XXIII Ljubljana, marec 1981 štev. 275 Upadanje investicij že vpliva na uspeh V m’ feraHk lnrem poslovnem letu se je v fnvptvn-^tvu ze občutilo upadanje oali tlc,js*ce dejavnosti, ki se bo na-kj_ J,.Val° tudi še v letu 1981. Podatku1 P*1 objavljamo za Gradis kot ne„ 0 (brez IB, saj se rezultati nje-Žbim P°s*ovanja ne upoštevajo v m0r ern zaključnem računu, ki ga d0 it delovna organizacija sestaviti rači, ' marca) so zbrani iz zaključnih dei“ 0V Posameznih TOZD in obeh jUDl^njh skupnosti (skupnih služb in °d značilnosti poslovanja v stVoek'em letu je brez dvoma dej-0re ’ ?a je ena od naših temeljnih T in podpira predlog, da se < vključi v Sekcijo za pospeševa 1 ekonomskih odnosov z Italijo v spodarski zbornici Jugoslavije- 1 Predlagan je bil Gradisov deleF za III. kongres samoupravljaj Jugoslavije. To je mladinec To j Zupančič iz tozda GE Ljubu ' okolica. l' Če bo Gradis letos pokrovitelj gostitelj srečanja mladine vojno gradevfnskih poduzeča J j sla vije, predsedstvo konfet?' meni, da naj bi to srečanje izpel]3 mesecu mladosti, to je v majm . TELEVIZIJCI V GRADISU Izobraževalna redakdja RTV Ljubljana je pod vodstvom Dani?** Čakša snemala poklice v Gradisu, saj je vključila v program usmerjc' nega izobraževanja predstavitev poklicev gradbene stroke, predvse>|! z vidika praktičnega usmerjanja mladih. Gradbene poklice so snem0*1 v Kopru, Železokrivnid, Obratu gradbenih polizdelkov in Lesno ifl' dustrijskem obratu v Škofji loki. Na sliki: v OGP so televizijci snem0*1 proces proizvodnje nosilcev. C. •' I :0j lltvedh V ^asu zaključnih priprav na e rajh ce*ovitega programa preo- k,oveniif8S-in Jzobraže«niavSR j-:. “J1- Objavljeni so bili ze raz-1 €',n Pfosta mesta za dodelitev šti-:tn kJ 23 u^ence *n študente prvih ,jaIkov usmerjenega izobraževa- UvaJanjem usmerjenega izobrazi nja bo temeljito spremenil utes ^ s'stem izobraževanja tudi pri viohrZ -Sti v Pogledu kadrovanja in toan' azevania učencev in izobražena ta .delu- Ob sprejemu Zakona -s8tavler^enem izobraževanju posta-nilel i° izobraževanje sestavni >£v uruženega dela in na isti črti se ifio ^eta. u^itelj — kot izvajalec izobraževalnih programov abnvec v Proizvodnji — kot upo-r|Jeri lk teh storitev. S tem je dose-',ll)r. ? Podružbljanje vzgoje in izo- vVania in njegove samoupravne 0 E°brazbe v zdmženem delu. e na izmed osnovnih nalog zdru-e8a dela pri uresničevanji! Kadrovanje v usmerjenem izobraževanju finega izobraževanja je ned-mn : realno planiranje kadrovskih l‘llrov°bodneValnir l0tTf \Plani ka" 'sak Odo morali biti dolgoročni in lite n 3 P°manjkljivost pri planiranju fflank1 b° ^ez leto ali dve maščevala. ’ . ^drov, oziroma izobraževanja 'jjj 0re) temeljni pogoj, ki omogoča uspešno delovanje tako TOZD, kot vzgojno izobraževalnih ustanov. Jasno opredeljene kadrovsko izobraževalne potfebe so hkrati tudi osnova svobodne menjave dela med združenim delom in vzgojno izobraževalnimi organizacijami.- Na osnovi programa izobraževanja bomo letos sklenili 150 štipendij učencev, kar pomeni skoraj polovico manj kot prejšnje leto. Trenutno imamo še 685 učencev vseh strok. Vsi ti učenci bodo končali šolanje v 2 letih. Pri kadrovanju smo upoštevali tudi velike stroške, saj bomo polovico letos namenjenih ■ sredstev za izobraževanje porabili za učence. Tako kot v ostalih programih velja tudi za gradbeništvo skupna vzgojnoizobraževalna osnova, ki bo trajala dve leti. Program skupne vzgojno izobraževalne osnove sestavlja več vzgojnoizobraževalnih področij, med njimi proizvodno tehnično področje, oziroma proizvodno delovna praksa. Proizvodno delovna praksa se bo izvajala v delovni organizaciji in sicer dva tedna strnjeno v prvem in dva tedna v drugem letu. Ves ostali čas bodo učenci v šoli, torej bistveno drugače kot doslej. Prvi letnik usmerjenega izobraže- Mko f^EDNJE va°^e- ^SNOVNO 20BRAŽE- VANJE PROGRAMI ZA PRIDOBITEV DOKTORATA_ PROGRAMI ZA PRIDOBITEV MAGISTERIJA PROGRAMI ZA PRIDOBITEV VISOKE IZOBRAZBE PROGRAMI ZA PRIDOBITEV VIŠJE IZOBRAZBE PROGRAMI SREDNJEGA NADALJEVALNI PROGRAMI SRED. IZ. SKRAJŠANI PROGRAMI SREDNJEGA IZOBRAŽEV. IZOBRAŽEVANJA OSNOVNA ŠOLA PREDŠOLSKA VZGOJA vanja za naziv gradbinec bo imel 80 ur praktičnega dela, drugi letnik 160 ur in tretji letnik 840 ur praktičnega dela v neposredni proizvodnji. Proizvodno delo bodo vodili inštruktorji, ki morajo imeti ustrezno andra-goško-pedagoško znanje. Urejeni morajo biti tudi ustrezni prostori (delavnice) za nemoteno opravljanje prakse. V Gradisu imamo že 44 inštruktorjev za katere bomo še ta mesec organizirali krajše tečaje ter jih seznanili z osnovami pedagogike, psihologije in metodike poučevanja praktičnega pouka. Celotno organizacijo in vzgojo učencev v usmerjenem izobraževanju bo prevzel Center za izobraževanje. Ker mora biti tudi proizvodno-de-lovna praksa poltehnično zasnovana, že pripravljamo programe te prakse, ki bodo obsegali tehnološko in samoupravno organizacijo dela, značilnosti dela in naloge poklicev v gradbeništvu, povezanost in medsebojno odvisnost umskega in fizičnega dela ter pravilno uporabo zaščitnih sredstev, skratka, učenci morajo v tem kratkem času osvojiti značilno in najpomembnejša delovna znanja in delovne navade ter, da spoznajo osnovo sodobne tehnologije dela v gradbeništvu. Skratka oblika, vsebina in programi usmerjenega izobraževanja so razvidni iz objavljene skice. Poglavitne sestavine teh programov so: — skupna vzgojno izobrazbena osnova, oziroma usmerjanje v poklic, ki zajema prvi dve leti šolanja. Ta omogoča učencem širjenje in poglabljanje splošne izobrazbe. temeljna strokovna, teoretična in praktična znanja, ki so potrebna v vsaki stroki in si jih bodo učenci pridobili v tretjem letniku, za nazive gradbinec-zidar, tesar, itd. — posebna strokovno tehnična znanja, ki si jih bodo učenci pridobili v 3 in 4 letniku srednjega izobraževanja in pridobili nazive gradbeni tehnik. Usmerjeno izobraževanje zagotavlja mladini višjo raven splošne izobrazbe, širše temelje strokovne izobrazbe in bolj odprte poti za šolanje na višjih in visokih stopnjah izobraževanja. Skratka iz skrajšanega programa srednjega izobražer .vanja je učencem in delavcem v proizvodnji odprta pot v programe srednjega izobraževanja, iz teh v nadaljevalne programe ter v programe višjega in visokega izobraževanja. Odločitev za program bo večini pomenila tudi odločitev za življenjsko področje dela in nadaljnega izobraževanja.Možnosti za vključevanje v gradbene poklice je veliko, toda pred nami stoji težka naloga, kako zainteresirati mladino iz Slovenije, da se bo za gradbene poklice bolj odločevala kot doslej. LOJZE CEPUŠ Rezultati izobraževanja v letu 1980 V letu 1980 smo nadaljevali s sistematičnim izobraževanjem lastnih kadrov. V nadaljevanju objavljamo le nekaj konkretnih akcij iti rezultatov izobraževanja. — na srednjih, višjih in visokih šolah štipendiramo 208 dijakov in štipendistov, — ob delu se izobražuje 126 delavcev Gradisa, — v lanskem letu smo imeli 830 učencev vseh strok, —- na novo smo sprejeli 61 pripravnikov od katerih je zaključni izpit uspešno končalo 60. — počitniško prakso je opravljalo 325 dijakov, med njimi 4 tuji študenti, — dvomesečnih tečajev za poklice ozkih profilov (PK zidarji, tesarji, železokrivci) se je udeležilo 352 delavcev, — tečajev za poklic K V delavca se jev 16 akcijah udeležilo 211 delavcev, ' — raznih tečajev dopolnilnega izobraževanja seje udeležilo 206 delavcev, \' — družbenopolitične seminarje je obiskovalo 402 delavcev, — preizkus znanja iz varstva pri delu je opravilo 2100 delavcev, — izdanih je bilo 10 skripta iz raznih področij — v domovih učencev je bilo organizirano 22 predavanj ter 12 kul-turno-zabavnih prireditev, — ustanovljenih je bilo več krožkov, kotfotokrožek, filmski krožek, radio amaterski krožek, dramski krožek itd... Podoben program Centra je bil sprejet tudi za leto 1981 s posebnim povdarkom na izobraževanju tehnično-strokovnih kadrov. Lpjze Cepuš Sistem vzgoje in izobraževanja Nadaljevanje s 1. str. Upadanje investicij... Delež efektivnih ur v vseh urah se je povečal od 83,8 % leta 1979 na 84,3 % lani. Leta 1980 je bilo opravljeno 962 tisoč nadur, leto prej pa 1.261 tisoč nadur. Število nadur se je zmanjšalo za 25 %. Realiziranih ur je bilo nekoliko manj — 16.528 tisoč ur. Kvalifikacijski količnik se je povečal od 1.993 na 2.037 t.j. za 2,2 %. USPEH POSLOVANJA Materialni stroški so se povečali za 12 % v primerjavi z letom 1979 in presegajo planirane za 7 %. Amortizacija po obveznih minimalnih stopnjah se je povečala zi.30 %, in dosega planirano s 97%. Po odbitku materialnih stroškov (5.852 mio din) in amortizacije (146 mio) od celotnega prihodka, dobimo doseženi dohodek. Ta je 2.143 mio din. Povečal se je za 12 % in zaostaja za planirano vrednostjo za 7%. Rast dohodka je skromna predvsem zaradi nizke ekonomičnosti. Iz dohodka moramo plačati razne obveznosti do družbe (SIS, članarine, zav. premije, obresti itd). Obveznosti so se povečale malo bolj kot •dohodek so pa precej večje kot smo jih načrtovali. Po odbitku obveznosti ostane čisti dohodek, 1.507 mio din. Povečal se je za 11% in tvori 70 % dohodka. Iz čistega dohodka najprej odvajamo del za osebne dohodke. Za osebne dohodke smo namenili 1.036 mio din, kar je za 15% več kot leto poprej in za 2% manj kot smo načrtovali. Vidimo, da je porast osebnih dohodkov nekoliko večji kot je porast dohodka. Gradis kot celota se je držal določil dogovora in ne prekoračuje z dogovorom dovoljene mase za osebne dohodke. V dveh TOZD so prekoračili dovoljeno višino osebnih dohodkov. Če upoštevamo porast življenjskih stroškov za 30% vidimo, da so se osebni dohodki v Gradisu realno zmanjšali za 11 % (v nekaterih TOZD nekoliko manj, v drugih več). Dovoljena višina OD je 1.047 mio din. Interna merila upoštevajo pri izračunu dovoljene višine osebnih dohodkov tudi donosnost dohodka. Donosnost dohodka je v Gradisu nizka zaradi visokih poprečno porabljenih poslovnih sredstev in ta sredstva še vedno naraščajo. Po internih merilih lahko v TOZD namenijo za osebne dohodke 963 mio din namenili pa so 975 mio din, kar je za 12 mio din ali 1,2% več. V letu 1980 so znašali neto osebni dohodki na uro 43,54 din oziroma 8.133 din na mesec. V primerjavi z letom 1979 so se urni OD nominalno povečali za 16,4% in mesečni za 14%. Življenjski stroški so se v letu 1980 povečali za 29,80%. S tem so se realni osebni dohodki znižali za: — urni za 10,3 % — mesečni za*12,2% Najvišji OD na uro je znašal 123,57 din, leta 1979 pa je bil 109,28 din. Povečal se je za 13%. Najnižji OD na uro je bil 20,72 in se je v primerjavi z letom 1979 povečal za 12%. Več o osebnih dohodkih je objavljeno v Analizi osebnih dohodkov v Gradisovih obvestilih 1.30 štev. 57. OSTANEK ČISTEGA DOHODKA Ostanek čistega dohodka je 471 mio din. Povečal se je za 4 %, močno pa zaostajala planirano vrednostjo — za 24 %! Ostanek čistega dohodka razdelimo na skupno porabo, del namenjen za stanovanjsko gradnjo ter za poslovni, rezervni in druge sklade. Za stanovanjsko gradnjo moramo nameniti vsaj 6% od izplačanih osebnih dohodkov, lahko pa tudi več. V primerjavi z letom 1979 smo za stan. gradnjo namenili celo nekoliko manj. Del namenjen za skupno porabo se je povečal za 39 % in presega planirano vsoto za 22%. Del tega zneska se bo v letu 1981 porabil za neposredne potrebe delavcev, del pa za izgradnjo samskih in delavskih domov in drugih plačil, ki se plačujejo iz sklada skupne porabe. Največ namenimo iz ostanka čistega dohodka za poslovni sklad. Za poslovni sklad smo namenili 288 mio din, kar je 61 % od ostanka čistega dohodka. Iz poslovnega sklada moramo plačati družbi mnoge obveznosti (nerazviti, ceste, železnice, luke, energetika), poleg tega pa moramo skrbeti še za obnavljanje in razširitev lastnih zmogljivosti. Del namenjen za rezervni sklad je določen z zakonom t.j. 2,5 % od doseženega dohodka. Tako smo v rezervni sklad namenili 52 mio din. Za potrebe krajevnih skupnosti in drugih obveznosti smo namenili 1(^ mio din. Izgubo, ki smo jo omenili že uvodoma je 124 mio din. TOZD Koper je iz denarnih sredstev svojega rezervnega sklada v višini 3 mio din že pokrila del te izgube. V sanacijskem programu, ki ga morajo sestaviti v TOZD najkasneje do 1. junija bo tudi naveden način pokrivanja izgu-hc KAZALNIKI Najboljšo sliko o rezultatih poslovanja nam dajo kazalniki. Primerjava z načrtovanimi vrednostmi ni ugodna, saj z izjemo produktivnosti ne dosegamo planiranih kazalnikov. Produktivnost merjena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro se je nominalno povečala za 14 %. Z upoštevanjem porasta cen za 31,6 % pa se je produkti v-nost realno znižala za 13,3 %. Zelo visoka poprečno uporabljena poslovna sredstva, ki so znašala 5.595 mio din in so za 42 % večja kot leto poprej so močno poslabšala rentabilnost poslovanja. ZORA VEHOVEC Kdaj benificiran delovni staž za gradbenega delavca? Nadal < ukrep doho< To je vprašanje, ki je ostalo brez generacija, ki je preživela vse tčg V( odgovora in obrazložitve na konfe- težkih povojnih let. . „ kako renči OOZK pri GIP Gradis TOZD Za slabo zdravstveno stanje^ Ravne na Koroškem. delavcev so objektivni razlogi' A) pr Pred leti so sindikati veliko raz- leta ndzaj je bilo preslabo preS. 1. pravijali na tem področju — kako ljeno za prehrano delavcev. z rejan doseči benificiran staž za neposred- mnogi starejši delavci bolujej0 ka in nega gradbenega delavca na grad- nrekaviifti v»iiVr> tudi revi"3 hodk bišču. V javnosti je nastalo zatišje na tem delu, ki je verjetno naletelo na nepremostljive ovire. Gradbeni delavec kljub temu opravi največ delovnih ur v svoji delovni dobi in plačuje prispevke tudi za ure, ki se mu ne štejejo v delovno dobo. mnogi siarejsi ueiavci ' .. -- prebavilih, ^veliko je tudi reVBV , htidk nih bolnikov, za kar so povod s sPrej vanjske barake in slaba zaš&j Pravi sredstva, katerim šele v zadnjih osno’ posvečamo več pozornosti. hodk V naši TOZD na Ravnah up' prete ljamo, da gre v redno upokoji16 z dol ljamo, da gre v redno upokoji1 z do 10% neposrednih gradbenih d1- lahki cev. Verjetno tudi v drugih to oseb Razmišljam — če bi vsem starejšim delavcem šteli v delovno dobo vse opravljene nadure, ki so jih takorekoč morali delati v vseh povojnih letih, še danes pri raznih nujnih delih, sploh ne bi bilo vprašanje o benifikaciji delovnega staža. Tako ocenjujemo le redno delo — ne pa delo in delovne ure, ki jih delavec vloži v delo. Dolgoletno opazovanje neposrednega gradbenega delavca, nas še zmeraj ni izučilo, kakšna razvalina postane človek po 35. letih dela na gradbišču. ' Vemo, da se pogoji dela izboljšujejo, pa vendar je pred nami starejša Gradisa ni nič boljše. ,J 2. Potrebno bo razmisliti! Sintl' za o: bodo morali na tem področju,s, Ustvi za delavca, malo več delati ter I dose svetiti več skrbi delovnemu člo' Zi in se malo manj ukvarjati s sp" tudi nimi manifestacijami. , n'at« imi mannestactjami. iv . “«u< Vse te slabosti v gradbeništ' prih povod, da postaja poklic gradbe , stav nezanimiv, zato se vedno manjm *otn dih odloča zanj. . Z Tudi starejši se preusmerja) posi druge poklice, v boljše delovne (ek< goje — v tovarne. Delavci gradbeništva — b°"jj vztrajni in odločni, pa bomo ne dosegli tudi to. „1. LUDVIK RUDO1 Večji del svojega življenja so preživeli na terenu — na žerjavih, ter d o' čaltaM jubilejnih 60 let: Lojze Kobal, Branko Friš in Štefan Fark6* Čestitamo! j | Nadaljevanje s 1. str. Ali stabilizacija... teg< ukr ^?Vec*a °b ustrezno sprejetih dohodk 23 dose8anie ustreznega v V Gradisu imamo več možnosti, je« kako to doseči. gjlpf. P** sredstvih za osebne dohodke 2i r • • Pr> določevanju meril o razpoko ' k„)anJu dohodka in čistega dohod-mat u • H* delitve sredstev za osebne do-;(ai> s ke’ tako da bomo upoštevali 0 nr 6ta na^e*a *z našega samou-j, le! P avnega sporazuma o skupnih h a°Vah za razporejanje čistega do-;°ti prdka> P« katerih bi upoštevali v te' * oteklosti gospodarnejšo ravnanje jeli in bi v tem letu zato 0ti a k° namenjali več sredstev za °s®bne dohodke. dikl 2. možnost povečanja sredstev, s|ii ^ nsebne dohodke je uokvirjena z j p Njenim dohodkom v odnosu ns ,Včl -ezen celoten prihodek. J hlfnano je, da je v gradbeništvu, pa a' v Gradisu obseg porabljenih Alt Jalnih stroškov v celotnem jnil c* nodku izcedno velik, saj pred-ifll |0?n ia nJibov delež okoli 65 % cestnega prihodka. [jo! p., 1 vSe’. da smo doslej vse premalo > f rfvečali pozornosti gospodarnemu ' I ^nomičnemu) poslovanju, saj bi jjif p®de na tako strukturo celotnega ek {?■ ?dka, ob enem odstotku prihra-Jenih materialnih stroškov, lahko QV . dva odstotka povečali maso sred-e.v 23 osebne dohodke. k ‘vforali bi tudi Sprožiti bolj učin-evtto akcijo za zmanjševanje maternih stroškov, in to na vseh rav-drug *ako v proizvodnji, kot tudi ^oskrbeti bomo morali, da bomo J sPremljali vse tiste oblike stro-v dv> ki so doslej bile več ali manj domeni odločanja posameznikov 1 ožjih struktur. Ti so predvsem r°ški za reprezentanco, reklamo, j in simpozije, potovanja po dr-vi in tujini, pogodbe o delu še po-dej pa pogodbe z zasebniki. t |"- s povečano produktivnostjo , k° osebnega, kot skupinskega' ® a’ lahko zmanjšamo šfcvilo manj Pdtfebnih delavcev, kar še posebej e|ja za režijska dela. B) pri akontacijah osebnih dohodkov Predsedstvo sveta zveze sindikatov Jugoslavije je 3. februarja letos pri obravnavi politike stabilizacije v letu 1981 določilo skupne akcije in naloge, med katerimi so nedvomno za nas posebno aktualne. Morali bi dograjevati merila za boljše vredotenje proizvodnega, strokovnega in kreativnega dela ter dela v težkih delovnih razmerah. V Gradisu smo to deloma že uresničili: — izboljšali smo razmerja pri vrednotenju dela v korist proizvodnega dela, — določili smo dodatne kriterije za povečanje osnove zaradi težkih delovnih razmer, žal pa smo zastali pri ustreznejšem vrednotenju strokovnega in kreativnega dela, kakor tudi dela, kjer se zahteva večja stopnja odgovornosti. S povečanjem sredstev za osebne dohodke v okviru odhodka z načini opisanimi spredaj, ne bi smeli enostavno povečati vsem delavcem enako, ampak diferencirano, tako da bi bolj stimulirali tiste kategorije delavcev, ki več prispevajo k povečanju dohodka. Ob tem pa bomo vsekakor morali zagotoviti, da bo delavcem z nižjimi osebnimi dohodki zagotovljen primeren osebni dohodek. Da bi obvarovali življenjsko raven naših delavcev, bomo morali dopolniti naš samoupravni sporazum o skupnih osnovah tudi z določili o uresničevanju medsebojne solidarnosti, zlasti ob primerih, ko nastajajo motnje v poslovanju, oz. ob poslovanju z izgubo. Prav tako bomo morali po sedaj sprejetem družbenem dogovoru ustreznejše zagotavljati sredstva za prehrano delavcem med delovnim časom v breme materialnih stroškov. Za normalno delo, ki je pogoj za doseganje višje produktivnosti, moramo dati možnosti skozi boljši osebni dohodek. Sami osebni dohodki ne morejo še nadalje nositi bremena stabilizacije. VINKO KOLETO f UH lovenijalesa gradijo delavd GE Jesenice Jelovica in Gradis — LIO skupaj v tujino Še pred dobrim letom dni so bili poslovni odnosi med Jelovico in Gradis LIO, sosedoma na Trati v Škofji Loki, vse prej kot dobri. Toda skupni in posamezni napori za boljše gospodarjenje so vse bolj vodili k skupnim ciljem, ki sta jih pred kratkim dosegla ta dva delovna kolektiva s podpisom pogodbe za skupno sodelovanje v tujini. Lanskoletni potres v južni Italiji je porušil cela naselja. Zgraditi bo potrebno nova, tako da bodo prebivalci iz začasnih bivališč prihodnjo zimo že preživeli v svojih stanovanjih. In približno 100.000 kv. m teh površin bosta izdelala Jelovica in Gradis. Projekt ter razporeditve so delo strokovnjakov iz Jelovice,.konstrukcija objekta pa bo Gradisova. Kar trinajst vrst projektov stanovanjskih provizorijev je izdelanih, ki se razlikujejo predvsem po velikosti in razporedu. Največ objektov je tipa 45, kar 117. Objekti bodo grobo montirani, zaprti in zastekljeni, medtem, ko bo obrtniško in finalno obedlavo prevzel investitor. Z izdelavo elementov bodo začeli v nekaj dneh, medtem ko se bo montaža začela konec aprila ali začetku maja. Poleg del v južni Italiji bo enak postopek uveljavljen tudi pri izdelavi celotnega naselja za gradbišče COL-202 v Iraku, kjer bo potrebno postaviti približno 36.000 kv. m stanovanjskih površin. Napori za uspešno sodelovanje so torej rodili prve sadove, ki s skupno vrednostjo izvoza za približno 100 starih milijard din predstavlja odgovorno nalogo za oba partperja, za katero upamo, da jo bosta uspešno opravila. mk Težave pri gradnji Slovenijalesa Obiskali smo gradbišče poslovnega centra Slovenijalesa v Ljubljani, ki je sedaj največja poslovna stavba ki se gradi v našem glavnem mestu in ena največjih v Sloveniji nasploh. Tega dela so še pred leti lotili delavci dveh naših tozdov: GE Ljubljana in GE Jesenice. Sedaj je v gradnji.druga faza tega kompeksa, saj je prva faza, to je prodajni center Slovenijalesa bila končana v letu 1979. Poslovni center Slovenijalesa je 10-nadstropna stolpnica, ki bo na vrhu imela še dve nadstropji, za strojnice dvigal in klimatskih naprav. Površina objekta je 47.000 kvadratnih metrov. Objekt je podkleten, saj ima tri kleti v katerih bodo skladišča Slovenijalesa. Ko bo gradnja končana se bo v poslovni center preselilo okoli 1.800 delavcev Slovenijalesa, ki sedaj delajo dislocirano na različnih krajih Ljubljane. Gradbena dela so v glavnem v zaključni fazi in se delajo obrtniška in inštalacijska dela. Severni del objekta, ki ga gradi tozd GE Ljubljana je že zastekljen in ogrevan, zastek-ljevanje in oblaganje fasade južnega dela, ki ga gradi tozd GE Jesenice pa se bo pričelo intenzivno ta mesec. Fasado oblaga z posebnimi ploščami Alprem. Dela se odvijajo v tempu, ki je možen glede na težave, ki sprem- ljajo to gradnjo. Gre predvsem za težave s projekti, ki so nepopolni, v njih je veliko nedorečenih stvari, tako da se je treba kar na gradbišču samem dostikrat določati kako in kaj naprej, za določene stvari, ki so že v gradnji pa niti investitor niti projektant ne vesta kako in kaj. Kljub rednim tedenskim sestankom z investitorji se stvari dokaj počasi spreminjajo. Dodana težava je tudi v tem, da se še sedaj ne vejo izvajalci nekaterih del, razen tega so inštalacijski načrti zelo slabi, tako da mora IMP, ki je izvajalec inštalacij dejansko sam delati nove načrte in na ta način si pomagati iz zagate. Za lokale, ki bodo v pritličju se še ne ve kdo bo notri in kakšne zahteve bo imel. Vse omenjene težave in še nekatere zraven pa povzročajo izvajalcem precej težav. Delavci jeseniškega tozda se vsaki dan vozijo iz Kranja z avtobusom na delo v Ljubljano. Malica je organizirana na gradbišču in le-to vozijo iz bližnje Plave lagune. Vpoletnihme-secih, ko bodo na objektu delali celi dan bodo delavcem vozili tudi kosilo. Zaradi omenjenih težav je pogodbeni rok za dokončanje poslov-' nega centra že pretekel, tako da se sedaj predvideva, če investitor ne bo imel finančnih težav, da bi objekt dokončali do konca letošnjega leta. C. PAVLIN Nastop učencev osnovne šole Razmišljanje ob 8. marcu Han, kot vsak drug. P a vendar se je petek 6. marca sonce dvignilo že precej zgodaj, kakor da bi hotelo na ta dan pred praznikom žena ogreti vse cvetove, ki so bili povezani v šopke. Šopke cvetja, ki smo jih nameravali poklonili našim materam, ženam iti dekletom. Veliko rož smo pokupili (po dvakrat višji ceni, kot pred prazniki), da bi na ta dan dokazali naše spoštovanje do žena. Osmi marec praznik ki že dolgo ni več to, kar je njegov pravi smisel. Je pa še vedno trenutek, da se na ta ali oni način spominjamo vseh Žena in mater, ki poleg svojega rednega dela opravljajo še veliko več. Poslanstvo ženske je plemenito in lepo. Ne smemo dopustiti, da se ta mednarodni praznik razvrednoti. Postavimo ga v okvir današnjega časa. V šoli, doma,v podjetju na različne načine obeležimo ta dan. Tako so tudi v Gradbeni enoti Maribor predstavniki družbeno-političnih organizacij priredili na ta dan sprejem za vse žene TOZDA. Zbranim je spregovoril predsednik izvršnega odbora sindikata TOZD GE tov. Zarnec, ki je spregovoril o pomenu tega praznika. Mladinci Gradisa, ter otroci osnovne šole Draga Kobala pa so izvedli prikupen kulturni program. Bilo je prisrčno, da je kaj. Do tu vse lepo in prav. Vsem prisotnim ženam in organizatorjem pa bo vseeno ostal ta dan malce čudno obarvan. Od 137povabljenih žena se jih je udeležilo le nekaj več kot petdeset! Ni moj namen sedaj iskati vzrokov tako slabe udeležbe. Le potrkal bi rad na zavest tistih, ki bi lahko, pa niso prišle, saj je vendar ves program bil namenjen njim — ženam. Morda bo k'do pripomnil, da je taka oblika proslave že preživela. Morda res. Toda namen je bil vseeno dober, in končno proslava ie bila ob 13. uri!??! 1 FRANJO ŠTROMAJER NEMOGU BEZ TEBE Ne mogu bez tebe, bez tvojih toplih riječi bez tvog blagog osmjeha. Ne mogu bez tvojih vrelih usana, bez tvojih nježnih ruku. Ne mogu bez tvoje meke kose koju sam mrsio dok smo bili u zagr-Ijaju. Ne mogu bez tvojih žarkih očiju koje su me sa puno čežnje 'i ljubavi promatrale u polutami 'dok smo jedno drugom rekli mnogo nježnih riječi. Ne mogu bez tebe jer moje srce čezne za tobom, ne mogu bez tebe, jer te iskreno volim. IVICA MIŠKOVIČ NOČ Noč je. ' Tiha, blaga, zvjezdana, samo u krošnji drveča povjetarac igra svoj nočni ples i šumi s več umornim Iiščem koje želi da spava. Kad ti se čini da svi spavaju, kad ti se čini da svi miruju, na uglu starog parka nači češ zaljubljeni par koji se grli i sanja o sreči, koji se ljubi i živi na ljubav. DUŠAN GUDLIN III. kulturno srečanje gradbincev Slovenije Od 11. do 16. maja se bo v Novem mestu odvijalo III. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Organizator srečanja je SGP »PIONIR« Novo mesto. Tako gradbinci dokazujemo, da je kultura zelo pomemben faktor našega vsakdana. Gradbinci na nek način oblikujemo kulturo prostora, težko delo zahteva .sprostitev in ta je zelo učinkovita, če je izražena v kulturnem ustvarjanju ali doživljanju. Srečanje, ki bo eno od Porn.