DOMOVINA , AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ! I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 24, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIIl. Jq —» » 'imic najiipan.)-liio^ re po Kaliforniji, je po- i^feži bombardirajo francosko!^.^^ Anglija se zanaša na pomoč Zed.držav ■ifornijj pristanišče Dakar v Afriki ancisco, Kal. — Ko ,ie KVal republikanski predsed- Francoski general je ukazal obstreljevati kolonijo "didat Wilikie kampanj- potem, ko se governer ni hotel podati in izročiti pristanišča. v ^H prezr' bivšega predsed-llkie')0Verja kot Politično moč. delal °vacije senator-1 ro ^ rt f Vo m se zanaša na nje-1 Ajyt za republikanske J" J°hnson •nfNit velik vpliv. Zato jWlikanci, da bo Will-Se V8či«o v tej državi, če-»anes še kaže, da bodo ^krati večino. '|ki .liamV>anj skih govorih je ^ eisto prezrl Hooverja, sh0(! /4i'el> da- bi predsedo-1 za Willkiea v San Ho, ha ITALIJANOM STOJI V AFRIKI CVET ANGLEŠKE ARMADE NASPROTI ki je bil ponoru, - za senatorskega a kljub temu, - da je Proti njemu, ima v 3°ver ni bil za Will- f^i^ublikanski kbnvenci %() eIphi.ii in Wilikie mu $ Sa i« sf* a KA m jrn- 1 , in' mislijo, i^alifor iir> ^|t°0verju, čigar dom je Kalif ornij-da bi nobene prilike niji, če bi delal Nek pravi, da Vest povsem resni- so okradli nem-p08laništvo % ; Grčija. Opisovalec iP® fa rr,u . an nemškega posla-lleda6 namreč Povedal, da l n° vlomljeno v urad J^ep0slaništva in da so -M** Važne U'stirie. Spr-'ti„a "emške tajne agente lio toda Vichy, Francija, 23. sept. — Angleške bojne ladje so začele danes popoldne obstreljevati francosko pristanišče Dakar v zahodni Afriki, kjer so zbrane francoske križarke, rušilci, podmornice in kjer je velika zaloga municije in živil. Napad je ukazal francoski general De Gaulle, ki se je postavil na čelo svobodne francoske vlade z sedežem v Londonu. De Gaulle je pozval Pierre Boissona, governerja te kolonije, naj izroči pristanišče in vse francosko brodovje. Ker se je governer zahtevi uprl ,so začele angleške bojne ladje obstre-ljavati pristanišče. Sodi se, da namerava Anglija poslati vojaštvo na suho, da tako prepreči Hitlerju in Mussolini ju in morda tudi Španiji zasesti to važno | pristanišče ob zahodni afriški mbali, odkoder sovražnik lahko i ogroža pomorsko trgovino med dela v Afriki, čeprav so Italijani zavzeli že nekaj ozemlja v Egiptu, pa niso dobili v roke še nobenih važnih postojank. An- Rim. — II Telegrafo, glasilo laškega ministra zunanjih za-! dev, grofa Ciana, komentira glede razgovorov, ki- jih je imel j nemški zunanji minister von1 Iiibbentrop z Mussolinijem zadnji teden v Rimu. časopis pravi, da nimata Hitler in Mussolini nobenih skrbi radi Zed. držav, ker v Ameriki vedno bolj pojenjuje sentiment, da bi se šlo na pomoč- Angliji. .Amerikanci i Slaba jim bo predla London. — V zakloniščih, ka mor h i t i j o Londmča ni vsako noč, da so varni pred nemškimi bombami in kjer je ponekod do 1000 postelj, je zdaj najbolj važen problem ta^ kako bodo ustavili, drnvhe, ki vlečejo dreto, da se kar zemlja trese, če spi 1000 oseb v skupnem prostoru in če smrči samo vsak drugi ali tretji, je to' že "godba," da jo je veselje poslušati (kdor jo more pač prevesti). Zaenkrat niso proti tem kalivcem nočnega miru napravili drugega, kot da so nabili, po stenah letake, na katerih se vljudno opozarja na razna sredstva, kako se človek odvadi smrčanja . -o--- Angleški kralj Jurij VI. je po radiu pozival narod, da vztraja v vojni za domovino, ker Anglija ne bo nikdar prepadla. zdaJ so z goto- m lflj ■ ,8Mfa„i da so listine menda ne C nemški diploma- \ N°v grob 'Cfv' je po dolgi -vi r n,l dobro poznani leJak Daniel Garapič, Lak o ®tanoval je na i« Se, hore Blvd. Doma odi; a S°šice na Hrvat-4qGi' Je prišel v Ame- t>č0 leti- Tukaj" zapu" Mj,- s°Prog0 Zoro, ro- % ^ ave hčeri: Goldie, >2n?.in Zoro-P0" "•liel . • tri sinove: Iva- iivel m Maxina. Poko.j- '.^jej. ®uclidu zadnjih 111 pr°dajalec zem- 1 J n°tar. Pogreb se ^etrtek zjutraj ob Zalosti v cerkev sv. cesti in potem na z 0(1 vodstvom po- fe Nai da August F. Ni bo lahka zapadno Evropo in Brazilijo. Francoski zunanji minister je I nekaj tedni in tako oslabil angle-izjavil, da radi tega Francija, si- ški oflpor v čer ne'Fo napovedala vojne An-! baje sam razočaran nad "slabim giiji, toda znala se bo braniti in vojskovanjem laške armade. Ne ... . , i • • -u i" i se bolj zanimajo za kvoje blago-1 glija ima tukaj svojo najboljšo i . . , . , , • , •• • on Ann a stanje, kot pa da bi sli v evrop-armado, ki sestoji iz 80,000 Av- . . . 4 , - m r/ i i islco vojno, trdijo ItaJnani. stralcev in Novo Zelandcev, ki _ ,'. ' v . , , , . • , 4 . ■ Dalje trdi časopis, da vladaio so znani kot najboljši borci v( ' .. . . „ , • r o'i 4. • I med Rusijo in nmsko-ber inskim angleški armadi. Poleg tega j o j ... .. .... , .. , . , • , ww.A i., i osiščem najboljši odnosaji, da tukai 4 J,000 rednih angleških i , . T • , ,. 4 4 :dela Japonska popolnoma v smi- ^ojakov, ki so se utrdili v tem! . . ' . . , , , • ,. . AAA • , i slu dogovorov z- Rimom m Ber-podnebju. Dalje 4,000 vojakov ,. T. , 4.-1 i ■• i • 'linom. Kar se tiče Španije kaže Francoske tujske legije, ki soi, , ... .. ' . , 4 .. .... ■ ' . ta vedno bolj prijazno ice nem-priznani kot najboljši vojaki naL, ., ... . .. .- . m , n , , .....: sko-itahjanski politiki, Turčija svetu. Za transportacno zivezal ,. .. . . . ' • •• ■ ji -u -A 'tudi goji skrivno zeljo, da bi se in municije je pa odbranih oO,-AA, . , .. ne zapletla v vojno. 000 vojakov domačinov. Tr '..... .. n 4.4 • ; v Grčiji so se edine odprte so- Proti tem ima sicer maršal1 , 1 ... . o • • x i4 - •• ivraznosti napram Nemčiji m Graziani se enkrat močnejšo ar- T. .... . , . j ■ T4. ,.. , | Italiji, toda s to državo bosta mado, toda iz Italije ne more do- ' ... , J v, .... . uxx. , , v, , i diktatorja lahko brez tezkoc biti potrebščin, ker angleške ^|cbrafunal kada,; ^ ^ za toJ London. - -Angleško dje kontrolirajo Sredo^msko; ^ 8e tiče'Anglije( natniguje ta ^ vlado, naj m0T/^' • X, • 4 , !č-asoni«. ho na domnk. wvolnpi- Mgleški bombniki takoj Kakor sodijo vojaški strokovnjaki, ja Mussolini računal, da bo Hitler zavzel Anglijo že pred o London, 23. sept. — Angleški kralj Jurij VI. je govoril po radiu narodu in ga zatogavljal, da s pomočjo "naših prijateljev v Ameriki" bo izšla Anglija zmagovita iz te vojne. Kralj je govoril iz zaklonišča pod bucking-hamsko palačo ravno v času, ko so nemški bombniki napadali mesto. "Anglija ne bo nikdar prepadla," je rekel kralj in svaril narod pred težkimi časi, ki še pridejo. Angleška mesta so zdaj v prvi bojni liniji, je rekel kralj in izdelovanje orožja in municije ne sme prenehati kljub vsej nevarnosti. Vojna je prav pred ril na radiu, so angleški letalci pognali štiri močne škadrone nemških bombnikov nazaj. Petnajst letal so pri tem Nemci izgubili. Angleži splošno sodijo, da je Hitler zamudil zadnji teden ugodno priliko, da bi poslal armado v Anglijo, ko so bile idealne mesečne noči in morje v Roka vskem prelivu je bilo mirno ko olje. Toda že včeraj je zavel južnjak. Začelo je močno deže-T vati in morje je začelo gnati visoke valove. Odslej pa do pomladi bo morje okrog Anglije sko-ro nepristopno radi neprestanih viharjev. Angleške baterije še vedno pazno ču.jejo na obrežju, vendar se splošno sodi, da Hitler AnnloTi nai varitA »al/Ai !vrati AnKll-ie- "'TocJa od v-seh ASlOlcZI Ha J ZainO laKOl | strani dobivamo vzpodbujevalne, * v... i ne bo nrisel preko z vojaštvom, besede, zlasti pa še od naših pri-L . ' .. . ' . . . ' . ... ce ni pnsel niti zdaj, ko je .bilo j zares lepo in ugodno vreme za V tam času, ko je kralj govo- invazijo. ---.0—-—:-- napadati nemška mesiar pravi časopisje bo vrnila udarce z udarci. London, 23. sept. — Italijanska armada ne bo imela ve se še, če bo poslal sam vojaštvo v Afriko, ali bo prepustil laško armado, da si sama poma-ahkega'g-a kakor ve in zna. o caso-začno časopis, bo pa domača revoluci- "eiesKI »omoniKi taKoj z vso ja napravila konec, demokrat- brezobzirnostjo napadati nemškemu ustroju vlade. jška mesta in vasi, da se tako pri- ' rne v strah nemško civilno prebi- i Urednika sta ob službo, valslvo' iko bo »emško Pr<#" i s» r, • i......vt'b'tvh o-bfcntito'-'isty vojne gro- ker sta za Koosevelta i , , , ... , . ; ,, , " , zote, kot jih občuti angleški na- Cnattanooga, Tenn. — Ameriški