dih, je prehodilo dei te poti več kot milijon udeležericev.
Pozneje so tam, kjer je bila bode-ča Ž4ca, leta 1960. postavili 102 spominska kamna, ob mestnih vpa-dnicah pa še 6 spomenikov. Ljub-Ijanski pionirji in ptonirke so ieta 1962. in 1963. ob spominskih ka-mnih zasadili drevesa. Leta 1976. smo v Ljubljani sprejeli odlok, ki je določil, naj bi bil 60 metrov širok pas - povsod tam, kyer je tekla žica - nezazidljiv.
• TEŽAVE
Žal pa tega - kot še marsikaj dru-gega - prostorski načrtovalci niso upoštevali. Tako so traso žice. ki je nekoč obdajala Ljubljano, prerasle nove soseske, tovarne, hiše, pa se-
veda tudi črnograditelji. Zato bo Pot spominov in tovarištva nekoli-ko krajša, pa tudi kasneje dograje-na. Tisti, ki skrbijo za njeno grad-njo, so imeli namreč ničkoliko te-iav s tistimi, ki so si na črno prisvo-jili ta ali oni kos zemlje. To je že treba pošteno povedati, pa čeprav gre za prvovrstni spomenik Ljublja-ni, mestu heroju.
Za gradnjo Poti spominov \n to-variStva, ki naj bi fcot refieno tekla tam, kjer fe nekoč stala bodeča ži-ca, skrbi posebni odbor pri Mestni konferenci SZDL. Gradnja poti je razdeljena na 36 odsekov. To je po eni strani breme, saj potrebujejo za vsak posamičen načrt gradbeno dovoljenje (kar je po svoje čisti ab-surd), po drugi strani pa je to do-bro, saj jim to omogoča sprotno uporabo sredstev.
• SREDSTVA
Od 1977. do 1961. leta so zbrali nekaj nad 48,5 milijona, porabili 46 milijonov dinarjev in s tem denar-jem zgradili 15.381 metrov Poti spominov in tovarištva. Ob tem pa je treba seveda zapisati, da so to pot gradile mladinske delovne bri-gade, svoj prispevek v obliki pro-stovoljnega dela pa so dali še šte-vilni mladinci in mladinke ter delav-ci in delavke.
Cene pa gredo gor. Kot že reče-no so imeli graditelji in načrtovalci še c6l kup težav z odkupom zem-Ijišč, tako je denarja zmanjkalo. Če hočejo - in to bi vsi radi - zgraditi ta spomenik junaški Ljubljam do 1985. leta, ko bo štirideset let od njene osvoboditve, bi potrebovali še nekj nad 124 milijonov dinarjev. Jih bomo zbrali?
NEVA ŽELEZNIK