®nL|p nejših tovrstnih manifestacij n slednj"s, vzpodbud bo potekalo na nasl« področjih: si 1. likovnem in fotografskem, j 2. literarnem, z Srečanje gradbenih delavcev, ki se amatersko ukvarjajo s katerokoli obliko kulturnega ustvarjalstva ima že bogato tradicijo in je pred leti preraslo v dokaj široko obliko vsakoletnih srečanj na'prireditvi, kjer na nek način prikažejo svoje dosežke. Letošnje srečanje naj bi bilo bogatejše po številu prireditev in prisotnosti med delavci gradbeništva. 3. glasbenem in folklornem- v Rok pošiljanja prijav je 31- h 1981. Prijavljena dela je treba p|s slati organizatorjem srečanja od 4. do 10. 4. 1981. Ta dela bo °cenp g tričlanska strokovna žirija in se "g osnovi kvalitete odločila za dela, p bodo razstavljena. f Gradis je sodeloval na obeh do* danjih srečanjih, vendar je naše z j stopstvo bilo obakrat maloštevil^1 Da bi letos čim bolj pripravili na* eti! zastopstvo za III. Srečanje je g uresničiti dogovor organizator), j kulture v Gradisu, ki je bil 1°- 1 1981. „ v C. PAVL1 Kako narediti konstruktivni intervju t l (na II. kulturnem srečanju v Ajdovščini je skeč izvajala dramska skupil,! Slovenija ceste Tehnika, Ljubljana) Reporter: Ali ste zadovoljni s svojim osnovnim sredstvom? Snažilka: Reporter: Snažilka: Reporter: Snažilka: Reporter: Snažilka: Reporter: Snažilka: Reporter: Snažilka: Kakšne traparije pa so to? Prav, prav, bom pa rekel preprosteje. Ali vam metla odgovaf)3 Kaj bo odgovarjala, saj jo nič ne sprašujem. Ali ste zadovoljni, ker ste proletarka? Jaz nisem proletarka, jaz sem čisto navadna snažilka! Torej predstavnica delavskega razreda? Ja, najnižji plačilni razred. Torej ste neposredni proizvajalec? Ja, neposredni pa so tisti, ki nam svinjajo! Kako v praksi uveljavljate stabilizacijo? Kaj je to spet kaka nova firma? Reporter: Kako po novem gospodarite, varčujete? Reporter: Snažilka: Reporter: / Snažilka: Reporter: Snažilka: Snažilka: Za to pa drugi skrbijo, tisti, ki so mi dali tole metlo namesto druge iz prave žime. Je pač predrago. Kako pa dvigujete svojo delovfib storilnost? Dvignite nogo! Ne, nisem rekel da bom dvignil nogo. Vprašal sem, kako dvig11 jele vašo delovno storilnost? ? Rekla sem, da dvignite nogo. Kaj ne vidite, da stojite na čiLu, (stoji na eni nogi) Ali se vključujete v samoupravne org3fl6 Mejduš, prav v napoto ste mi. Reporter: Kaj mislite o samoupravnih organih? Snažilka: Kaj mislim o organih? Ha, ha. Dvignite nogo! Še drugo! Kakp drugo? Menda veste, katera je druga, če že vse veste! Mar naj visim v zraku? Pri nas marsikaj visi v zraku, zakaj pa ne bi še vi? Reporter: To je vendar nemogoče! Snažilka: Zdaj je vse mogoče. Dajmo, dajmo! (snažilka ga tolče po nogi, reporter pa zl^ na fol). . Snažilka: No, saj tako je vedno. Tisti, ki ne morejo stati na zemlji- P zlezejo na stolčke... Reporter: Snažilka: Reporter: Snažilka: Gradnja v središču mesta Padu jo druge faze PBK je potrebno napraviti 109 pilotov, ker je nosii-; *al dokaj slaba. Pilote dela Geološki zavod. V ozadji* se vidijo 4 kletne prve faze - i 5^ Titovo cesto, Metalko, hote-tQm Holiday Inn in Nazorjevo ulico, ;mtnUzxV s,amem središču mesta nastaja j fj °«ad Borisa Kraigherja, ki je pla-Jnji' J“na tako, da bodo na njej prišli na se FaxUn Pe^c'- Gradnja ploščadi i, dpi z. eta avgusta 1978 leta, ko so začrC1 Gradisa tozd GE Ljubljana iV e 1 z izkopom gradbene jame in be °Vaniem le-te. Varovanje grad-i^saj ^]ame ie bilo izredno zahtevno, ■ strn'6 ®radLišče v centru mesta, v ' BlnK-enem naseUu izkop pa je šel v e iše v ‘no ^ metrov in če upoštevamo a« L 'Sln° sosednjih objektov je naša Dol Stava ° zahtevnosti teh del po-* **• Z betonskimi piloti so bili iektovVan' temelT °bstoječih ob- aa< Br P° Prvih izkopih šo na Brank Pr'^i arheologi, saj so rjlbo„ beniki Pri svojem delu odkrili >•, g^ata najdišča iz časov rimske n°ne, ki predstavljajo pomemben drobec v mozaiku zgodovine našpga mesta. Ploščad se gradi v dveh fazah. Prva faza predvideva gradnjo kletnih prostorov in dveh pritličnih objektov na področju med Dalmatinovo ulico staro Sestico in Titovo cesto. Gradnja od te črte proti hotelu Holiday Inn, vključno s poslovno stolpnico pa predstavlja drugo fazo gradnje ploščadi Borisa Kraigherja. Letošnja huda zima, kakšne gradbeniki nismo bili navajeni že nekaj zadnjih let in smo tudi v zimskem času lahko delali skoraj normalno, pa je precej ovirala dela na ploščadi, po drugi strani pa je prihajalo do manjših zastojev zaradi pomanjkanja določenih profilov železa. Tako je gradnja prve faze sedaj prišla do, kot pravijo gradbeniki, kote nula, to pomeni, da je gradnja dosegla nivo cestišča Titove. Pripravlja pa se tudi gradnja dveh pritličnih objektov. A bo gostinski in v njega se bo preselila Sestica, M bo trgovski v njem bi imela svoje prostore Metalka. Gradnja druge faze se je že tudi pričela. Sedaj se delajo piloti, le-teh bo 109. piloti so potrebni za temeljenje ker je nosilnost tal precej slaba in je sestavljena iz več kot 30 %■ ilovice. Druga faza zajema, enako kot prva štiri kletne etaže v katerih bodo garaže, zaklonišča in skladišča ter enonadstropni objekt B v katerem bo Tkanina, gradnja tega objekta je predvidena 1982. leta in osrednji objekt ploščadi, to je 45 metrov visoka stolpnica C, v kateri bodo v pritličju trgovski prostori, v ostalih devetih nadstropjih pa poslovni prostori. Za enkrat še ni znand\kdaj bo prišla na vrsto ta stolpnica. Prvotno je bilo predvideno, da bo v njej imela prostore Ljubljanska banka, kako pa bo z gradnjo naprej je odvisno predvsem od dotoka sredstev in od investitorjev, ki so zainteresirani za to gradnjo. Druga faza gradnje ploščadi do kote , nula naj bi bila zaključena aprila 1982 leta, ostala dela pa bi bila, seveda odvisno od sredstev končana do konca tega srednjeročnega obdobja. Ploščad Borisa Kraigherja je planirana tako,d a bodo na njej prišli na svoj račun pešci in ni predvidena za motorni promet. Dovozi do vseh trgovin bodo speljani preko kletnih prostorov. Predvideno je namreč 5.000 kvadratnih metrov pokritih in 5.500 kvadratnih metrov nepokritih peščevih površin. Med Titovo cesto in objekti na ploščadi je v 25-metr-skem pasu predviden drevored z .asfaltno potjo. Tudi ol^Dalmatinovi je začrtana ozelenitevpasu od ceste do objektov. Osnovne peš poti na ploščadi bodo povezovale Titovo z Miklošičeva cesto in Nazorjevo in Dalmatinovo. V kotu med Titovo in Dalmatinovo cesto naj bi stal spomenik Borisu Kraigherju. C. PAVLIN BI -a-' ; , Drobne vesti Ljubljana: Sklenjena je bila pogodba in podpisan aneks k pogodbi o sofinanciranju gradnje Doma srednjih šol v Ljubljani, Gerbičeva ulica (Dom učencev). Gradis bo razpolagal v domu z 240 ležišči. .. Maribor: Pri obravnavi predloga gospodarskega načrta za leto 1981 je na zborih delavcev sodelovalo od 919 zaposlenih 641 ali 70% vseh delavcev zaposlenih v domovini. Razprave so bile zelo živahne in konkretne. Ljubljana: Na predlog domskih skupnosti so bili v ljubljanskih samskih domovih Gradisa (Bavdkova, Kvedrova, Misleje-va) nabavljeni barvni televizorji, v samskem domu Kvedrova pa je bila urejena še knjižnica. Nabavili so tudi ostale športne rekvizi- te. KO Maribor: Sekretar OOZK Alojz Hraščanec je ob analiziranju dela osnovne organizacije ZK dejal, da je skrajni čas, da se gradisova mladina bolj aktivno vključi v družbeno življenje v Gradisu iti izven njega. Ljubljana: Delavski svet TOZD Ljubljana je odobril osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Gradisa dotacijo v višini din 36.500 ter osnovni organizaciji sindikata v višini din 200.000. Za zagotovitev sredstev iz varstva pri delu pa je namenil din 2,224.164. Ljubljana: Izvršni odbor OO sindikata SPO je najzaslužnejše sindikalne delavce nagradil z denarno nagrado v višini din 2.000. Nagrado so prejeli: Stane Fidler, Veronika Drašler, Marija Maček; Ludvik Šiftar in Jože Lorenčič. Čestitamo. Celje: DS je na zadnji seji sprejel koledar delavnega časa za leto 1981 iz katerega je razvidno nadomestilo za proste dni za čas od 21. do vključno 31. decembra. Delali bodo vsako sredo po 10 ur. Maribor: TOZD Nizke gradnje posvečajo največ pozornosti obravnavi rezultatov gospodarjenja. in še ostrejšemu kurzu pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov. Med drugim so tudi sklenili, da bodo v bodoče vse seje in sestanki izven delovnega časa, oziroma ob sobotah dopoldne. Ljubljana: Delavski svet TOZD Ljubljana je potrdil predračun Centra za izobraževanje za leto 1981 po prišpevni stopnji 2,5 %, s pripombo, da Center za izobraževanje o porabi sredstev poroča vsake 3 mesece. Maribor: Delavci KO Maribor so v mesecu januarju in februarju na referendumih sprejeli in potrdili 26 samoupravnih sporazumov. Za prakso Delavska univerza Boris Kidrič v Ljubljani je organizirala dvodnevni seminar za tajnike organov upravljanja. Tajništvo organov upravljanja s svojim delom veliko prispeva h kvalitetnemu delu samoupravnih organov in razvoju samoupravnih odnosov v tozd in delovni organizaciji. Delo je zahtevno in tako obširno, da dostikrat nastajajo problemi, za katere tajnik organov upravljanja težko najde najprimernejše in najbolj zadovoljive rešitve. Poleg tega je to delo občutljivo za vse delavce v tozd in delovni organizaciji, kar povečuje moralno in delovno odgovornost tajnikov organov upravljanja. Moj namen ni da bi napisala povzetek iz seminarja (za to so ustrezna gradiva pri Centru za izobraževanje), pač bom navedla nekaj primerov, za katere mislim, da jih je potrebno uvesti tudi v Gradisu. V mesecu februarju smo v vseh tozd in delovnih skupnostih obravnavali in sprejemali zaključne račune. Osnutek zaključnega računa (v grobem) je lahko izdelan takoj po opravljeni inventuri in tak naj bi bil pravočasno posredovan vsem delavcem. Zaključni račun je običajno narejen po kontnem planu, le tega pa razume le tisti, ki zaključni račun sestavi. Zato mora biti za zaključni račun narejen tudi povzetek, katerega bodo razumeli vsi delavci tozd in delovnih skupnosti. Le tako bomo zagotovili samoupravno pravico delavcev, da se opravi kvalitetna javna obravnava. V tozdih dostikrat ni mogoče organizirati enoten zbor delavcev — kar je pravilno, pač pa organiziramo delne zbore — kar pa lahko predstavlja tudi izigravanje neodtujejivih pravic in dolžnosti delavcev; da bi to preprečili moramo zagotoviti vsaj tričlansko delegacijo iz prvega delnega zbora, ki je dolžna verodostojno prenašati stališča prvega delnega zbora na vse nadaljnje. Postopek za pripravo in sprejem večine samoupravnih splošnih aktov je že ustaljen. Delavski svet na zahtevo ali potrebe delavcev, ali zaradi novosti v zakonodaji začne postopek s tem, da zadolži ustrezno strokovno službo, da pripravi osnutek akta in imenuje komisijo za uskladitev pripomb in dopolnitev. Administrativno tehnična opravila so tudi znana. , Ko osnutek prejmejo delovne skupine, sindikalne skupine ali posamezni delavci, obravnavajo osnutek in prispevajo pripombe in dopolnitve ter jih pošljejo tajništvu organov upravljanja. Zbrane pripombe in dopolnitve obravnava komisija in pripravi usklajen osnutek za delavski svet skupaj z strokovno službo. Istočasno pa je komisija dolžna, da zopet skupaj s strokovno službo, ki je pripravila osnu- tek, pripravi tudi kratek povzetek usklajenega osnutka in predlog sklepa za delavski svet. Delavski svet osvoji usklajen osnutek s tem, da ga da kot predlog v sprejem zboru delavcev ali na referendum, ali pa ga sam sprejme s sklepom; kakor je z zakonskimi določili določeno za posamezni akt seveda s tem, da zagotovi zakonski rok za javno obravnavo in razpiše datum za zbore delavcev ali za referendum. Zbor delavcev ali pa referendum praviloma poteka isti dan, tudi če imamo delne zbore ali pa ima OZD vfeč tozd. Delavski svet nato ugotovi veljavnost samoupravnega akta in veljavnost s sklepom objavi. Zanimivo pri vsem tem je, da mora biti predlog sklepa podpisan od odgovorne osebe službe, ki je pripravila osnutek, kar jasno kaže, da gre za odgovornost posameznikov pa čeprav je sklep sam bil sprejet na delavskem svetu. Ob vsem postopku so znane naloge tajništva organov upravljanja, vendar pa se tu ne končajo. Tajništvo organov upravljanja mora zasledovati izvedbo sklepa o<|noyio izvajanje naloge po sklepu in ugotoviti, če je postopek in sklep dosegel postavljen cilj. Torej ni dovolj, da samoupravne akte pripravimo in jih sprejmemo po predpisanem postopku temveč, da določila sprejetih samoupravnih aktov tudi v praksi izvajamo ne pa, da jih skušamo namenoma ati nevede izigravati in kršiti. Tu pa se že prične pomembna naloga samoupravnih delavskih kontrol, ki med dfugim ugotavljajo kršitve samoupravnih aktov in opozarjajo nanje delavski svet. Ker ima odbor samoupravne %lavske kontrole le kontrolno funkcijo in o ničemer ne odloča, je delavski svet dolžan ukrepati ob opozorilih, odbora. Zanimiva je ugotovitev, da imajo tozd, veliko število samoupravnih splošnih aktov (povprečje 12), OZD pa še več. Iz določil naše zakonodaje pa izhaja, da mora tozd imeti vsaj štiri samoupravne splošne akte (SaS o združitvi, statut, SaS o dohodku in OD in SaS o temeljih planov). Kako pa v Gradisu? Samoupravni akti naj bodo kratki, jasni, razumljivi in naj vsebujejo vsa določila, ki so nam potrebna. Naloga tajništev organov upravljanja je tudi, da obvešča delegate. Kako naj to obveščanje poteka? Običajno imamo poslovnik, ki predpisuje, kakšno naj bo obveščanje oz. informiranje delegatov. Informacija naj bo resnična, natančna, kratka, jasna in jedrnata, zlasti pa pravočasna in razumljiva vsem delegatom. Naloga predsednika delavskega sveta je, da zavrne vsako neprimerno informacijo oz. preobsežna in preveč strokovna gradiva. Ponovno opozorilo na kratke in razumljive povzetke! Kadar hočemo zagotoviti tajnost pismenih informacij, jih moramo poslati priporočeno. Na dnevnih redih sej naj ne bo več točka »razno« pač pa »vprašanja in odgovori.