dnevnik "Chattanooga jateljev v Ameriki." Kongresnik dolži Roosevelta, da se bo po izvolitvi predsednikom odpovedal uradu Delavski vodja, ki je zatožen raketirstva, ni hotel imeti obravnave pred sodnikom Lauschetom Včeraj zjutraj bi se morala pričeti obravnava proti Albertu Ruddy, predsedniku mizarske unije. Velika porota ga .je namreč še meseca junija spoznala krivim izsiljevanja denarja od stavbenikov z grožnjo, da bo delo ustavil, če ne bo dobil zahtevane vsote denarja. Obravnava je bila določena pred sodnikom Frank J. Lauschetom. Toda predno se je pričelo z izbiranjem porotnikov, je vložil Ruddyev zagovornik Con-nell protest, da se obravnava ne sme vršiti pred sodnikom Lauschetom, ker se boji, da sodnik ne bo sodil nepristransko. Odvetnik je navedel, da je prosil sodnika, da obravnavo prestavi, česar pa sodnik ni dovolil. Washington, D. C., 23. sept. — Poslanec Andersen iz Minne-scite^j? danes izjavil v Zbornici, da se bo Roosevelt potem, ko Bo v novembru izvoljen za tretji napadov j termin, odpovedal uradu v prid k a n d i datu ame- ' Preostalim pa na- tftfa zahvala S h JA1---- 1 DO] % S0ma izpustila ime ki 'e daro" Zato ji družina ' 4eka iskreno J°hn čampa .ie za- tem je dobil Ruddy odvetnika Hornbecka. Ta je prosil za podaljšanje roka, da se pripravi. To se mu je dovolilo. Toda malo pred obravnavo, je tudi Horn-beck odstopil in Ruddy je dobil novega odvetnika, Connella. Ko je tudi ta vprašal za preložitev obravnave, je sodnik Lausche to odrekel češ, da je že dovolj teh prelaganj in da se boji, da se skriva vse kaj drugega za tem. Ko je včeraj odvetnik Connell vložil prošnjo, da se obravnavaj ne bi vršila pred sodnikom Lau-'šila seja schetom, je ta takoj poklical predsednika vrhovne sodnije države Ohio, Carla Weygandta, naj razsodi, ali je Lausche kom-petenteh, da sme predsedovati tej obravnavi ali ne. Predsednik vrhovne sodnije je odločil, da je delal sodnik Lausche pra- rod radi neprestanih Times" naznanja, da bo podpiral ^ '?ile' ^ podpredsedniškemu narod vzdignil ni zahteval konec Wallaceu. vojne. j Andersen trdi, da ima tozade- "Nemška armada, ki je bila vne podatke 0(j intimnega Roose-namenjena za invazijo, je žte|veltoveffa 1)ristaša, Thatcher ja, premagana," piše londonski ča-jki je predsednik Narodne far- Ta je še v juliju službo ma n0'3enega pomena več napa-' . . . ., , , .v, dati nemška pristanišča ob fran-ko bodo minile predsedniške vo-, , , „. . .. '.. coskem obrežju, ker nevarnosti litve. . .. . » XT.. , i za invazijo ni vec. Nikdar ne T, i smemo pozabiti, da se Hitler Koncert. Slavckov |najbolj boji> da bi začeli bom- Vstopnice za koncert mladin- bardirat. ^^ dviln0 prebi. iikega pevskega abora Slavčki se Wendell L., Willkiea. Obenem naznanja lastnik dnevnika, da sta dobila začasen dopust urednika Harris in Clement, ki se ne strinjata s politiko časopisa. Oba urednika bosta pa na 7. novembra zopet nastopila , . , . : valstvo. Angleški avijatičar.ji so dobe pri vseh pevcih, m pe^h imeli dozdaj ukaz> da 80 prines]i tega zbora, kot tudi pr, Mrs. na/ njso m u naj. Makovec v SNI). Koncert se .. . . , „„ ■ „ i ti sigurne tarče. Ta ukaz se mora vrši 6. oktobra v SND. N-apra- . . . .. , . ,. , 1 , takoj preklicati m prične naj se vite mladim veselje s tem, da, , . . , , , v. \ ' ;z bombardiranjem vsega, kar bo se udeležite koncerta. . , , , ,, v v . ! pognalo strah v kosti nemškega v azna seja 1 , . . , ,, Tr , . , , : prebivalstva. V sredo ob pol osmih se bo vr-11 skupnih društev fare T~° T- sv. Vida. Seja je radi priredi- Laska podmornica poto-tve, ki se bo vršila v dvorani podi špansko ladjo cerkvijo. Zastopniki in zastop-j Gibraltar. — Mornariške obla-nice so prošeni, da se polnošte-' sti poročajo, da je neka podmor- pisal vsem članom te zveze, da se je predsednik pred njim osebno izrazil, da če bo ponovno izvoljen, da ne bo preživel termina, ali pa da bo uvide! potrebo stopiti iz predsedniškega urada. Dalje kaže Andersen na govor, ki ga je imej, Roosevelt na čikšako narodno konvencijo po njegovi nominaciji in nominaciji Wallacea za podpredsedniškega kandidata. V tem govoru je Roosevelt izrazil konvenciji hvaležnost, da je izbrala Wallacea za "visok urad predsednika Zecl. držav." "č!a se je predsednik zmotil in rekel "predsednika" mesto "podpredsednika," ne vem, toda Roosevelt ni tega do danes še javno popravil. Toda včasih se človek spozabi in nekaj reče, kar misli, dasi ne bil smel reči." ČUDNE STVARI SE GODE, KADAR VOZNIK ZASPI IN AVTO DOBI MUHE Mrs. Opal Franks, stara 26! avto napoti. Poklicati so mora- let, lastnica nočnega kluba iz Mount Clemens, Mich., .je prišla v Cleveland na počitnice. Ker že li dvigalno karo ulične železnice, ki je avto odstranila s proge. Mrs. Franks so odpeljali na Sodnik Lausche je namreč že'vilno in da naj začne z obrav-dvakrat dovolil prestavo zasliša- navo. Sodnik Lausche je nato nja. Prvič, ko je Ruddyev zago- določil, da se prične obravnava vornik Corrigan odstopil. Po- v sredo zjutraj. FRED B. SNITE JR., KI MORA BITI V ŽELEZNIH PLJUČIH, JE POSTAL OČE ^ '^t^v tajnika ' ta^nik društva V, na 6414 Va- rame član" društva na badušnica s®edmih se bo bra-t > ' Vida zadušnica nCe p°uis J- Pircem in Vablip11!0' Prijatelji so Chicago, 111. — Mr. in Mrs. Fred B. Snite je bila rojena hčerka potom cezarejske operacije. Mati in dete se dobro počutita. kot pravijo zdravniki. Oče otroka je že štiri leta v ta-kozvanih "železnih pljučih," ker drugače ne more dihati. Samo po nekaj ur na dan sme priti ven. Pa tudi kadar ga vzamejo za nekaj ur iz tega "kotla," mora nositi na prsih posebno prire jeno napravo, ki mu omogoča dihanje. In s pomočjo strežnikov more celo napraviti nekaj kora kov po sobi. Ker so starši zelo bogati, dobiva Fred vse udobnosti, ki mu jih more nuditi zdravniška veda. Pred štirimi leti ga je zadela otroška paraliza in od tega ča sa mora biti v železnih pljučih. Lansko leto se je poročil s svojo lepo strežnico in zdravniki pravijo, da bo otrok popolnoma normalen, ker otroška paraliza ni dedna. Zdravniki izjavljajo, da Snite ne bo nikdar več popolnoma zdrav in da bo moral vse življenje prebiti v tanku, čeprav bo radi tega lahko vseeno učakal visoko starost. vilno udeleže. Vabilo za matere Daisy V. Arbuckle,'ravnateljica East Madison šole vabi vse matere, ki se zanipajo za važen problem vzgoje otrok, naj pridejo danes popoldne ob 1:30 na sestanek v sobo št. 103 v East Madison šoli. Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Josipom Hočevar. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni, da se udeleže. Pogreb Joseph Zajca Cas pogreba za pokojnim Joseph Za,j cam je določen v cerkvi sv. Vida v sredo ob desetih dopoldne. Iz Grdinove kapele se začne sprevod ob 9:30. Koncert v Euclidu V sredo večer ob osmih se vrši koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Koncert priredi WPA glasbeni pro-pekt. Vstopnina prosta. tri leta ni imela nobenega oddi-1 policijsko stražnico, kjer so veha, se je pa zdaj toliko bolj "raz-jkli, da je bila pod vplivom alko- potem izpustili pod niča potopila ob španski obali špansko tovorno ladjo, katero je smatrala za angleško. Od vse posadke se je rešil samo en mornar in ta pravi, da je bila podmornica italijanska. ---o- Prestala operacijo Mrs. Mary Ferlin-Kushliin, ki je bila operirana zadnji teden v St. Lukes bolnišnici, se počuti boljšo in ima že lahko obiske. Nahaja Se v sobi št. 203. Seja mladinskih zborov Vse zastopnike Združenih mladinskih pevskih zborov se prosi, da se udeležijo, važne seje v sredo, 25. septembra v SDD na Waterloo Rd., začetek ob osmih zvečer. IZ NAŠ/H NASELBIN Dne 14. t. m. je v Auburnu, 111., za rakom v grlu umrl Viktor Hace, star 65 let, doma iz Trbovelj. Bil je samec in nekje v Ameriki zapušča sestro in druge sorodnike. vnela." Ko se je v pondeljek zjutraj vračala s svojim avtom proti zahodni strani mesta, je zaspala pri vodilnem kolesu. Slučajno se je pa to zgodilo ravno takrat, ko se je nahajala z avtom pred Superior mostom, kjer vodi proga ulične železnice pod most. Avto, ki je menda čutil, da jo enkrat lahko udari po svojih potih, je lepo zavil s ceste in jo udaril po tračnicah pod most. In tam, ravno nad Cuyahoga reko, se je ustavil in čakal nadalj-nih navodil od lepe voznice. Ravno tedaj se pa prigodi, da za-brlizga parna piščal na neki ladji doli v reki. Mrs. Franks se zbudi in skoči pokonci misleč, da