« Izrednih sej ni! V poslovni politiki ni trenutnih ali slučajnih odločitev. Če do tega pride, je to odraz »dela« delavcev, ki na tistem področju zaradi katerega naj bi bila sklicana izredna seja, delajo. Že iz naštetega vidimo nekaj nalog tajništev organov upravljanja in spoznamo, kako pomembne so te naloge. Torej je tajništvo organov upravljanja posebna služba; položaj službe ima štabni značaj. Da bo delo uspešno, moramo ka; drovati primerne delavce in J1' stalno izobraževati. Imeti morarn tehnično administrativni servis o ' _________________-_______Kei nosno delavce za te potrebe Ker upravljanja n tajništvo organov upravijauj-samo sebi namen, moramo izobra; ževati tudi delegate delavskeg sveta, samoupravne delavske kofl trole, zapisnikarja in druge delavce, i,: _______i__v. i_i Programska usmeritev ' osnovne organizacije sindikata Interne banke v letu 1981 Temeljna usmeritev za delo G®ZS Interna banka v prihodnjem obdobju bo posvečena pripravam na III. kongres samoupravljalcev ter na tej osnovi tudi konkretizacija naslednjih nalog: I — utrjevanje in uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavcev, , upravljanje z družbenimi sredstvi, odločanje o vseh družbenih zadevah, , skladno z ustavnimi in zakonskimi določili. dosledno uresničevanje načel delitve po delu in rezultatih dela — prizadevanje za uspešno gospodarjenje . — dosledno uresničevanje vseh planskih dokumentov za obdobje 81 ® uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gosp0 darstvu, nadalnje razvijanje in krepitev delegatskega sistema, varstvo samoh pravnih pravic ter samoupravno reševanje sporov, uveljavljanje športnega in popolnega in razumljivega informiranja de lavcev, skrb za ustvarjanje optimalnih delovnih in življenjskih pogojev zdrav stvenega varstva, dostopnost kulture, telesne kulture, rekreacije in oddiha-krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite, kadrovska krepitev OOZS, uveljavljanje'načela demokratizacije, .livnega vodenja in odgovornosti ter kadrovske priprave na volitve novih članov IO OOZS in drugih organov. * Na osnovi teh usmeritev je izdelan konkreten pogoram dela, opredeljeh' roki m nosilci nalog. Predsednik 1° Kristina No*6 RAZSTAVA INŽENIRCEV IZ CELJA Na lanskoletnem srečanju ob dnevu JLA s predstavniki 1. inženirske brigade VII. korpusa NOV, katere pokrovitelj je Gradis In pred-stavnild inženirske enote iz CAja, Id nadaljnje revolucionarne tradicij6 1. inženirske brigade, je bilo dogovorjeno da bomo bolje sodelovali n* vseh področjih. Rezultat tega dogovora je tudi manjša razstava, ki s® je za Gradis pripravili vojaki celjskega garnizona o svojem življenju in deni. Razstava je bila v avli skupnih shižb. Na sliki: razstavni pano- ______________ . C. P- Ja"ez Cof Zijad Grabus Vinko Florjančič Simon Sukovec Vaše mnenje KAJ MENITE O VSEBINI IN OBLIKI NAŠEGA GLASILA bespr,Ve^.en°st, informiranost so laric Je ob sprejemanju bi- aB’ šatj ’Za*(ljučnih računov, planov slinah h3i Vsa.*(em sestanku. Kako so z ohv--Vc'na gradbiščih zadovoljni , osrP ,esčcn°stjo, ki jim jo nudi naše biia UnJe glasilo Gradisov vestnik, so x)' našjVP^ania' k* srr|o jih zastavili ob i opciji. Takole so odgovarjali: ’U 1 okaneD Cof’ TOZD L,° Škofja ne ' °edno berem naš časopis, oz. 1£' stam n°’ *cer tako tudi izhaja. Preli-n0vl Vs.ega, saj me zanimajo tudi lV' slim6^ 'z. drugih naših tozdov. Mi-,a’ |{0n ’ da je premalo novic iz našega ra, Cli’ ae posebno ker imamo tako prei0yrstno dejavnost. O primarpi Casn - Vi lesa.’še nisem bral v našetn . vej P.lau- Lahko bi bilo tudi malo n ^tavkiT?-83 Sladiva, saj so potem u Pa z DolJ zanimivi. Drugače sem s« obveščanjem kar zadovoljen. škofi"*0 Flonančič, TOZD LIO je k1*8 Loka: Najprej pogledam, če aJ novic iz naše TOZD, nato pa še iz ostalih. Mislim, da je takšnih novic še vedno premalo. Strokovni sestavki bi morali biti za časopis prirejeni tako da bi jih razumeli vsi delavci. Tudi nesreče pri delu, ki jih že nekaj časa ne objavljate več, so bile dober opozorilni znak, in bi jih bilo potrebno ponovno uvesti. Vsaj hujše nesreče bi morali prikazati kot opozorilo drugim. Slikovnega gradiva je še vedno premalo. Tudi kronika, ki jo urednik piše le ob koncu leta bi lahko našla mesto tudi že med letom. Sicer pa sem z glasilom zadovoljen, le bolj pogosto bi lahko izhajal, saj bi bile tako informacije še hitrejše torej boljše. Simon Bukovec, mizar v LIO: Kot star Gradisovec sem doživel tudi vse spremembe, ki so vezane z našim časopisom. Rad ga berem, saj zvem veliko stvari tudi iz drugih naših tozdov. Morda bi tudi drugi radi kaj zvedeli o nas, pa premalokrat zasledim novice iz Loke. Morda je malo preveč napisanega o športu in bi ta prostor raje odstopili razgovorom z delavci. Priznati moram, da je časopis dovolj zanimiv, in naj takšen ostane tudi vnaprej. MUJO TAHIČ, GE Jesenice: »Sedam godina radi m u Gradisu i od tada redovno čitam naš Gradisov vestnik. List mi se dopada, jedino mislim, da bi trebalo više pisati na srpskohrvatskom jeziku, jer neki od nas slabo razumiju slovenski. Naročilo slabo razumijemo članke iz rad-ničkog savjeta i sindikata jer su napisani za nas radnike, koji slabije razumijemo slovenski previše stručno. Nebi bilo naodmet važnije stvari, koje se neposredno tiču radnika prevesti na hrvatski, tako da bi s vi lakše shvatili o čemu se radi. Osim toga moram reči, da je u našem listu skoro najmanje napi- sano o jeseniškem tozdu. Najčešče se piše o ljubljanskim tozdovima, pa o Mariboru i Ravnama, ali bi mi vo-ljeli, da češče piše i o nama. Na komej je to krivica ja nebih znao kazati, ali tako je. Premalo se piše o radnicima. Trebalo bi se njima više razgovarati, da bi oni preko novina mogli pregovoriti o svojim problemima.« MATO ANTUNOVIČ — TOZD NG MARIBOR V skupini železokrivcev na mariborskem mostu je še najbolj zgovoren. GRADISOV VESTNIK mi je všeč, pa tudi ne. Več bi naj bilo novic iz drugih gradbišč, pa ljudje naj bi se več videli na slikah. Res, da imamo dosti strojev, pa vseeno brez delavcev ne gre. Ker potujem iz gradbišča na gradbišče poznam dosti ljudi, pa sem vesel, če vidim katerega od teh v časopisu. Imam pa občutek, da je za delavca še dodatno priznanje za delo, če se vidi v časopisu. — Bi mi kaj povedali o vsebini in obliki vestnika. Vsebina se mi zdi kar dobra, saj se najde za vsakogar nekaj. Mislim še, da bi morali dopisniki večkrat priti med delavce na vsa gradbišča. Opažam, da je v časopisu le preveč športnikov in premalo zaslužnih delavcev. Oblika mi je všeč, le papir je bolj slab, da včasih težko spoznam prijatelja na slikah. — Kaj pa čas izdaje. Je mesečno dovolj? Če bi časopis takoj dobili, ko izide bi bilo še kar dobro. Večkrat pa pride do nas s precejšnjo zamudo, tudi več kot teden dni, tako so novice že zares stare. Nadaljevanje na 10. str. OCENA VESTNIKA GRADISOVEGA Na gradbišču Lesne v Radljah, kjer gradi TOZD Ravne, sem srečal tov. Grabus Zijada KV zidarja, ki je ravno betoniral tlake. Odkraja malo nezaupljiv — je kmalu postal kar zgovoren. Med prijateljskim pogovtirom mi je povedal, da je doma iz okolice Travnika, oče dveh otrok, pri Gradisu pa od 1. 1975. S svojim delom kar zadovoljen. Tako sem ga prosil naj kaj pove, kako je zadovoljen s časopisom »Gradisov vestnik«. Vsako številko vestnika redno prečitam. Všeč mi je, da tudi nekaj pišete v našem jeziku, saj nas je dosti iz drugih krajev. Navadil sem se že slovenščine in v časopisu že vse razumem. Majo Tahič Sokol Šalja ŠALJA SOKOL —GE MAlRIBOR Preberem ga od začetka do konca. Zanima me predvsem kaj se dogaja v naši TOZD, pa tudi kako gospodarijo v drugih TOZD, saj živimo vsi od eno Gradisovo streho. Prav bi ilo, če bi izhajal redno. Križanka? Tudi to rešujem. Lahko bi bila tudi kakšna domača šala. Navdušen sem za šport, tudi tega preberem. Pred leti sem delal v Jesenicah, zato me še zmeraj zanima kako je v tej enoti. Več naj bo razgovorov z delavci, naj povedo svoje mnenje o dogajanjih v enoti. Ivan Cehner IVAN CEHNER — TOZD GRADBENA ENOTA MARIBOR — No, vsega ne preberem. Je pa dosti zanimivega branja. Rad preberem kakšen članek o delavcih, ki jih poznam. Mislim, da bi takih člankov in slik lahko bilo več. Šport in križanka me ne zanimajo. Pa naj bo. Drugi pa imajo to radi, če je kaj poreprosto napisano, razumem. Zanima me tudi kaj delajo v drugih TOZD. Drugače pa sem z GRADISOVIM VESTNIKOM zadovoljen. Karl Ploj KARL PLOJ — TOZD SPO — MARIBOR: Kot šofer sem večno na poti od betonamfe do gradbišč. Kljub temu rad preberem kratke novice, predolgi članki niso zanimivi. Več naj b° takih slik, da človeka spoznaš. Ce vem kdaj izhaja? Prejšnji teden sem ga dobil, drugače pa mi zdi, da bolj poredko. I. L. — KO MB L. I. TOZD KO MARIBOR zacij dolži Prav, Čeprav sem pri Gradisu šele prav dni, GRADISOV VESTNIK re» jemE prebiram. Predvsem me zam s toz kako delajo in živijo delavci v iraj h0Ve Čeprav nas na zborih dctov. stop, ljudi seznanijo z dogajanji v TO” Valeno z zanimanjem preberem1 i am je dosti več napisanega. Kaj Pek sPor spremenil? Ne vem. Bi moral razmislit. No, Jela-bol redno, oziroma pogosto bi la*1 ; os izhajal. rak z 7. SEJA DELAVSKEGA SVETA GRADISA "i siui infc Na prvi seji delavskega sveta delovne organizacije v letošnjem letu so se delegati sestali 5. marca. Dnevni red seje je bil dokaj obsežen, saj je obsegal 20 točk v katerih je bila zajeta ta čas najbolj pereča problematika v Gradisu. KDAJ BODO ZDRUŽENA SREDSTVA ZA CENTRALNI LABORATORIJ? Pri pregledu sklepov prejšnje seje delavskega sveta je bilo ugotovljeno, da so izvršeni, oziroma so v izvrševanju. V zvezi z izvrševanjem 25. sklepa 4. seje delavskega sveta in 6. sklepa 5. seje delavskega sveta delovne organizacije, ki se nanaša na sprejemanje Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupni laboratorij, je delavski svet vzel na znanje poročilo komisije za usklajevanje pripomb in ugotovilo, da tega sporazuma z različnimi utemeljitvami ni podpisalo še sedem tozdov (SPO, KO Maribor, Nizke gradnje Maribor, Gradnje Ptuj, LIO, PD Ljubljana in GE Celje). Zato je delavski svet sklenil, da se podaljša rok za sklenitev tega sporazuma do tedaj, ko bo znana nova or- ganiziranost laboraotorijske dejavnosti. INFORMACIJA O POSLOVANJU V KOPRU Delavski svet delovne organizacije je vzel na znanje poročilo direktorja APS tov. Uhana in direktorja GE Koper tov. Plazarja o ugotovljeni izgubi po zaključnem računu za leto 198 0 v skupnem znesku 123 milijonov dinarjev. Podani so bili tudi vzroki, ki so privedli ta naš tozd v tako težak položaj, kakor tudi informacija, da je tozd iz svojega rezervnega sklada pokril 3,25 milijonov dinarjeV, tako da znaša nekrita izguba 120 milijonov dinarjev, ter da je že sprejet sklep o uvedbi sanacije s tem, da bo sanacijski program narejen v čim krajšem času. ?ke ir, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI Delavski svet je obravnaval tudi deset samoupravnih sporazumov, s tem da je nekatere potrdil, za druge začel postopek sprejemanja, ali pa razpisal referendume. 1. Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije GIP Gradis za obdobje 1981—1985 so obravnavale vse temeljne organizacije, tako da so delavski sveti vseh tozdov ugotovili, da je le-ta v skladu s temelji plana tozdov in da se lahko sprejme v besedilu predloga od novembra 1980 s nekaterimi dopolnitvami usklajenimi v času sprejemanja. 2. Delavski svet je,ugotovil, da je sprememba 2. odstavka 10. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupne nabave TOZD v GIP Gradis sklenjena, ker so je sprejeli delavski sveti toz-dov-udeleženk na svojih sejah v času od 8. 12. 1980 do 26. 2. 1981. leta 3. Na delavskem svetu je bil podan predlog za začetek postopka za sprejem sprememb in dopolnitev sklenjenega Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za skupne nabave TOZD v GIP Gradis. Spremembe in dopolnitve so dane tozdom udeleženkam (vsi gradi sovi tozdi razen obeh birojev, v razpravo, ki naj bi trajala do 30. marca letos. Imenovana je bila tudi komisija v sestavi Vekoslav Pečnik, Vojteh Pečljn in Ivan Božič, ki bo razpravo spremljala in usklajevala morebitne pripombe. 4. Delavski svet je sprejel tudi sklep o razpisu referenduma na ka- terem naj bi sprejeli tri salti ^ Jis pravne sporazume, ki se nanašaj0 . Sln pravice in dolžnosti naših delav sq. pri izvajanju del v tujini: f, !e' a) Samoupravni sporazum 0 P., vicah in dolžnostih delavcev v ‘2 lovnih enotah v tujini (Splošni o b) Samoupravni sporazum 0 P ij^ vicah in dožnostih delavcev v de1 y cjQ nih enotah v tujini (Posebni deU „a DE KOL-3 v Iraku, (! h0 c) Samoupravni sporazum 0 ve vicah in dolžnostih delavcev v >1 kQ lovnih enotah v tujini (Posebn'0 — DE Frankfurt v ZR Nemčiji-ji „e ferendumi na katerih bomo p°trfJ (a omenjene tri samoupravne sp°v(, zume bodo na tozdih in de*0 , skupnosti skupne službe 23- 11,3 J1 letos. j. J( 5. Delavski svet delovne org1', e zacije je ugotovil, da še ne 1,1 , sprejeti predloga Samouprav0”-sporazuma o združevanju de10, sredstev pri izvajanju investicij*?,, d; del v tujini, ker niso usklajena °° P< čila o skupnem riziku in mož° v temeljnih organizacij, da sal*L ul stojno nastopajo vtujini. Zatoje ^ P* lavski svet zadolžil komisi j0,,,- sr spremljanje razprave in doko° P1 sklenitev samoupravnega spof3 j v< Pa, da pripravi ustrezne variante Odloge in jih ponovno posreduje °zdom v razpravo. 6. Samoupravni sporazum o Oruževanju dela in sredstev pri Vajanju investicijskih del v delovni Fnoti Ingra Gradis v ZR Nemčiji je [jelavski svet Gradisa dal v potrditev elavskim svetom tozdov. Ko ga odo le-ti potrdili bo sprejet. 7. Delavski svet delovne organi-icije je določil predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju jkviznih sredstev in pravic v zuna-"jetrgovinskem prometu in ga dal delavskim svetom temeljnih organizacij v potrditev, istočasno pa je zadolžil komisijo za spremljanje raz-Prave in dokončno sklenitev samou- e ‘Pravnega sporazuma, da v času sprejemanja sporazuma uskladi mnenja a1™ tozd LIO Škofjla Loka, glede nji-ir»hovega stališča o samostojnem na-gstopu tozdov v tujini. i v 8. Delavski svet je začel posto-CafPek za sprejem Samoupravnega sPorazuma o pravicah in dolžnostih 'M delavcev v delovnih enotah v tujini ali (Posebni del) — DE P-202D v (raku. V sporazum bo potrebno vne-; sti določbe, ki bodo enotne in vskla-jene med vsemi udeleženci pri projektu, to pa so Slovenija ceste-Teh-|tika, Industrijski montažno podjet-je, Primorje iz Ajdovščine in Kon-■ struktor iz Maribora. OSEBNI DOHODKI r " V LETOŠNJEM LETU 1 ‘Direktor Analitsko planske službe tov. Stane Uhan je v kratki informaciji seznanil delegate delav-J skega sveta o razporejanju dohodka 'n delitvi osebnih dohodkov v letu 1981. Dejal je, da lansko leto v Gradisu nismo prekoračili dovoljene višine mase za osebne dohodke. Le-ti so se nominalno povečali za 16,4 %, Vendar so ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov realno padli za 12,2%. Za letošnje leto je družba nekoliko omilila merila za delitev osebnih dohodkov z željo, da bi preprečevali nadaljni padec realnih osebnih dohodkov, vendar se moramo vsi zavedati, da je to bilo dosti lažje reči, kot pa bo uresničiti. Rast osebnih dohodkov naj letos ne bo večja kot 5č% od rasti dohod- V zaostrenih pogojih poslovanja, ki bodo značilni tudi za letošnje leto, bodo tisti tozdi, ki so v preteklih letih manj izdvajali za osebne dohodke lažje poslovali, ne samo letos, ampak tudi v naslednjih letih. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da naj se izplačila iz sklada skupne Porabe izplačujejo v višini, ki je bila v veljavi leta 1980, zato ker niso ugotovljeni podatki o možnostih izplačil po določilih. Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, vendar naj se najkasneje do druge Polovice aprila uredi vprašanje višine izplačil iz sklada skupne porabe. USKLADITEV PRAVILNIKA O TERENSKEM DODATKU Po sklepu delavskega sveta se je začel postopek za uskladitev Pravilnika o terenskem dodatku z določili Družbenega dogovora o skupnih osnovah za (»vračilo stroškov, ki so jih imeli delavci za opravljanje določenih del in nalog. Le-ta v 17. členu določa, da pripada terenski dodatek delavcu, če dela v kraju izven sedeža TOZD in svojega stalnega oziroma začasnega bivališča. Naš pravilnik pa določa, da pripada terenski dodatek vsem delavcem, ki delajo na terenu. Za teren pa se šteje gradbišče. Torej v našem pravilniku ni takih omejitev kot so določene v družbenem dogovoru, ki je začel veljati 1. januarja letos in zato bo treba naš pravilnik uskladiti z tem družbenim dogovorom ter izplačevati terenski dodatek v skladu s predpisi. Poleg tega moramo glede na določila 28. člena omenjenega družbenega dogovora urediti v splošnih aktih, da se delavcu, ki dela na terenu povrnejo stroški za organizirano prenočišče v dejanski višini in stroški za organizirano prehrano \ določenem znesku. Družbeni dogovor določa tudi vprašanje prejemkov iz materialnih stroškov, katere zadeve urejujemc pri nas s posebnim Pravilnikom o prejemkih iz materialnih stroškov. Zato je treba tudi ta pravilnik uskladiti. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA MANJ RAZVITE REPUBLIKE IN AP V skladu z zakonom, ki je v obodbju 1976—1980 urejal združevanje stalnih sredstev sklada federacije za kreditiranje" hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin in bo za obdobje 1981—1985 noveliran, predlaga delavski svet postopek o možnostih združevanja teh sredstev, ki jih kot mesečno akontacijo tozdi vplačujejo na poseben račun pri SDK. Le-ta bi se združevala na ravni delovne organizacije in bi se usmerjala v konkretno dogovorjene projekte na gospodarsko manj razvitih področjih izven Slovenije, skladno z družbenimi plani in merili teh področij. Za obdobje 1981—1985 je že v pripravi republiška zakonodaja, ki bo podrobneje urejala osnove, stopnje in način združevanja sredstev iz tega sklada za konkretne projekte. Glede na dosedanje poslovne kontakte sta v realizaciji dva projekta, kjer bi bil Gradis zainteresiran združevati sredstva iz tega sklada: — odpiranje rudnika in nabava investicijske opreme za proizvodnjo perlita v SR Makedoniji v okviru Termike Ljubljana, — povečanje proizvodnih kapacitet za proizvodnjo silosne opreme — jekleni*1 konstrukcij. Kooperanta bi bila Kovinski obrati Ljubljana in Kovina OOUR Bravarija Visoko, SR BiH. ZOPET NA DNEVNEM REDU TEŽKI PODPORNI ODRI Problematiko v zvezi s poslovanjem s težkimi podpornimi sistemi že nekaj let nazaj obravnava delavski svet delovne organizacije, rešitve pa nikakor ni in ni. Na prejšnji seji je delavski svet sprejel sklep, da se začasno prenesejo težki podporni sistemi in painer nosilci na zalogo v centralno skladišče, ter da delavski sveti v roku dveh mesecev dajo soglasje na ta predlog. Proti takemu predlogu so bile štiri temeljne organizacije (Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice), ki predlagajo, da se težki podporni sistemi prenesejo v tozd SPO, čeprav je znano, da je ta tozd s sklepom delavskega sveta odklonil prevzem le-te, in se strinja s predlogom delavskega sveta delovne organizacije. Zato je delavski svet sklenil, da težki podporni sistemi in painer nosilci ostanejo začasno na zalogi v Centralnem skladišču, da se koristnikom navedenega materiala obračunava najemnina in da se dokončna . odločitev o poslovanju s njimi preloži na naslednjo sejo delavskega sveta delovne organizacije, s tem da ustrezne strokovne službe pri Delovni skupnosti skupnih služb uskladijo stališča s tistimi tozdi, ki so proti prenosu težkih podpornih sistemov in painer nosilcev na Centralno skladišče ali pripravijo drugačen predlog rešitve. Tako se nadaljevanka o težkih podpornih sistemih nadaljuje! PRISTOPAMO V SEKCIJO ZA POSPEŠEVANJE EKONOMSKIH ODNOSOV Z ITALIJO Zakon o prometu blaga in storitev s tujino s 73. členom obvezuje organizacije združenega dela, ki opravljajo posle zunajtrgovinskega pro- meta z določeno državo, da se te organizirajo v sekcijo za pospeševanje ekonomskih odnosov s tujino pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. Z ozirom na to, da je naša tozd OGP v letu 1980 ustvarila gospodarsko sodelovanje (izvoz) z italijansko firmo VOLANI-ARCHI-TETTURA IND USTRIALIZ-ZATA S.p.A. ROVERETO-TN, Viale deli 'industria 2 in ker se bo tako sodelovanje po vsej verjetnosti nadaljevalo tudi še z drugimi italijanskimi partnerji, delavski svet je izglasoval sklep, da se pristopi v obvezno članstvo tako, da se pristopi k Samoupravnemu sporazumu o osnovah organiziranega nastopanja v gospodarskem sodelovanju z Italijo. Za podpisnika tega sporazuma je delavsld svet imenoval glavnega direktorja Gradisa tov. Sašo Škulja. OSTALI SKLEPI Na koncu seje so bili sprejeti še nekateri sklepi, ki pa jih posredujemo v telegrafski obliki: — v skladu z vsemi predpisi (do ne navajamo pravilnike, statute in zakone z členi) se razpišejo dela in naloge glavnega direktorja GIP Gradis, — imenujejo se delegati v: a) skupščino poslovne skupnosti Ingra Zagreb, b) poslovni odbor Grupacije II — gradbeništvo, ‘. c) skupščino poslovne skupnosti »JUGOATOMENERGO« Zagreb, d) izvršni odbor poslovne skupnosti »JUGOATOMENERGO« Zagreb e) odbor samoupravne delavske kontrole poslovne skupnosti »JUGOATOMENERGO« Zagreb, — delavski svet je dal soglasje na sklep Odbora za standard in rekreacijo na sledeče: a) regres za redni letni dopust s^ izplača delavcem skladno s sporazumom, ne glede na to, kje bo delavec letova, b) na povišanje cene pensionskih storitev v naših počitniških domovih. Le-te objavljamo posebej. C. PAVLIN i'. . ,,v... - ■ • -■-■•‘»■•v . i - ^ .1! Iš: M i Poslovanje s težkimi podpornimi odri in painer nosilci je že nekaj let stalna točka dnevnega reda delavskega sveta delovne organizacije St^7ol:0,!U"h)'Heg^dbB&mPh“”"^'«"'''-»' M„„ to.r.g.b,™.,,,,^,,,,,,^ vanke je že zgrajen na cesta iz predora Kara* Delavci jeseniškega tozda se vsak dan z avtobusom pripeljejo na delo iz samskega doma v Kranju x V Kranju gradimo nov objekt za socialno medicino in higieno 12 — GRADISOV VESTNIK V Črtenju pri Kranjski gori je v gradnji še zadnji blok počitniških stanovanj Leto 1980 je bilo povprečno dobro za naš tozd na Jesenicah. V le-tosnjem letu, kakor tudi srednjeroč-nem obdobju 1981—85 si bodo na tozdu prizadevali pridobiti čimveč del na vseh področjih dosedanjega delovanja, pa tudi izven le-teh. , Tržne prilike so za tekoče srednjeročno obdobje zadovoljive, se- Stanovanjska gradnja na Planini pri Kranju veda če ne bodo restriktivni ukrepi zavrli načrtovanih investicij. Predvsem so zanimivi naslednji načrtovani projekti: gradnja tunela pod Karavankami z vsemi spremljajočimi objekti in cestnimi povezavami, gradnja nove jeklarne na Jesenicah, ki je največja načrtovana investicija v Sloveniji v letih 1981—85, gradnja tovarne jeklenega korda za Savo Temelji za tri stanovanjske stolpiče na Koroški beli so že narejeni Jeseničani imajo tudi gradbišče v Ljubljani, saj gradijo južni del poslovnega centra Slovenijalesa Vse manj gradeč pod Mežakljo Kranj, ki je druga največja investicija na Gorenjskem, gradnja hidro-central Mavčiče in Kobarid, gradnja avtoceste Naklo-Ljubljana, stanovanjska gradnja na Jesenicah in v Kranju, gradnja poslovnega centra na Jesenicah, gradnja turističnih stanovanj v Črtenju pri Kranjski gori, gradnja hotelskih objektov na Gorenjskem itd. Večina gradbišč je izven Jesenic Že nekaj let jeseniški tozd pridobiva vse več del izven Jesenic, v ostalih Gorenjskih občinah, delali pa so že tudi na Primorskem in Ljubljani. Na^ Jesenicah imajo trenutno manjša vzdrževalna dela v železarni in pa manjše blagovno skladišče za železnico. Nedaleč izven Jesenic, v Koroški beli gradijo tri stanovanjske stolpiče s skupaj 72 stanovanji. Investitor te gradnje je Železarna, 12 stanovanj pa bo naš tozd kupil za svoje delavce, da bo tako vsaj malo /skrajšal precej dolgo vrsto čakajočil na družbena stanovanja. V Črtenju pri Kranjski gori se Ti enkrat tudi zaključuje gradnja p o čitniških stanovanj, saj je v zaključit fazi gradnje šesti blok,-ki bo goto1 julija letos. V Kranju je največje gradbišč* stanovanjska soseska Planina, ki jc gradimo skupaj s Gradbince it Kranj. Del soseske, ki ga gradi naš tozd bo po končani gradnji imel 3 9® stanovanj. Gradimo tudi nov objekt za socialno medicino in higien* Kranj. Manjša dela so tudi v Savi Kranj. Na Rudniku urana Žirovski vrh s* dela Precei intenzivno, kakor tudi na gradbišču poslovnega centra Slovenijales v Ljubljani, ki ga delavci Jeseniškega tozda gradijo skupaj z delavci GE Ljubljana. To so vsa gradbišča na katerih delajo jeseničani in večino teh lahko vidite na posnetkih. Iz seznama se takoj jasno vidi, da je vse manj gradbišč pod Mežakljo. Zaposlenost Število zaposlenih v lanskem letu je bilo povprečno okoli 700 delavcev, uključno z učenci, kar je manj kot je bilo planirano. V tozdu beležijo zadnja leta upadanje zaposlenosti glede na ostale gradbene tozde in Gradis v celoti. V strukturi zaposlenih je še vedno visoko število nekvalificiranih delavcev, standardno pa se kaže pomanjkanje visoko kvalificiranih delavcev. Mladi se vse težje odločajo za gradbene poklice, za ročna dela v tem poklicu pa med Slovenci ni zanimanja. Zato se kadrujejo v glavnem učenci iz drugih republijt, kar pa nosi z seboj vrsto težav, kot so: slabo vključevanje v kraj kjer združuje delo, dodatna obremenitev z učenjem slovenskega jezika, oddaljenost od rodnega kraja in staršev, po končani učni dobi se vse več učencev vrača v domači kraj itd. Z ustreznim programom so si v tozdu