se nahaja na železniški progi in da drvi proti njej vlak. Naglo jo ubere po progi pride na zahodni zopet na cesto. hola in jo varščino. Poškodba v elektrarni Včeraj popoldne je bil Max Thompson, elektrikar v mestni elektrarni na 53. cesti pri jezeru, težko poškodovan, ko je šel skozi njegovo telo 11,000 voltov močan električni tok. Zdravniki v Charity bolnišnici So se čudili, ko je prišel delavec k zavesti in da je preživel tako močan električni tok. Toda elektrika ga je tako ožgala, da §o mu morali odrezati desno roko. Poškodha rojakinje Mrs. Rose Šimenc, 790 E. 155. St., tajnica društva Collin-woodske Slovenke št. 22 SDZ se je pri padcu precej resno poškodovala. članice so prošene, da in 'pridejo radi društvenih zadev strani mesta j na njen dom, kamor naj prinesp Tam najame j tudi asesment. taksij in vzoniku pove, kakšni strašni nesreči je ušla. Ta ji pa svetuje, naj obvesti policijo. V tem so se pa začeli razvijati doli pod mostom svetovni dogodki. Pripeljali so vozovi Detroit, Clifton in .Fulton ulične proge, ki pa niso mogli naprej, ker je bil Na operacijo Mrs. Marie Kovačič, soproga councilmana. Ed. Kovačiča, iz 1044 E. 77th St. je srečno prestala operacijo v Lakeside CHan-na House) bolnišnici. Nahaja se v sobi št. 505, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 24, 1940 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «1X7 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 - Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months 4 European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 225 Tues., Sept. 24, 1940 Kako je danes v Jugoslaviji Kakor za vse evropske male narode, tako so prišli zelo težki in nevarni časi tudi za Jugoslavijo, zanjo še posebno, ker leži, kakor pravijo, na prepihu Evrope, to je na prostoru, kjer se srečavata sever z jugom in vzhod z zapadom. Bal kan je bil že od nekdaj vrel kotel, kjer je že stoletja vrelo in so se skuhale že neštete vojske in homatije. Mi amerikanski Jugoslovani smo se zato naravno prestrašili, ko je izbruhnila sedanja svetovna vojna, kaj bo z našim narodom. S strahom smo vsak dan pričakovali, kdaj bo vojni požar zagrabil tudi Jugoslavijo. Že zadnjih deset mesecev smo v časopisju čitali pogosto poročila o zapletlja-jih, ki so napovedovali najhujše. Pa vsi ti sivi oblaki so se nenadoma razpršili in Jugoslavija je ostala mirna. Da, še več! Poročila, katera dobivamo zadnje mesece iz domovine, celo kažejo neko vsaj začasno popolno varnost Jugoslavije. Z najnevarnejšimi sosedi je znala sedanja vlada pod vodstvom kneza namestnika Pavla vpostaviti ne samo vzdržljive, temveč čelo prav prijateljske odnošaje, tako z Italijo, Nemčijo, z Madžari in z Bolgarijo. To je gotovo prava mojstrovina vladne politike, ki vzbuja občudovanje in spoštovanje celo pri nasprotnikih Jugoslavije. Tako živi sredi evropskega požara Jugoslavija popolnoma mir no svoje državno življenje in nemoteno razvija svoje nacionalno in gospodarsko življenje. Po vseh poročilih sodeč, so Slovenci, Hrvatje in Srbi ohranili mirne živce, se krepko strnili okrog, svoje vlade in spoznali, da je obstoj vseh treh narodov mogoč samo v Jugoslaviji. Jugoslavija pa je varna samo, ako se je bodo z vsem srcem oklenili vsi trije narodi, da bodo pozabili na vse sporne točke medsebojnega življenja Danes je čas stroge sloge, edinosti duha in volje in dela. Ko bo država varna, in pridejo zopet mirni časi, si bodo znali gotovo vse lepo prijateljsko-bratsko urediti, kar bo za utr jenje in procvit države potrebno, in kar bo potrebno, da; si bo vsak narod svoje pravice izvojeval. Te dni smo čitali v nekem listu lepe besede, katerih smo amerikanski Jugoslovani veseli: "Mi Jugoslovani smo narod, ki ima vse lastnosti junaškega naroda. Čeprav smo temperamentni po svojem značaju in vsak čas pripravljeni nastopiti proti vsaki krivi ci in nasilju, vendar pa znamo ohraniti vsekdar neverjetno prisebnost in hladnokrvnost, ohraniti svoje živce. Mi veru jemo vase. Naš kmet je prepričan, da je Bog pravice na njegovi strani in da mora zato koncem koncev vsekdar dobiti svojo bitko. Zato je krnet v Jugoslaviji steber države. Zato se pa tudi ne bojimo za svojo bodočnost." O slovenskem delavcu smo pa čitali tele lepe besede: "Delavec in narod sta danes tesno povezana med seboj. Drug do drugega imata pravice in odlžnosti. Zato naš delavec goji slovensko narodno zavest in ima vsakega Slovenca za svojega brata. Zato se otresa vse htistih naukov, prinesenih iz tujine, ki so ga do sedaj oddaljevali od drugih slovenskih stanov ter ga celo ščuvali proti njim. Naše delavstvo spada v slovansko narodno skupnost in so njegove koristi zaščitene samo v tej skupnosti! Z veseljem opažamo v Jugoslaviji vse te lepe pojave, ki nas zelo pomirjajo, ker vidimo, kako se vse notranje razmere države Jugoslavije iz dneva v dan vedno bolj izboljšujejo in se krepko nadaljuje na politiki narodnega sporazuma, ki se je začel s sklenitvijo narodnega sporazuma 26. avgusta 1939 s Hrvati, kateremu bo sledil v bližnji bodočnosti tudi sporazum s Srbi m Slovenci, kakor hitro bodo mednarodni zapletljaji to dovoljevali. TUJI PLAČANCI IN DOMAČI ŠPIJONI Odkar vihra vojna v Evropi, se je v Jugoslaviji nabralo mnogo tujih plačancev-špijonov, kakor čitamo v poročilih starokrjaskega časopisja. Ne manjka pa tudi domačih špi-jonov, ki služijo koristim tuje države. Ti domači špijoni služijo tujcu deloma iz neumnosti, deloma iz pohlepa po časteh in odlikovanjih. Ti širijo med narodom najrazličnejše govorice in novice. Te govorice so mnogokrat brez glave in mnogo škodujejo ugledu in dostojanstvu države, samozavesti in morali naroda in vsega prebivalstva. Prav tako pa, ti domači špijoni pošiljajo v svet najbolj gorostasne vesti o naši državi in tako zlasti nam prijateljske države popolnoma napačno informirajo o dejanskem položaju. Zato je velika narodna dolžnost zlasti naših izseljencev, da tem plačanim špijonom in razširjevalcem neresničnih vesti prav nič ne verjamejo, marveč zaupajo svoji domovini in njenemu voditelju. Naša preteklost, daljnja in bližnja zgodovina dovolj zgovorno govorita o močni narodni zavesti in velikem rodoljubju vseh Jugoslovanov. DRŽAVA JE VRNILA ŽUPNIJSKE HIŠE Jugoslavija je te dni s posebno naredbo vrnila nad 400 katoliškim župnijam njih župnijske hiše, katere so cerkve pred leti posodile državi za njene ljudske šole, pa si jih je država do sedaj lastila. Sedanja vlada je uvidela tudi to krivico katoličanom in jo je popravila, kar jo bo stalo velike vsote, ker bo morala zidati svoja nova šolska poslopja. Oltarno društvo sv. Vida V. sredo, 25. septembra, ima Oltarno društvo sv. Vida zabavni večer in sicer v dvorani pod cerkvijo ob 8:30 zvečer. Vstopnina je^ 50 centov kakor ob petkih. Ker je to izvanredna prireditev in prva v tej sezoni in ker gre za tako vzvišen namen namreč, da dobimo nekaj dohodkov za odplačilo dolga za oltar oziroma za obresti na dolg, zato je sveta dolžnost ne samo vseh članic Oltarnega društva, ampak vseh zavednih faranov, da pomagajo k uspehu te prireditve s svojo navzočnostjo. Več ko nas bo, večji bo zabava in večji bo tudi finančni uspeh. Ob tej priliki bodo oddane tudi tri nagrade. Članice, katere imate nagradne listke, ste pro-šene, da jih prinesete do srede večera, da boste lahko deležne nagrade. Poleg tega pa bo tudi več nagrad, katere so prispevali naši trgovci in katerih bodo lahko deležni navzoči. Vsi farani fare sv. Vida in njih prijatelji ste najvljudneje vabljeni, da pridete v. sredo večer v dvorano pod cerkvijo v kar največjem številu. Na svidenje, Frances Baraga. Igralska strast in drugo Več ljudi me je že nadlegovalo, da bi napisala kaj o "bančnih večerih," bom pa ugodila njihovi prošnji. Sama od svoje strani ne morem prav nič kritizirati, ker nisem še centa dala v to svrho, kajti jaz se vedno držim izreka, da je boljši, drži ga kakor lovi ga. Sploh pa še nikdar nisem želela, da bi kaj zastonj dobila. i Ljudje se pritožujejo, da že ves čas, kar obstoje bančni večeri v glediščih hodijo točno k predstavam, pa niso še ničesar dobili. Zadnjič se je neki mož silno jezil. Pripovedoval mi je, da njegova žena in hčere nesejo vsak četrtek en dolar v gledališče, on pa nima niti pravdanske spodnje obleke, nogavic pa sploh ne. Rekel je: "če pa kaj rečem, mi kar na kratko povejo 'mu-faj,' če ti ni prav. Tako (Jaleč pride človek, ko je enkrat