zadali nalogo, da bodo do Svojo mizarsko-tesarsko delavnico bodo dogradili v letošnjem letu konca tega srednjeročnega obdobja izboljšali kadrovsko strukturo, tako da leta 1986 v tozdu ne bi imeli nobenega nekvalificiranega delavca več. Fluktuacija in invalidnost V Jesenicah je fluktuacija za minulo srednjeročno obdobje znašala 22%, kar pomeni, da se je vsako leto zamenjala več kot petina kolektiva. V lanskem letu je fluktuacija znašala 23,6 % in je bila nekoliko nižja kot leto prej ko je znašala 26,9 %. Kaj pomeni fluktuacija 23,6 % v lanskem letu. To pomeni, da je ob povprečno 700 zaposlenih, 212 delavcev odšlo, 206 pa se je na novo zaposlilo. Tako visoka fluktuacija, med višjimi v Gradisu, pa negativno vpliva na poslovanje. Na Jesenicah imajo težave tudi z invalidi, predvsem z tistimi tretje kategorije, za katere je težko najti ustrezna delovna mesta. Sedaj imajo 15 zaposlenih invalidov. Disciplina Disciplina na tozdu ni zadovoljiva, zato še mora disciplinska komisija sestajati vsaki mesec in obravnavati nedisciplinirane delavce. Lani se je sestala' samo dvakrat. Predvsem je preveč neopravičenih izostankov in pa tudi težjih kršitev discipline, tako da je disciplinska komisija trem delavcem letos že izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, dvem je izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta, enemu razporeditev ha drugo delovno mesto za dobo enega leta, petim javni opomin in dvema opomin. Večina teh prekrškov pa je bila strojena že v lanskem letu. C. PAVLIN Manjši mostiček gradijo naši delavci na področju gradbišča RUŽV ---=-----------------------------------------------| V razvojnih usmeritvah gradbeništva poiskati tudi rešitve za gradbeno dejavnost v___________________________________________________/ Skupščina mesta Ljubljana je na zadnji seji obravnavala stanje in izhodišča za nadaljni razvoj ljubljanskega gradbeništva. Ker je problematika z ozirom na predstoječo problemsko konferenco v gradbeništvu, pomembna tudi za nas, objavljam nekatere bistvene pripombe. Gradbeništvo je prišlo v zapleten položaj, ki utegne povzročiti da bo ostalo prihodnje leto brez dela večje število gradbenih delavcev v Ljubljani. Število zaposlenih v ljubljanskem gradbeništvu se je decembra 1980 zmanjšalo za 7,5 %, v primerjavi z decembrom 1979 (teritorialni princip). Med gospodarskimi področji ima skoraj najnižje povprečne osebne dohodke gradbeništvo ob dejstvu, da ima 16,5 %" zaposlenih do 6000 din OD in 10,6 % zaposlenih nad 13000 din OD. Upoštevajoč dejstva, da je v ljubljanskem gradbeništvu zaposlenih približno 17.700 delavcev, kar je skoraj 10% vseh zaposlenih v Ljubljani, ki ustvarjajo nad 10% ljubljanskega družbenega produkta. Pogoj za racionalno odvijanje celotnega gradbenega procesa predstavljajo dolgoročne investicijske priprave in strokovno usposabljanje investitorjev za izpeljavo investicij z lastnimi strokovnimi kadri. Ugotavljamo, da se v fazi investicijskih priprav z izdelavo urbanistične, projektne in druge tehnične dokumentacije, investicijskimi programi in drugimi osnovami, ki so potrebni za zagotovitev gradbenega dovoljenja, vnaprej opredeljuje več kot 75% vseh stroškov, še preden pridejo graditelji na gradbišče. To pomeni, da je ravno v fazi investicijskih priprav največ možnosti za zniževanje stroškov graditve. Zato je potrebno, da se glede investicijskih priprav zaveže investitorje, da pri gradnji vsakega objekta zagotovijo naslednje minimalne pogoje: 1. Strokovno izdelan investicijski program, verificiran in sprejet v pristojnih samoupravnih organih in družbenih institucijah, ki mora upoštevati in zagotoviti optimalne pogoje za izdelavo tehničnih osnov in za gradnjo objektov, ne pa samo minimalne zahteve metodologije za izdelavo investicijskih programov. Ta pogoj mora obveljati za vse investitorje, tudi za gradnjo stanovanj in celovitih stanovanjskih sosesk; 2. Pravočasna pridobitev in priprava zazidalnega zemljišča, 3. Pravoča«n’> nridobitev lokacijskega dovljc. ■ v„~ njemu se ide korak po korak. Treba stoga videti dokle sc stiglo po spakom od pitanja koja če se na Kongresu pokrenuii. Tako, na primer, postoji dosta rašireno gledište da su odnosi u raspolaganju dohotkom manje-više dati i jedino realni. Kongres medutim, mora odredenije reči na koji način i u kojoj če se meri menjati sadašnji nepovoljni položaj udruženog rada u rasprolaganju dohotkom. Kongres mora ukazati i na konkretne korake za izlazak radnika na društvenu scenu izvan fabričkih zidova, mora odgovoriti zašlo se od-lučivanje toliko pomera izvan okvira i domašaja udruženog rada. Jer, ponavljanje stavova Ustava i ZUR-a samo po.sebi neče doprineti' daljem razvoju samoupravljanja, V. REŠET AR Kompenzacije i za stanovanje? POSLE OVOGODIŠNJEG PORASTA TROŠKOVA ŽIVOTA Troškovi stanovanja četvoročlane radničke porodice povečani su u prva dva meseca ove godine za 25 odsto. Na njihov porast presudno su uticala poskupljenja ogreva i osvet-ljenja za 32 odsto, nameštaja za 24, a slično je i sa vodom, održavanjem 'stanova, iznošenjem smeča, javnim gradskiipi prevožom i ostalim izda-cima vezanim za život u gradovima. Sudeči prema ovim podacima bajanje cena nije mimoišlo ni troškove stanovanja, koji su jedan od značajnih elemenata ukupnih troškova ži--vota. Ovakve okolnosti navele su večinu »gradskih očeva« da ozbiljno razmotore mogučnost, da osi m sati ašnjih subvencija stanarina, počnu i sa nadoknadama svih troškova stanovanja. Trenutno nadoknadu za kirje koristi relativno mali broj stanara. Njihov broj u Skopi ju je 1.456, u Beogradu — 4.520, u Sarajevu— 1.4Š6, u Zagrebu — 180, Titogradu 224 i Novom Sadu 336. I ovi podaci uka zuju na opravdanost namera da se uskdro počne i sa kompenzacijama troškova stanovanja, s tim što bi se proširio i broj onih koji bi »uživali« i povlastiie za kirije. Ovo tim pre, što je u večini republika i pokrajina, osi m u Hrvatskbj i Kosdvu, postig-nut dogovor o povečanju stanarina. Nadaljevanje na 16. strani ------------------------- Zašto smo neefikasni? v________________J Nadaljevanje s 15. strani Doduše, valja napomenuti, ponegde se za kratko odustalo od ove namere, ali do početka leta »nosioci sta-narskog prava« mogu sa velikom izvesnošču očekivati »čestitke« SIZ — ova za stanovanje. I dok če poskupljenja stanarina biti nešto ublažena, veliko je pitanje, medutim, kako »umilostiviti« rast cena ostalih komunalnih usluga. O čemu svedoči i ovogodišnji »preboj« u januaru i februaru. U gotovo s vi m večim gradovima se, recimo, više novca daje za grejanje stanova nego za kiriju. Sve su skupljei ostale usluge. Pa ipak, ne treba smetnuti sa uma, velika večina gradskih komunalnih organizacija posluje s gubici ipa ili na »pozitivnoj nuli«. Ovo je, nema sumnje, prilično jak razlog za pravdanje sve češčih poskupljenja, pa ih i ubuduče valja očekivati. Posle naglih povečanja troškova života prošle i početkom ove godine jedan od načina za njihovo ublaža-vanje je i nadoknada dela cena stanarina i komunalnih usluga. Medutim pitanje je gde nači izvore za ne baš mala sredstva. Da bi se cene do-nekle smirile i pri tom pomoglo ko-munalnoj privredi ponegde se reše-nja traže u kresanju ihvesticioriih planeva, pa se deo tako stečenog Nedavno se u republičkom sindikatu Slovenije, gde su pozvani predsednici opštinskih i medjuopštinskih komisija za obaveštavanje dogodilo nešto što zaslužuje naročilu pažnju — piše Srečko Logar u »Komunistu«. Osim dnevnog reda učesnici skupa trebali su da čuju nekoliko uputstva u vezi s popisom stanovniš-tva, domačinstva i stanova. Pred splom su bili pripravljeni bilten broj 1 od oktobra 1980. i bilten broj 2 od decembra 1980. A prošla i ova nedelja pripadaju več drugoj polovi ni februara. Direktor Zavoda SR Slovenije za Statistiku Franta Komel je u uvodnom obrazložen ju posebno nfcglasio značaj sredstava informisa-nja u udruženom radu i izrazio mišljenje da o tom važnom dogadjaju upoznaju radnike i u fabričkoj štampi a posebno o stvarima o nepo-srednoj vezi s hašim radnim čove-kom. Drug direktor je u biltenu od 1. oktobra 1980. napisao u uvodnom članku pod naslovom »K prvom broju biltena« izmedju ostalo^: »Bilten če biti istovremeno i »baza« informacija i za sredstva j&vnog obaveštavanja«. Novi ne u udruženom radu koje izlaze u SR Sloveniji, (ima ih oko $00 u izvodu od blizu milion) nisu dobile ni oktobarski ne decembarski bilten, mada im zakon o javnom obaveštavanju to obezbedjuje. Neko je »več« u februaru štam-pao oba broja biltena u 200 izvoda i blagovremeno jih je ponudio ured- novca ulaže za ovu svrhu. Drugi, opet, izlaz vidi u novim samodopri-nosima gradana. Medutim, ti izvori su gotovo presahli, jer to istovremeno znači osiromašenje privrede, kupov ne moči Stanovnika i podsti-caj novim troškovima života. Jedno od novi jih rešenja, o kom se za sada samo još priča, je sistem sveopšte kompenzacije cena kombinovan sa individualnim nadoknadama (subvencijama). Prema sadašnjem razvoju doga-daja preležan broj gradova se več iz-ejasnio za nadoknade troškova stanarina ili komunalnih usluga. Sredstva če se več nekako prikupiti, pa če rast cena, verovatno, biti za kratko uma-njen. Medutim, niko, kolikb je poznalo, ni je kao izvor sredstava pome-nuo korisnike stanova koji imaju znatna višan stambenog prostora ili čak dva ili više stanova. Odugovla-čenjem poskupljenja kirija i regresiranjem komunalnih usluga i njima se pomaže, a ne bi trebalo. Dok s druge Strane, veliki broj podstanara, osim što plača pune ekonomske ki-rije »gazdama«, biče ponov o u priliti da jedan deo svog dohotka, bilo na koji način prikupljali sredstva, izdvoji za nadoknade troškova onih koji imaju stan. I o torne se malo vodi računa, a trebalo bi. SLOBODAN KOSTIČ nicima novina u udruženom radu. I to baš sada kada ima u novinama previše informacija o završnim ra-čunima, godišnjim planovima, srednjeročnem planu, o pripremama za 3. Kongres samoupravljača Jugoslavije i slično. Da li se u tom slučaju radilo samo o propustu? Onda neka nam radniti Zavoda SR Slovenije za statistiku to ne zamere. Dosadašnja praksa nam govori da je štampa u udruženom radu za neke strukture još uvek u drugom planu. U momentu kada se za neke aktivnosti nadjemo u vremenskem tesnacu, a potrebno je animirati udruženi rad, tek onda se neko seti i počne govoriti faze o važnosti te štampe. Pogleda j mo istini u oči: da li ras-polažete podacima na koliko konfe-rencija za štampu za sredstva javnog obaveštavanja sede medju pred-stavnicima »velikih sredstava« (»Delo«, »Večer«, TV, radio i još neki lokalni časopis) novinari i urednici časopisa udruženog rada? Ne, i »Iskra«, »Železarna«, »SOZD ZIV TAM« i drugi veliki nedejni li-stovi koji izlaze u preko 10 hiljada izvoda, za ta k ve prilike nisu zanim-ljivi! Pa tako ne i za Komitet za in-formisanje pri izvršnom veču SR Slovenije koji takodje povremeno saziva konferenci je za. štampu, te konačno ne ni za odličnu televizijsku novinarsku konferenci ju za štampu koju je pre nekoliko dana vodio' Darko Marin. Rasprava je zalazila u srž ključnih problema o udruženom radu. Koliko drugo još? Tek minula delegatska debata o privrednim kretanjima na početku 1981. godine u Skupštini Jugoslavije poklonila je izuzetnu pažnju efika-snosti privredivanja. Nešto, u tom domenu, očevidno nije u redu, dosta dugo se sporazumevamo o reše-njima ko j a ne dopuštaju bilo kakvo o dugo vlačenje, spori smo u realizaciji onoga što smo se dogovorili. Sa skupštinske govornice ovakve konstatacije čule su se više puta, uz pri-medbu da spofost devalvira mnoge inače dobro zamišljene akcije i mere. Rezolucije koje donosimo za svaku godinu i u kojima konkretizu-jemo planske zadatke, po pravilu, nisu operativne več traže razradu i konkretizacijo i to putem dogovora republika i pokrajina i samoupravnih sporazuma u udruženom radu. Saglasnost o o vi m pitan jima, medutim, ne postiže se jednostavno i lako, ne poštuje se rokovi i dok se sve to ne završi i mere ne postanu operativne protekne i više meseci, pa dejstvo o donetih mera u preostalem delu godine izostaje. Ekonomska Rezolucija za 1981. godinu, na primer sadrži oko pedeset zadataka i obaveza u realizaciji ekonomske politike koje valja doneti uz saglasnost republika i pokrajina ili putem samoupravnih sporazuma. Ovim se, naravno, ne može pravdati neefika-snost u donošenje pojedinih mera ekonomske politike, ali se ovi razloži nikako ne mogu ni zanemariti. U toliko pre što ima još pitanja o kojima nije postignuta saglasnost, a posledice su nepovoljne. U skladu sa ovim ima dosta razloga da se ne zaobidje pitanje efi-kasnosti sporazumevanja i dogovarjanja na s vi m nivoima društva i, naravno, u udruženom radu. Od toga, više puta je rečeno, veoma zavisno razvoj sistema socijalističkog samoupravljanja, delegatski sistem i jačanje uloge radničke klase u društveno j reprodukciji. Nisu retki primeri, rečeno je u Skupštini Jugoslavije, da se ne ostvaruju najbitniji zadati koji su bili predmet sporazumevanja i dogovarjanja. Naravno, to ne bi smelo da olupi napore društva i udruženog rada, posebno, da spora-zumima i dogovorima rešava pitanja razvoja i poslovanja. Valja imati u vidu da su se neke teškoče javile i zbog nedogradenosti ili zbog nedo-slednog sprovodenja postoječih sistemskih rešenja. Pored ovih, pretežno subjektivnih uzroka naših slabosti u privrediva-nju, dosta teškoča se javlja zbog značajnih poremečaja u materijal-nim tokovima što se ispoljava pre svega u neravnoteži ponude i traž-nje, neuspostavljenim dohodovnim odnosima, kao i sporom prilagtida-vanju naše privrede bitno izmenjanim uslovima u rnedunarodnim ekonomskim odnosima. Teškoče su posebno izražene na sektoru tržišta i cena. Ističe se, tim povodom, da smo dosta kasnili sa organizacionim pripremama za primenu novog Zakona o društvenoj kontroli cena, pa več izrečenu javnu kritiku niko ne ospo-rava. Mada su na nivou federacije organizacione pripreme večim delom okončane još u novembru prošle godine, u pojedinim republikama, a naročilo opštinama, ovi po-slivi, počevši od st varan ja samoupravnih interesnih uajednica pa do donošenja podzakonskih akata još nisu dovedeni do kraja. Sve to, bez sumnje, otežava dosledno sprovo-denje dogovorene politike u oblasti cena. I ovih dana potpisani Dogovor o sprovodenju politike cena u 1981-kasni. Kaže se da je do zakašnjenja došlo zbog veoma složene situacije na tržištu i nepovoljnog kretanja cena na početku godine. Primera nepfikasnosti u privredi-vanju ima još dosta. Tu su investicije koje predstavljajo izrazit primer neefikasnosti, zatim snabdevanje repromaterijalom i sirovinama, a i sa spoljnotrgovinskom razmenom ne moženio biti zadovoljni. NIKOLA KORAČ Dela na novem dvoetažnem mostu čez Dravo v Mariboru Koliko dugo još? -tofM DA ‘,MA£ OO 57T> -ŠTD HiV^PA »e 0/lo P/?