izčrpan, tedaj bi se ga radi pa izne-bili, ko je žrtvoval vse svoje moči za svojo družino." Tako je tarnal ta stari možakar. Po mojem mnenju je to velika krivica, če oče nima nobene besede v družini. Vsaka mati bi morala svoje otroke učiti, da je treba in da se mora očeta prav tako spoštovati kakor mater. Slišala pa sem tudi že ženske, ki so tožile koliko denarja so že znesle v "šove^v upanju, da bodo nekega dne dobile kar cel tisočak. Ena izmed teh mi je rekla, da je upanje tudi nekaj vredno. Rekla je tudi, da ima že vse preračunano vnaprej kam bo dela denar in kaj vse si bo nakupila, ko dobi tisočak. Pravi, da je kar omamljena, kadar o tem premišljuje. Smejati sem se ji morala in sem ji rekla: "Ti pa kar na medvedovo kožo piješ, a medved pa še po gozdu hodi." čudno pa se mi vidi, ko vidim ljudi, ki imajo vsega v izobilju p(a se hodijo drenjat v "šov." Jaz sama sem bila samo enkrat in to je bilo neko sredo, ker je bila neka izredna predstava. Naslednji dan (v četi'tek) je bil pa ameriški praznik, zato je bil pa v sredo bančni večer, a tega jaz nisem vedela. Kakšen direndaj je bil to, kar nosili so me po gledališču. Mislila sem si: "Ubogi ljudje, saj si res zaslužijo, če kaj dobe." Smelo rečem, da je ni slabši človeške navade kot strast'na stave. Koliko denarja zapravijo ljudje, ko stavijo na konjske dirke. Poznam neko nemško dekle, ki se niti poročiti neče, ker misli, da bi ji potem mož ne pusti na ta način zapravljati denar. Rekla je, da vse kar ji ostane od zaslužka da na konjske dirke. Povedala je tudi, da če bi ona imela ves tisti denar, kar ga je že zastavila, da bi sedaj lahko imela že par tisoč dolarjev. To je pač žalostna slika strastnega igralca, ki je tako nespameten, da meče denar v žrelo brezvestnim oderuhom, ki ropajo ljudi za težko prisluženi denar. če se pa slučajno pripeti, da res kateri kaj dobi, ga pa brž naslikajo v angleškem časopisju, da ja še bolj razpalijo v ljudeh igralske strasti na razne stave. Nekateri so tako nespametni, da stavijo leta in leta, končno se pa jeze, da je vse sama goljufija. Ravno tako je pri kartah. Ko dobe kartavci v roke človeka, o katerem vedo, da ima denar, mu puste parkrat, •da dobi in mu na ta način vzbude veselje do igre, potem ga pa os kubejo in ko je ob vse, pa ne sme niti protestirati, če ne ga pa še natreskajo. Spominjam se še iz starega kraja, ko je neki mlinar zaigral konja in poln voz pšenice, ko se je potem začel nekaj jeziti, so ga pa še nabili. To je vse krivo, ker nekateri hočejo živeti na račun drugih. Naj o tej stvari zadostuje, saj itak vsi nasveti ne bodo nič zalegli. Sedaj pa še nekaj kar se tiče (Father Coughlina. čitatelji se še spominajo kako se je pred nekaj meseci naredilo iz muhe konja o tisti "Krščanski fronti" in kako se je bičalo in napa> dalo tudi Father Ooughlina > I "E." Jaz bi ne dajala takih imen j niti največjemu hobotu, ako mi ; ni nikoli nič žalega storil kakor jih je dajala "E" Father Coughlinu. Oh, kako je bilo pa potem hudo, ko niti eden izmed tistih članov ni bil obsojen. Prav gotovo bi jim bilo igralo srce veselja, če bi bili Father Coughlina deportirali kam na "hudičeve otoke." Zopet nekaj trobentajo iz Pressa, kaj je ta in ta rekel. Seveda rečejo, saj je dosti Judov in komunistov, ki so proti njemu in ga hočejo na vsak način napraviti fašista, že takoj, ko je začel govoriti na radio, so kričali, da on ni siamo fašist, ampak klero-fašist in da drži s kapitalisti, čeprav je bil on vedno proti njim. Saj jih je vendar vedno opominjal, naj delavcem dajo pošteno plačo, s katero jim bo mogoče pošteno preživljati svoje družine. Kdor je zasledoval . njegove govore, ta ne bo proti njemu. Tisti Miller v Press-u pa ni nič omenil, koliko izvodov svojega časopisa je Father Cough-lin brezplačno razposlal revnim ljudem. Rečem, da je v največ primerih boljši krogla ali pa kačji pik kakor pa pik zlobnega jezika, še posebno v tisku. Kdor driige obrekuje, sam sebe ponižuje. Pišejo tudi, da je newyorški .Smith proti Father Coughlinu, seveda, saj je bil še proti svojemu najboljšemu prijatelju, predsedniku Rooseveltu in sicer iz same nevoščljivosti, ker ni bil on nominiran oziroma izvoljen za predsedniški urad. Na govorjenje takega človeka, se pač ne more dosti dati. Sedaj pa malo poglejmo še sedanjo vojno. V nedeljo štiri tedne je rekel naš župnik v cerkvi med pridigo, da je ta vojna morala priti, ker je ta vojna kazen božja. Povedal je kako brezbožno je bilo francosko ljudstvo in nemorlno in da je Hitler šiba božja, čts pomislimo kakšne orgije so se dogajale na tistih craljevih dvorih na račun ubogega ljudstva, ki je moralo radi teh mogočnjakov hoditi boso in ra2jtrgano, da so se oni lahko oblačili v škrlat in zlato. "Vsak pes ima svoj dan," pravi pregovor. Naj le poskusijo nekoliko vsaj grozo, saj lakote itak ne 3od'o, ker so se že z vsem dobro 7 • preskrbeli. Prognanstvo bo dovolj velika šiba zanje. Seveda bo tudi tista trojica Hitler, Mussolini in Stalin do-Dili vsak svoje plačilo za vsa grozodejstva. To jim gotovo ne odide. Saj nam je znamo kako so ruski carji skozi stoletja mučili po ječah ubogo ljudstvo, ki si je upalo zgroziti se nad krivicami carskega dvora. Največ teh političnih jetnikov je umiralo v sibirskih ječah. "Domovina" iz starega kraja sedaj priobča povest "Izgnanci." Tu nam je naslikano vse gorje in muke v verige prikljenjenih jetnikov drug na drugega. Poleg tega pa je po njihovih zmuče-nih telesih pela stražnikova knuta. Tako grozovitih ječ kakor so ruske menda ni nikjer na svetu. Zato se je pa tudi zgodilo, da je bila vsa ruska carska družina postreljena. Tako se maščuje usoda nad takimi ljudmi, ki so sami imeli nebesa na zemlji, drugim pa so dali peklo. Za danes dovolj in drugič še kaj. Pozdrav, Mary Modrijan. EUCLID RIFLE CLUB EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ JA Slovenska moška Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNI^ ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU -jjl Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem člani"" pogrebnih stroškov. tal Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske org" GLAVNI ODBOR: 0. Predsedn'k: PRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton. ,, Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleve^'Jji Drugi podpredsednik: FRANK BENCINA, 14729 Thames Ave., CW Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, 0 Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O- NADZORNI ODBOR: , Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. berton, O. M Druf'i nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Cl^Jj Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Clevelar FINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E- 13 Cleveland, O. , (i Drugi odbornik- FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St. Clevelan%, ----------------Girard, «1( Iji Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Za pojasnila se obrnite nat glavnega tajnika Slovenske Mo®4 1067 Sutherland Ave., Akron, O. t Ni sreče brez nesreče in obratno. Kar" je "enemu v srečo, je drugemu v frzmago in ihto, da se prec greh dela s tem, da se kliče na aufbiks spodnjo armado, ki rabi pri bojnih tankih mesto gazolina žveplo in ki ima mesto strojnic navadne gnojne vile. Že veste, koga mislim. Tako nekako je bilo zadnjo sredo na našem strelišču, ko so našega (predsednika Jima komaj preprosili, da ni skočil iz kože, niso ga pa mogli ustaviti pri vsem prizadevanju, da ne bi spil tri po vrsti na jezo in radi vsega hudega. Bil je tako razkačen, da ni mogel nobene pravdanske povedati in šele po dolgem trudu se je fantom posrečilo, da so ga zagtopili in zvedeli, zakaj je odmašil žolč, da se je iz njega razlila ihta na te naše fante, ki nimajo nobene manire več streljajo kot bi bilo ravno od tega odvisno njih večno izveličanje. Torej z eno besedo povedano, da ne bom meštral okrog, Jim je visel par trenutkov med božjim žlakom in med sv. Vida plesom samo radi tega, ker je moral zopet poseči v društveno" blagajno in plačati finfar so-bratu Kormanu, ki jih je nalašč in iz same nagajivosti na-treskal vseh 25. To je že drugi finfar, ki je frčal letos iz naše blagajne. Adijo, pa zdravi hodite! Prvi je bil Kramarjev France, zdaj je pa Korman. Kramer jih je potem še večkrat namlatil po 25, toda Bogu 'ga bodi zahvaljeno, da so bili pri sprejemanju pravil modri možje, ki so