£ (>oe£**-NCVE GODtrtč Z, HUMOR ~ s^> 3čr taista Gotovo icaj> i žu>&£g/c.a v^r /v«r r6HA*±e ' f*ar — nepar zapisi KUGLANA Mnogi se ponašajo kao da su u au-°jnatskoj kuglani. Obaraš ga činje-,canta, dokazima, konkursima. A v^-$e uve/c dijfc — pomoču čvrstih *ONILAŠTVO Zaista, treba malo više da se ba-‘m° stambenim-ronilaštvom. Pa da J. Vrha stambene liste zaronimo i vi->m° kako se tivi na njenom dnu. NAKUPCII ŠTOPERICA Mislite da čemo zaustaviti cene u njihovom rekorderskom zaletu? Teško, dok nakupci drže štopericu. SOBNI BICIKL Mnogi rukovodioci u našim OOUR uporno se bave sobnim bici-klom. A mnogo bi dalje stigli da su ona dva točka malo više okrenuta prema bazi. Naši mladi pjesnici Ml MLADI TKO SAM Mi mladi idemo u škole i fakultete,. ZAPRAVO JA V zato smo dobro mamino djete, Glavno što volimo to je obrazovanje, jer u životu najpotrebnije nam je znanje. Učenje nam ponekod pravi mnogo problema, i to kad u našoj priči je ljubavna tema. Kad hočemo u disco ili kino, tata kaže »to vam djeco nije fino.« Na radne akcije idemo bez mnogo razmišljanja, jer tu steknemo mnogo prijatelja. Na radnoj akciji život je pravi, samo što ga rano ustajanje kvari. Kad radimo na trud ne mislimo, jer uz sebe brigadirke imamo. Uključujemo se u razne omladinske organizacije, jer u njima su organizirane dobre akcije. Volimo i kulturne sekcije, u njima naučimo mnoge lekcije. Mi mladi kad postanemo rodnici ako~ zatreba dobri smo i pjesnici. STJEPAN TOPOLKO ----Humoreska------------------ Drugarice — Drugqvi, sestali smo se da prodiskutujemo kako čemo iduče godine privuči što više domačih, i stranih turista u naša letovišta. Ne želimo da nas više kritikuju. Kao prvo smatram da jq najvažnije savr-‘ šeno organizovati posao a tu če nam pomoči.... .. .Drugarica Amnezija! — čuo se neki glas. .. .Može i ona, ali pomoči če nam prvenstveno naša poslovnost i naš balkanski šarm. — I šarm drugarice Amnezije. — opet se čula upadica. — U redu, neka budei njen šarm. Da nastavili). Odavno se turisti više ne zadovoljavaju samo prirodnom lepotama. Ne možemo očekivati u ovo moderno doba da turisti budu kao čobani; da im je dovoljna kriška sira, voda i vazduh! To može da radi samo... NOSTALGIJA * Skijaši. ljubitelji zimskih sportova Žale za zimom i zimskim ambijen-tom. E, pa zar je malo što usred leta imamo »sneg« na malom ekranu. TUŠ U HLADNOM IZDANJU Neke radnike restoran društvene ishrane podseča na rvačku strunjaču. Malo, malo, pa nas topli obrok izne-nadi »tušem«. U hladnom izdanju. P ERA SREČKOVIČ Ponekod poželim da znam, pa 'ko sam zapravo ja. Možda usamljen romantik, putnik neba ili nešto treče. Ne, ne... • * Ja sam samo propali pjesnik. Da, ubogi pjesnik, kojeg život i smrt, progone is tom sjenovitom uporrtoš-ču. A netko če možda znati, da nišam pleo vijence krvave, “ da sam se borio s porugom na us nama. Moj život... Magla skitnička, mreža dana što raste s hladnim snovima i para rijeku mržnje. Moje se svijetlo gasi, i ostavlja me opet samog. Paipak... molim vas, recite mi barem vi pa 'ko sam zapravo ja. MILADIN MACANOVlC ...Amnezija! — Dobro, druže, ne upadajte u reč s tom drugaricom. Neka ona radi što hoče... gde samo ono stao.., A da, tako nešto može da čini saip,o onaj ko nema smisla za turizam i sa-vremenu organizaci ju. Zar sme dq se desi da stranac dobi je najgoru sobu u potkrovlju? Onda nam on više m-kada neče doči! Tu može da spava jedino domači gost i da bude još i zadovoljan što je našao stan i... .. .1 drugarica Amnezija! — ...Dosta s njom, dosadni 2o-veče, na mansardi mogu samo biti smešteni domači turisti ili rodjaqj. Zato smo se sada sastali da dogodine ne improvizujemo s turizmom jer je zaista došlo vreme da nam domači beže v Špani ju, Grčku, Bugarskup Stranci dolaze tek kada nemaju gde! Treba shvatiti da je prošlo vreme šarlatanstva u turizmu i vreme kad se posteljina menjala jedanput mq-sešno i došlo je vreme... ...Drugarice Amnezije! — E, ja više ovako ne mogu da nastavim. Šta hočete s tom drugaricom? Dokle mislite da je spominjate?! — Druže predsedavajuči, dozvo-lite da kažem da smo mi izgubili pamčenje! O ovome što sada disku-tujete več smo razgovarali proŠle godine i pretprošle. Sve nas je uhva-tila drugarica Amnezija, to jest gubi tok pamčenja! Zbog nje nemarno onoliko turista koliko bismo ‘po našim mogučnostima i prirodnim lepotama mogli da imamo. Zbog naše amnezije turista je sada najviše u — Grčkoj, Španiji.,. A tek kada t>ju izbacimo iz glave, znatno više čemo uneti para u naše turističke kaše! DUŠAN STARČEVIČ S stanjem varstva pri delu ne moremo biti zadovoljni V letu 1980 je bilo v Gradisu povprečno zaposlenih 8.315 delavcev (vključno z učenci) od teh pa se je poškodovalo 632 delavcev, od tega 34 na poti. Poškodoval se je vsak 1.361-ti, vsak poškodovani pa je povprečno boloval za poškodbo 14,06 dni. Ce te podatke primer-jamo z letom 1979 vidimo, da je pogostost poškodb manjša, doba bolo-vanja na poškodbo pa se je povečala za 0,94 dni. Vsi ostali podatki so ra- zvidni iz tabele I. V letu 1980 se je pripetila tudi 1 smrtna nesreča. Med gradbenimi TOZD ima najboljše rezultate GE Ravne z 18 nesrečami, 218 dni bolovanja ter odstotkom 0,20 (povprečno se je poškodoval vsak 27,60-ti, vsak poškodovanec pa je boloval povprečno 12,10 dni). Druga najboljša TOZD je GE Koper, sledijo GE Celje, GE Lj.-okolica, GE Maribor,, Nizke Veli Id 600-tonsld silos se poslavlja iz Krškega in se seli v Stanežice pri Ljubljani. gradnje, GE Gradnje Ptuj, GE Jesenice in GE Ljubljana. Med obrati imajo najboljše rezultate KO Ljubljana s 15 nesrečami, 168 dnevi bolovanja ter odstotkom 0,30 (povprečno se je poškodoval vsak 17.00.-ti, vsak poškodovani pa je boloval 11,20 dni za poškodbo). Druga najboljša TOZD med obrati je SPO, sledijo KO Maribor, Žele-zokrivnica, LIO Škofja Loka in OGP. Pri tem je treba povedati, da ima OGP tako veliko resnost predvsem zaradi dveh nesreč, ki sta se dogodili še v letu 1979! Najmanjšo pogostost med proi-.zvodnimi TOZD ima GE Ravne (poškodoval se je vsak 27,60-ti, (sledijo pa GE Maribor (vsak 22,60-ti), GE . Koper, (vsak 21.00- ti) in KO Ljubljana (vsak 17.00- ti) glej tabelo I. Največjo pogostost ima LIO Škofja Loka (poškodoval se je vsak 7,20-ti). Glede resnosti ima najboljše rezultate GE Ljubljana-okolica (9,40 dni bolovanja za poškodbo), sledijo pa GE Celje 10,40 dni in KO Ljubljana 11,20, najslabše pa OGP Ljubljana (29,90 dni), GE Maribor (22,60 dni), Skupne službe (21,00 dni za nesreče na poti), Železokriv-nia (18,12 dni) in GE Ljubljana (17,14 dni). Med vsemi proizvodnimi TOZD pa ima najboljše rezultate (glede na % uspešnosti) GE Ravne, sledijo pa KOLjubljana, GE Koper in GE Celje (glej tabelo II). NESREČE NA POTI Nesreče na poti je bilo v letu 1980 več kot v letu 1979 (32) za katere so delavci bolovali 796 dni ali povprečno 24,80 dni za eno nesrečo. Največ nesreč na poti je bilo v SPO in KO Maribor (po 6 nesreč) sledijo pa LIO Škofja Loka (4), GE PW (2), GE Koper, (2), GE Maribor (2), GE Nizke gradnje (2) in Skupne službe(2). FRANKFURT IN IRAK V Frankfurtu je bilo v lanskem letu 48 nesreč, od tega 2 na poti na delo. Vsak poškodovani je boloval za poškodbo povprečno 9,41 dni, sicer pa se je poškodoval vsak 5,43-tj (Gradisovo povprečje 13,61-ti). Pr* tem je zaskrbljujoč podatek, da je V letu izredno veliko poškodb, medtem, ko je resnost najmanjša 9,4L toliko kot pri TOZD GE Ljubljana-okolica. Vse nesreče, ki so se dogodile na gradbiščih v Iraku so v podatkih všteti pri vsaki TOZD, pri kateri je delavec delal pred razporeditvijo v Irak. Podatkov, koliko delavcev se je poškodovalo v Iraku v letu 1980, ni! ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU Odbor za varstvo pri delu pri DO in komisije za varstvo pri delu TOZD v večini primerov uspešno delajo, kar je razvidno iz poročil oziroma zapisnikov sej. i TABELA1 Tek. št. TOZD Število zaposle- nih Dnevi ŠTEVILO POŠKODB BOLEZNINE ZARADI POŠKODB — NA DELU — NA POTI do 30 dni nad 30 dni Skupaj DNI % Poškodoval se je vsak Povprečno št. bol. dn' na poškodbo na delu smrt ostalih skupaj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 fl 1. GE Celje 778 159.089 57 — 1 58 518— 7. 81 606 0,38 13,40 10,40 2. GE Ptuj 303 62.675 ’ 33 — 2 35 345— 15 42 402 0,64 8,60 11,50 3. GE Koper 278 63.744 11—2 13 194 — 13 207 0,32 21,00 16,00 4. GE Jesenice 709 156.436 78—1 79 1031 1031 0,65 8,90 13,00 5. GE Ljubljana . 704 136.433 1 60—1 62 902 — 25 136 1063 0,78 11,30 17,l4 6. GE Lj-okolica 610 123.876 , 61 61 574 574 0,46 10,00 9,40 7. GE Maribor 1231 245.125 52 — 2 54 644— 17 562 1223 0,50 22,80 22,60 8. GE Niz. grad. 590 109.112 40 — 2 42 520 — 20 540 0,50 14,00 12,80 9. GE Ravne 497 103.342 , 18 18 218 218 0,20 27,60 12,1° 10. KO Ljubljana 256 55.051 15 15 128 40 168 0,30 17,00 11,20 11. KO Maribor 291 63.806 18 — 6 24 181—82 30 — 66 359 0,56 12,10 14,90 12. LIO Šk. Loka 319 66.905 40 — 4 44 418 — 71 41 — 19. 549 0,82 7,20 12,50 13. OGP Ljublj. 269 58.301 24 — 3 27 302 — 44 183 — 280 809 1,38 . 9,90 29,90 14. SPO Lj-Mb 637 134.868 37 — 6 43 472 — 66 , 71 609 0,45 14,80 14,10 15. Železokriv. 117 20.252 8 8 91 '54 .. . . 145 0,70 14,60 18,12 16. Biro Ljublj. 74 15.739 ^ ' 17. Biro Marib. 44 10.037 18. Skup. službe 485 79.602 — 2 2 42 42 0,05 242,00 21,00 19. Inter. banka 33 7.059 20. UDD 56 11.296 21. Frankfurt 285 54.281 46 — 2 48 414 — 38 . 452 0,83 • 5,43 9,41. SKUPAJ - 8600 1,702.049 1 598 — 34 , 632 6181—431 1908 — 365 8885 0,53 13,61 14,06 lestvica (ne)uspešnostt proizvodnih tozd glede na % (*>t. dni bolovanja za poškodbo št. opravljenih dni X 100) tozd % za GE % za obrate % za vse TOZD Celje Ptuj Koper •Pšenice Ljubljana Ljub. okolica Maribor N, gradnje 0,38 III. 0,64 VIII. 0,38 IV. 0,64 X. 0,32 II. 0,32 III. 0,65 VIII. 0,65 XIII. 0,78 IX. 0,78 XII. 0,48 IV. 0,48 VI. ‘ 0,50 V,—VI. 0,50 VII,—VIII. 0,50 V,—VI. 0,50 VIL—VIII, Kavne KO Ljubljana KO Maribor LIO Škofja Loka 0,20 I. 0,20 I. 0,30 I. 0,56 III. 0,30 II. 0,56 IX. 0,82 V. 0,82 XIV. spcf L^ubljana 1,38 VI. 0,45 II. 1,38 XVI. • 0,45 V. Železo krivnica Frankfurt 0,83 X. 0,70 IV. 0,70 XII. 0,83 XV. Odbor je bil tudi pobudnik me-Seca varnosti, katerega program se Je razvijal v vseh TOZD. . Tako je bil po gradbiščih organi-Zlran program, ki je vseboval; film o prvi pomoči film o varovanju oči .~7 diapozitive na temo pravilno-stl in nepravilnosti v gradbeništvu. Tega programa za pospeševanje ^•rstva pri delu se je udeležilo okrog 40% delavcev, ki so ga pozitivno °Cenili in predlagali, naj se take ak-ClJe še ponavljajo. Služba za varstvo pri delu stalno s°deluje tudi š centrom za izobražence GIP GRADIS ter raznimi za. Vanje GIP GRADIS ter raznimi za-v°di in šolami. V letu 1980 smo or-8anizirali tečaje iz varstva pri delu za elektrikarje, signaliste, za uprav-tjalce mostnih, portalnih in polpor-talnih dvigal na daljinsko upravljale za skupinovodje tesarske stroke, Za skupinovodje železo krivske stroke in za žerjaviste/ PORABLJENA SREDSTVA ZA VARSTVO PRI DELU V letu 1980 je bilo za varstvo pri delu porabljeno 19,899.108 din od planiranih 20,122.000 din ali 98.89% vseh planiranih sredstev! POMOČ DELAVCEM OB NEZGODI V letu 1980 je Odbor za varstvo odobril izplačilo pomoči ob nezgodi 9 delavcem v znesku 480.000 din, kar je 143.300 din manj kot v 1. 