zapisali, da se da nagrada za 25 golobov vsako sezono samo enkrat. Če bi bil petak za vsakih 25, bi bil imel Kramer zdaj že tri nove maši-ne. Korman se je že dolgo pripravljal, da jih bo. Vedno se je vrtil okrog 23 in 24 in naš predsednik je vselej krvavi pot potil, kadar je bil Korman čez 20, ne da bi katerega "mistal." Ko je imel Korman v sredo 23 golobov na vesti, je začel Jim Članom Slovenske moške zveze V soboto, 31. avgusta, je bila zaključena prva kantf vel 0 V& nepristranske in napredne organizacije. Kampanja je bila zelo uspešna in to ne samo po j vilu novega članstva, ampak tudi po tem, ker se je P° j jMrl imamo v naši sredini člane, ki so agilnrin vidijo p°tre zacije kakršna je naša zveza. _ ^ % V več slučajih sem že slišal besede: "Za koga PaSe,» 10 jemo to novo organizacijo?" Moj odgovor na to je i'1 f^j; število je članov Slovenske moške zveze, ki ne spa kaj?" Janez je čutil- d® nekaj reči. Toda , | ci-" J® (Dalje PrlP ill AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 24, 194Q .Jlf! n S WINRET0U rt Bemiknt Intralka K. *»J» »mumimUHlH'.................... k IIHV . ^ v, Je bilo čisto naravno. Strel ^ mu je vzel možatost in Usposobil za boj in za lov. S! Je sam kriv, tega najbrž Priznal. sem Pidi tistikrat priza-vkljub sovraštvu, ki je vla-4 ^ nami, in mu niti lasu ^ skrivil, je zelo govorilo Hj j v Prid. Bil sem za Kiowe , 'eb°lj Old Shatterhand, ki ^ g0V0ri ves zapad, ko pa 0zec, ki je pohabil njihove-Poglavarja. Tako sem bral Bjiv obrazih. Skoraj spo- So me gledali. ifdtj radi tega še nisem smel a, ' mi bodo prizanesli. ^ še tako spoštovali, — nisem smel pričakovati. ' sakega drugega lovca bi rebiti še izpustili, nikdar ^ Shatterhanda, ki so %\ U''ega zavidali vsi rdeči Nn mučna, strašna a J kolu mi je bila odločena i, - ^ beli človek nestrpno ča-•Vno bodo dali v gledališču t lfel.° velikega pisatelja, in ge j^qjj nestrpno so u Hrneli, da bi kmalu vi-bo trpel na kolu slav-in belokožec Old Shat- i i 'ovec 'and. 'sn0 % Sern prav dobro vedel, i ^ ^mu me ni bilo strah, kit,, n°el° me ni za mene. Ko-^nostim sem že sre-:bi|0 '. prav nič tako mi V'f srcu> kot da bi že m0" V,i kti Urnreti. človek mora N " 1 ZadnJ'ega trenutka, pa y Ucli sam vse storiti, kar I kijfia njegovo upanje seved tega ne stori' a bo zaman. 1 ^ se samo po sebi, da ko j, enil uporabiti vsako pri- ..Je pnsedel k tovari-itii J'm nekaj dopovedoval. Si >kaj jim pravi, j.ijr Shauami so mnogo culi o vedeli so, da ne zločinec. Santer-tti0g]o SanJ'e do mene nikakor ftibii ;,dobro vplivati na nje Še bo jo, A 10< ji 11, iK [01 . 'P J ^ pol i Obrnil se je k meni in pove- Mary A. Svetek: Kratek izlet po ameriškem zapadu S ig , na ugledu pri njih. ie»u _ .. .. „ pa so si tudi najbrž jj 0je zahrbtno obnašale "Jegovo prigovarjanje {^j in mi zamolčali, !'itlt niso vrnili domov, r?'til. ? da 80 me in to jih je vznemi-i„ 180 bili slabi ljudje. ' Vse pravil o meni, da Se je trudil in jim 1 POtft vVV nje-16 So ,lril in opravičil svo- M lJ 1° ni trajalo dolgo, vstali in Pida je k M v rodu Kiowa ne hribovju, vrnili se i*01 fj pU m 4 4 r H, j)(J(j0' °je wigwame, brž ko i; Vi edli- Pripravijo se bomo odšli odtod-" L,skletljljal sem, da bodo ti V° Po?/' Santer Pa ni tako ,'j lti(ii''-nal običajev in nazi ?il je skočil na noge in ■vx?slite - M lf°menili JkS^ v gorah —!" 1 - je Pida odgovo- Pftl Je 2°e°kaj se je sklenilo Aj sgodilo čisto drugače! l' & \V- Vendar mislili pro ^fSZ^^vo smrt ol -? Saj smo da bomo ne- i Juovo smrt ob ' tudi storili. Pa da »j "A n&Ua K t^ • Pa?» 'v vJakaj ste tako nena" S0runili svoje mnenje?' •^v Hi odgovorni )!' . 1» f,. 11 l " fa ____ , r?1 Pa povedal ti bom, oditi. Da bo tudi and čul naše rane- dal: "Prišli smo na Nugget cil, da bi se veselili smrti Winnetoua, poglavarja apaških psov. Nismo slutili, da bomo ujeli na Nugget cilu njegovega prijatelja in brata Old Shatterhanda. Ta dogodek je zelo važen in naše veselje je še večje. Winnetou je bil naš sovražnik, pa bil je rdeč človek. Old Shatterhand je tudi naš sovražnik, pa je belokožec. Njegova smrt bo za nas še večje veselje, nego je smrt Winnetouova, in sinovi in hčere rodu Kiowa bodo istočasno obhajali smrt teh svojih dveh najslavnejših sovražnikov. Tukaj je zbrano le majhno število naših bojevnikov in Pida je še premlad, da bi odločil, kake smrti bo umrl Old Shatterhand. Ves rod se mora zbrati in Tangua, najslavnejši in največji izmed poglavarjev rodu Kiowa, mora povzdigniti glas in povedati, kako bo umrl. Zato ne bomo ostali pri grobovih, pohiteli bomo, da pridemo domov. Kajti naši bratje in naše sestre morajo čim prej zvedeti, kako veselje jih čaka." Santer je ugovarjal. "Pa saj je vendar tole mesto najbolj pripravno za Old Shat-terhandovo smrt! Tukaj ga pri-vežite h kolu, tukaj naj umre v strašnih mukah, ob grobeh tistih, ki je radi njih bil vaš sovražnik !" "Vem. Ali smo že določili, kje bo umrl? Ali ga ne moremo -pripeljati nazaj sem h grobovom?" "Ne bo mogoče! Tangua bo hotel biti poleg pri njegovi smrti. Tangua pa ne more jezditi!" "Položili ga bomo na odeje in dva konja ga bodeta nesla. Sicer pa bo Tangua določil, kje bo Old Shatterhand umrl. In naj določi kakorkoli, gotovo je, da bo Old Shatterhand tukaj pri tehle grobovih pokopan." "Tudi če bi umrl v vaši vasi?" "Tudi." "In mrtvega bi ga spravili na Nugget cil?" "Da." "Kdo bo to storil?" "Jaz." "Ne razumem te! Zakaj bi se naj pameten rdeči bojevnik toliko mučil s truplom tega poginulega psa "Povedal ti bom zakaj, da boš bolje poznal Pido mladega po-•lavarja Kiow, ki ga, se zdi, še ne poznaš dobro. In pa da bo tudi Old' Shatterhand zvedel, kako se mu bom še po smrti zahvalil, ker me tistikrat pred mnogimi solnci ni ubil, ampak zamenjal za belokožca." In spet se je obrnil k meni ter povedal: "Old Shatterhand je sicer naš sovražnik, pa plemenit sovražnik je. Lahko bi bil vzel življenje Tangui, mojemu očetu, tistikrat ob Rio Pecosu, pri wig-wamih Apačev. Pa tega ni storil. Le ohromil ga je. In tak je bil vsikdar. Vsi rdeči možje vejo to prav dobro in ga zato tudi spoštujejo. Smrt pa mu je neizogibna, umreti bo moral, pa umrl bo, kakor umre velik junak, dokazal bo, da mu ne more izvabiti krika bolečine nobena muka, tudi taka ne, kakršne še noben človek ni okusil. In ko bo umrl, ne bodo njegovega trupla požrle ribe v reki in ne bodo ga raztrgali volkovi in mrharji prerije. Velik poglavar je in grob bo dobil, da bo v čast nam, ki smo ga premagali. In kje naj bo njegov grob? Pida je čul, da mu je nekoč podarila svojo dušo in svoje srce Nšo či, lepa hčerka Apačev. Dalje prihodnjič (Nadaljevanje) Obiskali smo jo in se tam zamudili dobro uro, da smo se malo pogovorili o preteklih letih. Sonce je bilo še visoko, ko smo se poslovili in smo bili mnenja, da bomo lahko ponoči privozili v Colorado Springs. Zapustili smo Pueblo, a komaj pa smo bili iz mesta, nas je dohitela silovita nevihta. Premišljevali smo, če mogoče dežuje tudi v puščavi, ampak take misli niso bile na mestu, ker v puščavi sploh ni dežja, k več jem v zimskem času dobe sem in tja malo snega in še tega zelo malokdaj. Pot je bila neskončna in dolgočasna. Blato se nam je nabiralo na oknih avta, da je bilo videti, kot da dežuje blato mesto vode. Skoro smo se že kesali, zakaj nismo prenočili v Pueblo. Končno smo pa le zagledali male lučke v daljavi. Vsi smo bili docela izčrpani in izmučeni. Ogledovali smo si kje bi bilo mogoče dobiti kakšno kabino, a o tem je vedno lažje misliti kakor pa v resnici dobiti. Kljub temu, da je bilo na obeh straneh ceste vse polno takih kabin, a so bile vse oddane. Tako smo se zopet ustavili ob številnih kabinah in tudi tu ničesar za nas. Oskrbnik teh kabin je menda na naših obrazih bral našo izmučenost, zato nam je svetoval dom nekega zdravnika, ki je imel več praznih sob. Stopili smo tja in bili ^mo sprejeti. Tu smo se počutili nekako tako kot doma, kajti tudi tu je sedniški kandidat Wendel Will-kie in njegova soproga. To mesto smo si predstavljali povsem drugače in zelo smo bili presenečeni, ko smo opazili, da je to mesto kakor Atlantic City največ odvisno od turistovskega prometa. Kamor smo se ozrli smo videli velike hotele, busi in privatni vozniki so čakali na turiste, ki bi mogoče želeli na Pike's Peak. Vozniki teh privatnih avtov so oblečeni v slikovite "cowboy" obleke. Tu se nam je nudil nenavaden prizor. Videli smo nekega takega voznika, ko je hitel jemati streho s svojega avta, to pa zato, da so potniki, ki so ga najeli, v avtu stali namesto sedeli, da so si vse bolje lahko ogledali. Prebivalci tega mesta so vsi na vadno oblečeni kot "cowboys." Mlekar, ki razvaža mleko ima na sebi prav tako obleko. Dekleta v restavracijah nosijo jahalne škornje in značilne pisane obleke. Povedali so nam, da se bo v tem mestu v kratkem vršila rodeo predstava v velikem obsegu, zato so bili tudi vsi prebivalci v teh značilnih domačih nošah, dokler niso vse te predstave končane. Nato pa zopet to obleko spravijo in oblečejo navadno do prihodnjega leta. Posneli smo sliko spomenika Buffalo Bill-a, ki stoji na zelo prominentnem kraju v mestu. Nato pasmo se napotili na Pike's Peak. Lahko bi se bili peljali gori z železnico, a smo si mislili, da bomo imeli več užitka, če se zvonec na vratih vedno zvonil in peljemo s svojim avtom. če ni ta je pa telefon. Zdravnik je bil zelo, zaposljen zdaj tu zdaj tam. Vse je bilo urejeno, da smo prav komodno spali in počivali. Pike's Peak je takoj onstran Colorado Springs, zato se nam .tudi ni nikamor mudilo. V istem času sta se mudila v Colorado Springs tudi republikanski pred- Prepričali smo se, da je bila resnica, kajti, ko smo pričeli voziti navzgor so se nas polaščali kaj čudni občutki, ker cesta po nekaterih krajih pelje skoro kar navpično in. če je le kateri malo pogledal nazaj v dqlino, mu je kar sapo zapiralo, če si se ozrl na robu ceste v dolino, se ti je zazdelo kot, da se voziš v letalu visoko gori v zraku. Na znamenjih smo videli, da je Pike's Peak 14,000 čevljev visoko in da je še 20 milj do vrha. Ves čas smo morali voziti v "second" edino na prav hudih ovinkih, kjer smo morali preme-niti v "first," kajti na teh ovinkih je bilo še bolj nevarno. Na vsako toliko časa se nam je odprla in kazala nova nevarnost, da smo kar pritajeno vzdihovali. V hladilniku (radiatorju) je voda pričela vreti precej prej kot smo prišli do vrha. Ob cesti je več postaj, kjer lahko nalijete sveže in mrzle vode v hladilnik. Seveda pa ob teh postajah stoje avtomobili kar v vrsti, tudi mi smo zapeljali v vrsto in čakali, da smo prišli do vode. Na teh postajah pa so tudi napisi ali navodila za motoriste kako naj ohlade motor,, da ga s premrzlo vodo ne izpridijo, ko je pregret. Zopet smo nadaljevali pot navzgor. Seveda boljši avtomobili so pustili zadaj slabejše. Je pa zelo težko prehiteti na tej cesti, kajti samo malo zavijte preveč v stran, pa je nesreča tukaj in odpeljali bi se v večnost. Približno sredi pota do vrha gore je pa državna postaja ali počivališče. Tukaj je bilo tudi dovolj vode za avtomobile in ljudi, če je kateri hotel piti. Izstopila sem, ker me je žeja že precej morila, sem se takoj poslužila prilike, da si pošteno namočim suho grlo. Globoko sem požirala, da se mi je državni paznik kar nasmejal ter še dostavil, da smo srečni, da imamo to vodo, ker zaloga vedno bolj pojemlje in da država potroši na tisoče dolarjev, da bi dobila dovoljno zalogo vode. Opazila sem tudi, da so vsak avto, ki je bil jtukaj zapisali namreč licenčno številko in iz katere države je. Na moje vprašanje, čemu to, mi je pojasnil, da federalna vlada potroši ogromne vsote denarja za gradnjo cest in vzdržavanje istih, zato pa tudi želi vedeti, če Sovražne bombe prav nič ne izbirajo, kar zadenejo se zruši pa naj bo bogataševo ali siromakovo. Slika nam predstavlja veliko apartment poslopje v vzhodnem delu Londona, kjer prebivajo največ siromašni ljudje. V tej okolici mesta so bombe uničile kar cele bloke poslopij. se bo ta projekt izplačal. Ko bodo enkrat vse ceste in druge naprave izgotovljene, bo federalna vlada izročila to cesto državi in bo gqtovo potem treba plačati en dolar za vsak avto, da bo na ta način omogočeno vzdrževanje cest in drugih naprav. Ce bi slučajno kateri bil preveč utrujen in bi si ne upal sam nadaljevati poti do vrha, si lahko najame šoferja, ki ga bo v njegovem avtu pripeljal na vrh gore. Mi smo vozili sami vse skozi. Več turistov smo videli, ko so se ustavili in so si najeli težke usnjene suknje. Premišljevali smo, če so te resnično potrebne take debele usnjene suknje. Kmalu pa smo sprevideli, da bi se bili tudi mi bolje počutili v takih suknjah kakor pa v naših lahkih. Počutili smo se nekam omotične in v glavi se nam je vrtilo. Ogledali smo si tudi znanstveno opazovalnico. Bili smo tako izmučeni, da nas je celo dihanje utrujevalo, ko smo stopali po stopnicah v to opazovalnico. Več ljudem se je zdela ta pot pretežavna in so se vrnili. Pogledali smo skoz,i teleskop, a nismo videli ničesar drugega kakor neskončno vsemirje na vse strani. Nato pa smo šli spodaj v prostor, kjer si lahko kupite spomin na ta kraj. Tukaj je bilo zelo toplo in nam je kar dobro delo. Tudi jaz sem si kupila tukaj spominček, katerega sem z veliko častjo nesla na naš avto. Obesila sem ga na radio, a moj soprog je takoj protestiral, da ne spada tja. Čutila sem se užaljeno, tedaj pa zaslišim debel in na vso moč len glas, ki je pritrdil, da do-tični spominek prav paše k radiu. Ozrla sem se iri zagledala od sonca ogoreli obraz s prijateljskim smehljajem na licih in to je bilo dovolj, da me je ogrelo. Pogledala sem ga in se ozrla tudi na njegovo licenčno številko avta in sem takoj vedela, da je bil dotičnik iz Texasa. Že veliko sem slišala o državi Texas in o njenih prebivalcih ter. njih prijaznosti in tu pa sem imela priliko, da sem se sama prepričala o tem, ko so nas nagovorili potniki, ki so se vozili v cTotičnem avtu. Vsi so izstopili in so tudi vsi naenkrat hoteli govoriti, ko sem jih jaz opozorila, da bi bilo dobro, če bi vsak nekaj časa govoril. Vsi smo se nasmejali. Povedali so nam, da v Texa-su vsi hkrati govore in če bomo šli tudi tja, tedaj bomo kmalu sprevideli, da je res in da se jih bomo zelo težko znebili. Ljudje so tako prijazni in gostoljubni, da kakor hitro boste šli mimo kakšne hiše, vas bo že kdo povabil na mal prigrizek in če nimajo ničesar drugega, s čimer bi vam pd.streglli, vam bodo dali vsaj kos buče (water-mellon). (Dalje prihodnjič) (Z PRIMORJA lila v Italijo ter je v Trstu in Vidmu zaključila s temi menicami nekaj poslov. Radeški samostan je francosko markizo tožil. Zadeva je prišla pred tržaško sodišče, ki je razveljavilo menice in priznalo krivdo markize de -Rola. —Trst .julija 1940. — 17 letni mehanik Karel Mezinec iz Trsta se je smrtno ponesrečil v tržaški ladjedelnici, ko je bil zaposlen pri žerjavu. Pri premikanju žerjava se je Mezinec približal žicam po katerih teče električni tok visoke napetosti in s hrbtom zadel ob nje, ter v nezavesti omahnil z žerjava. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. —Zaradi kemijskega procesa v senu je v Čedadu prišlo do požara na gospodarskem poslopju in hiši ki sta last plemenitašev Albini, katerih posestvo obdeluje kolon Ivan Orsetič. Požar je napravil za 30,000 lir škode, od katere trpi kolon 10,000 ker mu je zgorelo orodje, oprava itd. -o- MALI OGLASI Lot naprodaj Blizu Green Rd., severno od Miles Ave.; mera 250x150; slovenska naselbina; fina zemlja za obdelovanje; 13 milj od square. Cena samo $300. Vprašajte na 368 E. 123rd St. (226) Stanovanje se odda obstoječe iz 4 sob in kopališča; ima podstrešje in klet. Odda se družini brez otrok. Vprašajte na 1018 E. 66th Place (226) Delo dobita dve dekleti, ki imata veselje do dela in ki sta zmožni slovenskega in angleškega jezika. Delo je v novih prostorih čistilnice oblek v slovenski naselbini kot klerkinji. Vprašati je v Society Dry Cleaners, 3419 Carnegie Ave. (226) Naprodaj Hiša za 2 družini na Hale Ave., vsako stanovanje 5 sob in kopališče. Hiša je v izvrstnem stanju; ima krasen vrt in garažo za 2 avtomobila. Samo $1,000 takoj. Na Pythias Ave. se proda hiša za 1 družino, 6 velikih sob, velik lot in garaža. Lastnik bi jo rad hitro prodal. Okrog $1,000 takoj. Mavec & Co. 17110 Lake Shore Blvd. IVanhoe 4900. (225) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) ■Na dolgo-pot so odpravljeni ti mladvkanadskvfantje, ki so namenjeni p>:eko.širokega ■morja. To je dolga m nevarna pot s. katere se bo vrnil malokatei;i ali .pa-celo nohedm izmed njih. —Pred kratkim je nastala v Sloveniji velika afera v zvezi z menicami, ki jih je dal samostan francoski markizi Rene Morice de Rola.' Markiza, naveličana posvetnega življenja, se je odločila vstopiti v samostan in si je za to izbrala samostan reda sester sv. Vincenca Pavelskega v Radečah. Po pravilih reda je morala vse premoženje prepisati na omenjeni samostan. Markiza je izjavila, da ima v Franciji posestva v vrednosti več milijonov. Ker se je izgovarjala, da ji je potrebna kavcija, s katero naj bi ji bil olajšan prenos imovine na samostan ter zaradi težav pri uvozu valut in ker so jih delale francoske oblasti razne zapreke, je dobila markiza od samostana 11 menic po 300,000 dinarjev. Po krajšem času se je markiza naveličala tudi samostanskega življenja in se prese- Posestva naprodaj Hiša 6 sob, za 1 družino, v bližini 185. ceste; cena $3,800; takoj $1,400; ostalo po $21 mesečno. Hiša za 2 družini, 6 sob zgo-rej in 6 spodej, v bližini 185. ceste; cena $5,800; .takoj $1,100. Dva akra zemlje na E. 250th St. Vse udobnosti; cena $1,300. Pet akrov zemlje, 13 milj vzhodno od Notinghama; cena $1,000. 60 akrov farma, 7 sob hiša; velik hlev; cena $1,800. Za podrobnosti vprašajte F. J. Turk LA SALLE REALTY CO. 838 E. 185th St. KE 3153-W. IV 6668. (Sept. 20, 21, 24, 26, 28; Oct. 1, 3) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CIiAIK AYE. _HEndewon 2978_ i * SB OHIO CONCORD VINO 59e gal. davek plačan V VAŠI POSODI TED MANDEL'S WINERY 821 E. 222nd St. KE $445 NAZNANILO IN ZAHVALA • Mcčno žalostni naznanjamo sorodnikom in prijatf'^j|l tu/110 vest, da ,ie za vedno preminul naš nadvse ljublje"1 in brat 1 _ Anton Flack marca, Blagopokcjnik je bil rojen dne 20. marca, leta lu'":l\\ti je preminul dne 10. septembra, 1!)40. Živel je v Garrets* . Ohio. K večnemu' počitku je bil položen flo opravljeni z® jj. niči v cerkvi sv. Lovrenca nal Kalvarijo pokopališče septembra, 1940. . ^ Najlepše in prisrčno se želimc. zahvaliti vsem onim- * peložili cvetje na krsto pokojnega, vsem enim, ki so I za svete maše in onim. ki so dali svoje avtomobile na razpolago. Iskrena hvala vsem enim, ki so pri-1' J!.^ i nega krepit so pri njem čuli ali ga spremili na pokopa'" ,ij večnemu počitku. ^ I Iskrena hvala častiti duhovščini fare sv. Lovrenc*^ I opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebni! obrede. I zahvalo naj prejme pogrebni zavod Louis L. Fcrfo lepe urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in veliko ® 1 n.iencst. I)t agi sin in brat. V najlepši dobi življenja sf se I-}? vedno od svojih, ki so Te močno ljubili. Na njivi 1>®J*1 Tvtj nrvi dom—dom miru in počitka. Močno žalostni ,TJ„ čemo cb svežem grobu: "Lahka naj Ti bo rodna zemlJ®' Žalujoči ostali: FRANK FLACK, oče. FRANK. STANLEY, LOUIS in ANDREW, bratje- Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven katoliška podporna organizacija v Združen''1 Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska Katoliška]^ .... C Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., JoWtl POSLUJE ŽE 47. LETO 0 . y Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja l89 Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,0 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122,55 K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in članic v odr"5 in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15 naiUi krajevnih družt«^^ Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom sV obstanka nad $7,400.000 fjA^ GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM jfl Če se hočeA zavarovati pri dobri, pošteni in solventlU-organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Siovenaki Katoliški * se lahko zavaruješ za 6mrtnine. razne poškodbe, operacu®' »ezni in cuemoglosti, K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo Člane in v do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta- ^ lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko razredu "AA" ali "BB." Mesečni prispevek v mladinski nizik in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom slucAji'. smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. 9l)i lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavar izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: ffi I ZavarujeS se lanko za $2.00; $1.00 in 50c na dan A teaen. Asesment primerno nizek. vr«1 J K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših f| vanja. mad^ J Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo P^P" J\ rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nad* mentov. V' Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedn^ i> . haja enkrat na teden v slovenskem In angleškem Jezik11 f dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavar^is) K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov In sirot. Ce že ' udl članica te mogočne in bogate podporne organizacije, P r pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah W w druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se m^i, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organih* ^ vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. I daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega taJ0^ J ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. jM *t Hi ,j «t, tarne posode. Sledil jima je deček, zakrivajoč si obraz z roko in potiskajoč pred seboj visoki križ za procesije. Za njim je šel La-vrans. Zatiskal je oči pred dimom ter se opotekal pod težkim križem, ki ga je držal v naročju; bil je mnogo višji kot on sam. Priskočili so ljudje in jim pomagali na tla. Sira Eirik se je spotaknil, padel na kolena, cerkvene posode pa so se zakotalile po bregu. Srebrni golobček se je odprl in hostija je padla iz njega — svečenik jo je pobral, jo obrisal in poljubil, pri tem pa je na glas zaihtel; poljubil je pozlačeno moško glavo, ki je poprej stala v cerkvi nad oltarjem ter vsebovala nekaj las 1,1 tov sv. Olafa. Lavrans Bjorgulfso" V zmerom sta! na mestu in mal križ. Roke so m" m rokah križa, glavo pa je njal na ramo Kristove P bilo je videti, kakor da tolažeč nagiba Svoj lep'-obraz k možu. Na severni strani je.bila pričela streha tu \ udirati — goreče brun0; letelo ven in zadelo veli«! v stolpu ob cerkveni Zvon je zadonel z globo^j čim glasom, ki je zani tegnjem ječanju, kate preglasilo prasketanje ( (Dalje prihodnji' AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 24, 1940 Preko njene hude jezice se je lila smejava nežnost, kakor iskreča se reka čez kamenje na dnu. Ljubila ga je nad vse — od tega je bila vsa prevzeta, dasi je ves čas imela pred očmi in vedela ono drugo. Kako malo se je ujemal ta dvorjan v tenki rdeči halji, s srebrnimi ostrogami na nogah lin zlato vezenim pasom, z vrvenjem ob košnji na Jorundgaardu. Opa-j žila je tudi, da očeta ni bilo domov, dasi je poslala mati Ram-borgo doli k reki, da bi mu sporočila, kdo je prišel v goste. Erlend je stopil k nji in jo objel okoli ramen: "Ali moreš razumeti?" je ves žareč dejal. "Mar se ti ne zdi čudno, da veljajo vse te priprave najini svatbi?" Kristina ga je poljubila in potisnila v stran — zalila je perotnino z mastjo in ga prosila, naj ji ne bo v napotje. Ne, ni mu marala povedati —. Šele k večerji se je Lavrans vrnil domov — skupaj s posli. Oblečen je bil domala kakor delavci: nosil je haljo dokolen-ko iz nebarvanega raša ter do gležnjev segajoče hlače iz istega blaga; bil je bos in nosil je koso na rami. Od služinčadi se je razlikoval edinole po tem, da je nosil usnjen naplečnik za sokola, ki mu je sedel na levem ramenu. Za roko je vodil Ram-borgo. Lavrans je pozdravil svojega zeta prav prisrčno ter ga prosil oproščenja, da ni prej prišel — z delom na polju morajo kar moči pohiteti, zakaj med košnjo in žetvijo bo moral potovati v trgovskih poslih v mesto. Ko je pa Erlend po večerji povedal, čemu je prišel, je postal Lavrans precej zapet. V tem času, je menil, nikakor ne m i*r e .pogrešati vozov in konj. Erlend je odgovoril, da je sam pripeljal s seboj štiri toverne konje. Lavrans je opomnil, da bo blaga najmanj za tri tovore. Razen tega si pa mora dekle še pridržati obleko. Posteljnino pa, ki jo dobi Kristina, bodo potrebovali na dvoru ob času svatbe, ko bodo morali prenočiti toliko gostov. Ne, ne, je menil Erlend. Se bo že našla kakšna možnost, da odpeljejo balo jeseni. Toda veselilo ga je, ko'mu je opat ponudil prevoz na samostanski ladji, in mislil je, da se to kar pametno sliši. Opat se je bil namreč spomnil, da sta si v sorodu: "Tega se spomni zdaj vsak," je rekel Erlend in se nasmehnil. Tastovo nezadovoljstvo ga po vsem videzu ni prav nič motilo. Naposled so se vendarle sporazumeli, da dobi Erlend na posodo voz in da odpelje tovor tistih stvari, ki jih bo Kristina najbolj nujno potrebovala, ko bo prišla na svoj novi dom. Naslednji dan so pridno nakladali. Mati je menila, da bi mogli s tem vozom odpraviti velike in male statve — saj bo imela do poroke komaj še kaj časa za tkanje. Ragnfrid in njena hči sta odstrigli tkanino, ki je bila v delu. Bila je sirova raševina, toda iz najtanjšega tkiva, vanjo so bile vprede-ne krotovice iz črne volne, ki so tvorile enakomeren pegast vzorec. Kristina in mati sta zvili blago in ga položili v kožnato' vrečo. Kristina si je mislila, da bo dobro za povoje — da bi bilo tudi lepo, če bi bili na njem prišiti rdeči in modri trakovi. Tudi šivalno mizico, ki jo je bil svojčas napravil Arne, bi zraven. Kristina je li rdeči plameni. Moža sta skokoma odhitela čez dvorišče. Lavrans je sunkoma odpiral vrata v poslopja in klical noter; ljudje so privreli ven. "Vzemite sekire, vzemite se-— velike sekire," je klical, kavi je —" tekel je proti hlevu. Hip nato je bil že zunaj vodeč Guldsveina za grivo; zavihtel se je na neosedlanega konja in zdirjal proti severu, z ve- vaela iz skrinje vse, kar je s j )iko sekiro v roki> Erlend je jez. časom dobila od Erlenda v dar. dil tik za njim _ vsi možje so Pokazala je materi modri bar- sledili> Nekaj jih je bil() na ko_ žunasti plašč z rdečim vzorcem, njih( drugi pa niso mog]i ukro_ v katerem bo jezdila v ženito- titi preplašenih živali, zato so vanjskem sprevodu. Mati ga je jih kar pustili ter tekH za dru- obračala na vse strani ter otipa-, gimi< Nazadnje so odšle Ragn-vala blago in krzneno podlogo. Ifrid in dekle s čebri in vedri. "To je zelo dragocen plašč," zdelo se je, da se nihče več je rekla Ragnfrid. "Kdaj ti ga je Erlend podaril?" "Dal mi ga je, ko sem bila v Nonneseterju," je odgovorila hči. Poročno skrinjo, katero je mati polnila vse od Kristinine mladosti, sta do dna preuredili. Bila je okrašena s polji in na vsakem polju je bila rezbarija, ki je predstavljala skakajočo žival ali ptico med listjem. Poročno obleko je spravila Ragnfrid v eno svojih skrinj. Ni bila še čisto dovršena, šivali sta jo bili pozimi. Bila je iz škrlatno rdeče svile in tako urezana, da bi se zelo tesno oprijemala života. Kristina je pomislila, da ji utegne biti zdaj preozka čez prsi. ne meni za nevihto. V svitu bliskov je bilo videti, kako vre ljudstvo iz hiš niže po dolini. Sira Eirik je tekel že po griču navzgor, njegovi ljudje pa za njim. Spodaj na mostu je zagrmelo pod konjskimi kopiti — nekaj mož je v diru šinilo mimo; z bledimi, preplašenimi obrazi so se ozirali k svoji goreči cerkvi. Od jugovzhoda je vlekla lahna sapa. Ogenj je bil že močno zajel severno steno; vrata na zahodni strani so bila že nedostopna. Toda južna stran, in kor sta bila še nedotaknjena. Kristina in ženske z Jorund-gaarda so dospele na južni strani cerkve do pokopališča, na nekem mestu, kjer je bila ograja podrta. Mogočni rdeči žar je razsvet-Proti večeru je ves tovor le-1 ljeval hosto severno od cerkve žal pripravljen in povezan pod ponjavo na vozu. Naslednje jutro zarana je nameraval Erlend odriniti. Stal je ob Kristini, se naslanjal na plot in gledal proti severu, kjer je črn hudourni oblak polnil dolino. Grmepje se je valilo v gorah — proti jugu pa je bilo vse," travniki in reka, obli-to z rumeno, šeemečo sončno svetlobo. "Ali se še spominjaš nevihte — takrat v gozdu pri Gerdaru-du?" je tiho vprašal 111 se igral z njenimi prsti. Kristina je pokimala in se poskusila nasmehniti. Zrak je bil tako težak in soparen — glava jo je bolela in kadar je zadihala, jo je vselej oblil pot. Lavrans je pristopil'k njima in govoril o vremenu. Malokdaj je napravilo kaj škode tukaj v dolini — toda Bog vedi, če ne bo slišati, da se je v planinah ponesrečilo kaj goveda in konj. Nad cerkvijo na griču je bilo črno ko noč. V svetlobi bliska je bilo videti krdelo konj, ki so se nemirno gnetli na livadi pred cerkveno ograjo. Lavrans je sodil, da niso iz doline — prejko-ne so iz Dovra in so se doslej pasli na planini pod Jetto; da pa poj de vendar tja gori in pogleda, je zakriičal skozi bobnenje groma — če ni med njimi morda kaj njegovih —. Strašen blisk je raztrgal temo tam zgoraj — grom je tako zatiskal, da ni bilo razumeti niti besede. Konji so zdrveli čez travnike ob vznožju pobočja. Vsi trije so se pokrižali — — zopet se je zabliskalo; bilo je, kakor da se je odprlo nebo nad njimi, ogromna snežno bela ognjena kača jih je ošinila — vrglo jih je drugega proti drugemu, vzelo jim je vid, obstali so z zaprtimi očmi, v nos jim je udaril, vonj kakor po ožganem kamenju — in treskanje groma jim je skoraj ušesa razneslo. "Sveti Olaf, pomozi nam," je rekel Lavrans tiho. "Poglejte brezo! poglejte brezo!" je za-klical Erlend; visoka breza se je kakor zamajala — nato pa se je odkrhnila od nje debela veja in omahnila na tla, pustivši v deblu zevajočo rano. "Mislim, da gori —. Jezus Kristus! Cerkvena streha gori," je vzkliknil Lavrans. Stali so in strmeli tja gOri — ne — pač! Izpod' strešnega nastavka so med skodlami zasika- in ledino s koli, ki so' rabili za privezovanje konj. Radi vročine ni mogel nihče, tjakaj — križ je stal tam ves sam, kopajoč se v plamenih. Zdelo se je, da živi in se giblje. Skozi prasketanje in sikanje ognja je bobnelo udarjanje sekir ob tramovje južne stene. V lopi, ki je kroginkrog obdajala cerkev; so stali možje, ki so razbijali in sekali, drugi pa so poskušali podreti lopo samo. Nekateri so zaklicali ženskam z Jo-rundgaarda, da je šel Lavrans z nekaj možmi za Sirom Eirikom v cerkev. Poskusiti so morali prebiti južno steno — tudi na tej strani so med skodlami na strehi že lizal i ognjeni plamen-čki. Če bi se veter obrnil ali polegel, bi ogenj zajel vso cerkev. Misliti na gašenje, ni imelo pomena; ni bilo časa, da bi se ljudje sklenili v verigo doli do reke, toda na Ragnfrldino povelje so se ženske postavile v vrsto ter podajale vodo iz potočka, ki je tekel zahodno ob poti — tako je bilo mogoče polivati vsaj južno steno in pa može, ki so tam delali. Mnoge izmed žensk so ihtele od vznemirjenja in strahu zaradi tistih, ki so bili vdrli v goreče poslopje, ter od žalosti zaradi cerkve. Kristina je stala čisto spredaj v verigi žensk in podajala vedro za vedrom — brez sape je strmela v cerkev, v kateri so delali možje, oče in gotovo tudi Erlend. Stebri krožne lope so ležali na tleh, vsevprek pomešani z bruni in skodlami. Možje so z vso silo naskočili steno — cel trop jih je dvignil bruno ter z njim butal obnjo. Erlend in eden izmed njegovih hlapcev sta prišla skozi vratca na južni strani prezbiteri.ja na piano; nosila sta veliko skrinjo iz zakristije, na kateri je po navadi sedel Sira Eirik, kadar je spovedoval. Zavlekla sta jo na ledino pred cerkvijo. Kristina ni razločila, kaj je Erlend zaklical, ko je hitel nazaj v lopo ob cerkvi. Skakal je gibčno kot maček — vrhnjo obleko je bil vrgel s sebe in bil v sami srajci, v hlačah in nogavicah. Drugi pa so prestregli njegov krik: gorelo je v zakristiji in v prezbiteriju; nihče ni več mogel iz glavne ladje k južnim vratom — ogenj je že zapiral oba izhoda. Nekoliko brun v steni je že bilo razsekanih, Erlend je pograbil požarni kavelj ter pričel trgati in izdirati tramovje — posrečilo se jim je, da so v steni napravili odprtino, medtem ko. so drugi kričali, naj pazijo, da se ne zruši streha nad tistimi, ki so v cerkvi. Zdaj je tudi že na tej strani streha močno gorela, vročina pa je bila vedno neznosnejša. Erlend je zlezel skozi odprtino noter in pomagal Siru Eiri-ku na prosto. Svečenik je nesel v naročju svoje halje svete ol- Ko je predsednik Roosevelt pozval narod, da naj posveti en dan kot dan molitve za mir, se je isti dan tudi sam , udeležil teh molitev in sicer v cerkvi v Hyde Parku, N. Y. Na levo je pastor Frank R. Wilson, na desno pa predsednikov telesni stražnik, Thomas Qualters. WiUiom Kenneally iz New Yorka, ki je predsednik "National Maritime Union" je z medklici motil kongresnih e pri debati glede obvezne vojaške službe. Kričal je z galerije, da je obvezna■ vojaška služba ameriški fašizem. Sevida so ga stražniki postavili na hladno. Norveška princezinja Martha si ogleduje male lasaČlce (dolike). ki so oblečene v norveških narodnih nošah, te bodo tukaj živeči Norvežani, prodali in demv pa poslali v $vojo čemovino za prizadete po vojni.