1979. Podatki, koliko so naši delavci oz. svojci dobili od zavarovalnice, niso znani! LETOS ŠE ZA BOLJŠO VARNOST Z obstoječim stanjem varstva pri delu nikakor ne smemo biti zadovoljni, klub boljšim rezultatom, kot leto poprej! Vsi si moramo prizadevati, da bomo v tem letu izboljšali delovne razmere, zmanjšali število predvsem težkih nesreč in povečali delovno disciplino. BOŽO ŠEF Pri gradnji celjske bolnice poleg Gradisa sodeluje tudi GP Ingrad iz Celja. Sodelovanje je pristno ter ne potrjuje več starega pregovora. KOMU JE NAPOTI? Dela na dvoetažnem mostu v Mariboru lepo napredujejo. Z vremenom verjetno ne bo težav, težave pa imajo z zlikovci, Id namerno uničujejo družbeno imovino. Tako so pred dnevi na kompresorju z nožem prerezali skoraj nove gume. Vprašujemo komu to koristi? Verjetno nikomur, saj je taka guma neuporabna. Škoda pa precejšnja. FRANJO ŠTROMAJER ----- . Obiščite Muzej ljudske revolucije Slovenije V____________________________/ Že med vojno se je pokazala potreba po zbiranju dokumentov in podatkov z vseh področij narodnoosvobodilnega gibanja. S tem namenom so 12. 1. 1944 z odlokom OF ustanovili »Znanstveni inštitut pri IOOF«. Delo tega inštituta je 1948 prevzel novoustanovljeni Muzej narodne osvoboditve, ki se je 1955. leta preselil v obnovljeni Cekinov grad, bivši Lambergov dvorec iz konca 18. stoletja. Čez sedem let se je preimenoval v Muzej ljudske revolucije Slovenije, razširil svoje delovanje še na predvojno obdobje in ravil stalno razstavo, anes Muzej hrani v svojih depojih okoli 12.000 muzejskih predmetov in 180.000 fotografij. Tu je tudi edinstvena zbirka umetniških del nastalih med vojno, najbolj znana je zbirka- partizanske grafike in risbe (okoli 17.000). Muzejski delavci obdelujejo gradivo predvojnega, vojnega in povojnega obdobja v SR Sloveniji. Poleg inventariziranja in zbiranja podatkov se ukvarjajo še z raziskavo vseh treh obdobij na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Iz svojega bogatega gradiva pripravljajo razstave, ki potujejo po domovini in tujini, v posebej pripravljeni* dvorani pa se vrstijo gostujoče razstave. Stalna razstava, ki je postavljena v petih dvoranah, nas popelje z bogatim slikovnim gradivom in muzejskim materialom od prvih predvojnih začetkov delavskega gibanja od prvih organiziranih poskusov vstaje, okupacije, narodnoosvobodilne borbe in nasilja okupatorja. V četrti dvorani si lahko ogledamo oris kulturnega in likovnega življenja med vojno. V ostalih dvoranah je prikazano še partizansko šolstvo, v avlah pa partizanska saniteta, partizanska tehnika in tiskarne ter partizanske delavnice, kurirske zveze in denarni zavod. Muzej ljudske revolucije Slovenije je odprt: torek in četrtek od 9.00 do 13.00 sreda, petek, sobota in nedelja od 9.00 do 13.00 in od 15-00 do 18.00 Vstopnina za otroke, dijake, in študente je 3.00 din, ostali 5.00 din. Muzej ljudske revolucije Slovenije ima svoje depandanse: Baza 20 na Kočevskem Rogu — kjer je stalna razstava o delovanju vodstvenih organov osvobodilnega boja.' Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici — kjer so prikazane priprave in potek nacističnega izganjanja Slovencev med okupacijo in njihovo življenje v izgnanstvu Trebče pri Podsredi, spominska soba Tito v Sloveniji — kjer je prikazano življenje in delo Tita v mladosti je njegovo revolucionarno delovanje v Sloveniji. Goričane pri Medvodah — kjer je spominska soba pokrajinske konference KPJ za Slovenijo Vabimo vse delovne organizacije, da si Muzej ljudske revolucije Slovenije ogledajo. Mali intervju Pri Gradisu je že znano dej-. stvo, da se mnogo posveča ka-• drovanju raznih profilov delavcev. Znano je tudi, da se vlaga za šolanje velika sredstva, ki se le delno vračajo ali obrestujejo. Vpreteklih letih je bil osip in fluktuacija raznih kadrov velika. Znano je, da se OD drugih republik približujejo našim ter v , glavnem odhajajo od nas taki, ki . so se pri nas izšolali, pridobili določeno prakso. Trenutno je obdobje stabilizacije' te odhode malo zavrlo, vendar pa so še pri-‘ meri, da gotovi, če dobijo v svo-, jem kraju delo le odidejo. Naše delavce gradbene branže in pri'nas izšolane zelo radi vse povsod sprejemajo ter tudi dokaj dobro plačajo. Mnogo damo na kadrovanje tudi za upravljalce naše mehanizacije. V minulem mesecu so iz tretjega letnika strojniške šole že zakorakali v prakso na gradbišča po raznih strojih. Drugi in prvi letnik pa si nabirata znanje v delavnicah na popravilih strojev. V splošnem so fantje, bodoči ^strojniki pridni, so pa tudi kakšne izjeme, da niso. Ob priliki, ko so se vsi trije letniki strojniške šole dobili v delavnici smo izbrali iz vsakega letnika enega fanta za naš mali intervju. Marjan Bešvir prav dober v prvem letniku, je doma iz okolice Varaždina. Stroji so me zanimali že ko -sem še hodil v nižje razrede osnovne šole. Ko je le bila prilika . sem jih opazoval od daleč, ki so .delali na gradbiščih ali Cestah. Iz mojega kraja in bližnje okolice je tudi več naših ljudi, ki so . zaposleni pri Gradisu. Tudi oče .je bil ivoj čas in mi je povedal, da je pri Gradisu mnogo raznih strojev. Odločil sem se po končani šoli, da tudi jaz grem v Gradis za strojnika. Prvi moji koraki so bili v Maribor, kjer sem zvedel za naš TOZD SPO. Urejal sem si vse sam, le denar za pot sem dobil doma. Pivi dnevi so bili težki, vendar •sem se hitro vključil v novo oko-' lje, posebno zato, ker nisem bil daleč od doma in sem lahko šel večkrat domov in je hitro sprostil ■domotožje. V šoli nisem imel do sedaj posebnih težav. Imam to lastnost, da si v šoli iz predavanj precej zapomnim, tako da se mi doma ni treba mnogo učiti. Pri Gradisu se zelo dobro počutim. Sedaj bom začel s prakso. Od mojih kolegov, ki so že v naslednjih letnikih, sem slišal, da so inštruktorji dobri, vendar strogi, kar se tiče discipline. Ko bom končal to šolo bom nadaljeval s šolanjem. Na terenu s stroji se dela ne bojim, dela sem vajen, saj moram tudi doma delati in pomagati staršem. Na prehrano sem se tudi navadil. Hrana je dobra, včasih malo slabša, toda upam, da bo šlo, saj je že toliko - fantov pred menoj preživelo. Rifet Beher drugi letnik — prav dober, doma iz okolice Ključa. V Gradis sem prišel s pomočjo svojega brata, ki dela kot zidar pri TOZD Ljubljana-okolica. Prve težave sem imel z jezikom, nisem vedel govoriti in tudi razumel nisem. Pri tem mi je brat veliko pomagal, ker je več časa v Sloveniji. V tujem okolju je bil začetek težak. Postopoma sem se privadil na okolje in prehrano. Vse lažje je postajalo, ko sem se vračal domov med svoje, ki so me bodrili. Do sedaj še na stroju nisem delal, zelo me veseli in komaj čakam, da bom šel na teren v prakso. V šoli nimam posebnih težav več. Predavatelji nam razložijo stvari, ki nam niso jasne. Moram reči, da brez truda učenje ne gre. Ko bom končal to šolo bi rad nadaljeval, če bom imel možnost. Na vprašanje, če bi ostal po končani obvezi pri Gradisu, je težko reči, jasno, če bi se mi ponudila prilika bližje domu in boljši pogoji bi verjetno zamenjal. Ivan Jambrovič, prav dober, v tretjem letniku doma iz okolice Čakovca. Pri Gradisu je mnogo mojih vaščanov, ki so bili in so še v našem podjetju. Od njih sem mnogo slišal, da je to velika firma, ki ima tudi mnogo strojev in, da se da priti za strojnika. Prvi dnevi niso bili preveč težki, ker sem bil z nekaj poznanimi od doma. Prehrana mi je delala malo težav, ker je bila malo lažja kot je bila doma, z malicami sem zadovoljen. V šoli nisem imel posebnih težav, vendar sem se moral vseeno učiti doma, ker ni zadostovalo kar sem slišal v šoli. Zelo dobro se počutim v tem okolju med ljudmi. Delo na terenu me veseli, zaenkrat delam na nakladaču, da pridobim prakso, nato bom postopoma šel na ostale stroje. LUDVIK ŠNAJDER Nov polet pri izobraževanju strokovnih kadrov Dokazano je, da ima izobrazba-velik vpliv na ekonomsko učinkovitost in na stopnjo učinkovitosti delovne organizacije, kar pomeni porast družbenega proizvoda brez povečanja števila zaposlenih. Ras‘t zaposlenih torej ne predstavlja več pomembnejši faktor rasti. Najpomembnejši činitelji so torej: investicije, novo znanje, izobrazba in organizacija. Zato, ker novo znanje in izobrazba dajejo vedno več k stopnji ekonomske rasti in učinkovitosti delovnih organizacij, jim v sodobnih organizacijah združenega dela posvečajo vedno več pozornosti. Nov polet izobraževanju ob delu bomo dosegli v usmerjenem izobraževanju, kjer bomo ob pravilni kadrovski politiki in realnem planiranju kadrov podrli zadnje pregrade in očitke šolam, češ da njihovi »produkti« niso zadosti uporabni, oziroma obratno, da gospodarstvo nima izdelanih koncepcij, kakšno naj bo šolstvo. Ker postavlja usmerjeno izo- braževanje v ospredje združevanj vzgojo in izobraževanje s proizvod nim delom bodo ti očitki sanl'.,% sebi odpadli. Pomembno izhodiš^ ' je tudi v za osnovi stalnega izobrazb" vanja, ki temelji na usmerjanju in,a' dih na izobraževanje in poleg 'z°. braževanja ob delu, uveljavlja tu izobraževanje iz dela. . Danes imamo priložnost in °. veznost, da povežemo splošno * strokovno tehnično izobrazbo 1 praktična znanja v organllko celot0' K temu prištevamo tudi organiz>ra nje in izvajanje strokovnega usp°' sabljanja delavcev za manj 28 htevna dela, pripravništvo, delovn praksa v prvih dveh letih usmeri6' nega izobraževanja, dopolnilni izobraževanja delavcev, zlasti Pa strokovnih in' poslovnih kadro • Zato tudi tolikšno forsiranje vključevanje poslovodnih kadrov šolo za poslovodne delavce v Škot.1 Loki in šolanja kadrov za dela v tuj1 ni. L. cEP^5 To in ono iz našega planinskega društva Letošnjo sezono je Planinsko društvo Gradis pričelo zelo aktivno. V prvih dveh mesecih smo izvedli kar štiri zimske ture (Kriška gora nad Golnikom — 1582 m, Kofce gora — 1967, Slivnica — 1114 in spominski pohod na Stol). Tudi udeležba je bila z ozirom na težke razmere kar zadovoljiva. Predsednik našega planinskega Vabimo vas med planince , Hoja je še zmeraj za veliko število ljudi fedina rekreativna dejavnost. O 1'jcni koristnosti bi bilo odveč ponavljati znane resnice. Danes je potrjeno, da Je hoja vse bolj množična oblika življenjskega sloga sodobnega Slovenca. Planinsko društvo GRADIS vas zato vabi na naslednje izlete v mesecu aPrilu in maju: Datum Smer izleta Cilj H- aprila Senožeče—Vremenšdca—Škocjanske j.— , Divača ‘S. aprila K ladje—Bevkov vrh—Sivka—Ledine—Gore-Idrija (in na žlinkrofe) L maja Senovo—Bohor—Senovo • *”• maja Črnivec—Lepenatka—V. Rogatec— - Gornji grad maja Predvor—Kališče—Storžič— Dom pod Storžičem—Tržič Vremenščica Sivka Bohor V. Rogatec Storžič Organizirali bomo tudi manj zahtevni družinski izlet. Smer izleta in čas b»sta objavljena naknadno. Vse informacije o izletih dobite na oglasnih deskah v vaših TOZD ali pri 'ov< Komar Ivu, GIP Gradis — DSSS Ljubljana, Šmartinska 134 a (tel. “H-422). Ljubitelje hoke in planin vabimo, da se včlanijo v Planinsko društvo. Člane t*a prosimo, da plačajo članarino za leto 1981 v višini 70 dinarjev poverjeniku na TOZD, ali tov. Dušanu Karunu, GIP GRADIS—DSSS Ljubljana, S"iartinska 134 a. Marko Žontar Pravni nasveti N X J društva Rajko Kogej je v minulem letu kot drugi član našega društva prejel značko Planinske zveze Slovenije za prehojeno Slovensko planinsko pot. Čestitamo! V decemberski številki Gradisovega vestnika je bil objavljen intervju s tov. Tonijem Škergetom, članom gradbene enote Ravne. Iz članka je razvidno, da spada tov. Škerget v sam vrh slovenskih alpinistov, saj je sodeloval že v večih odpravah v tuja gorstva. Ponosni smo, da imamo v svojih vrstah »VK alpinista« in mu želimo še veliko uspelih vzponov na najvišje gore sveta. Še bolj pa bi bili veseli, če bi se tov. Škerget kdaj pridružil tudi našim izletom in nam povedal kaj zanimivega iz svojih doživetij. Letošnjega šestnajstega pohoda na Stol v spomin na legendarno borbo Jeseniške čdte z okupatorjem (26. 2. 1942.) se je udeležilo tudi naše planinsko društvo. Trinajst planincev se je že malo po tretji uri zjutraj odpeljalo proti Gorenjski in se še v temi povzpelo do Valvazorjevega doma. Tam nas je ob prvem svitu iz zvočnikov pozdravila koračnica. Vzpon na vrh Stola je bil zaradi varnostnih razlogov odpovedan, zato smo se podali po obronkih tega najvišjega vrha Karavank. Zaradi poledenelega in zasneženega pobočja smo bili priča pogostim padcem posameznikov, ki pa so se vsi srečno končali. Za uspešno prehojeno pot je vsak udeleženec prejel spominsko bronasto značko. Tov. Zajc iz Kovinskih obratov, pa je za peto udeležbo na pohodu prejel zlato značko. Te značke smo potem v dolini pošteno zapili. Vrednost značke nismo .ugotavljali. Kaže, da se bo število aktivnih članov našega društva v tem letu znatno zvečalo. Letošnjo zimo smo namreč na Šmarni gori srečali precej naših članov, ki se po vsej verjefho-sti kondicijsko pripravljajo za naše izlete v gore. Med njimi smo zasledili tov. Marčevo, tov. Marčičevo , Ing. Erjavčevo, ing. Pečenka, tov. Ferleta in še nekatere. Le pogum in pridružite se nam. Dne 2. 3.1981. je društvo izvedlo svoj redni letni občni zbor, na katerem je predsednik društva tov. Rajko Kogej prisotne seznanil z delovanjem društva v preteklem letu in doseženimi uspehi. Izvoljen je bil novi izvršni odbor in sprejet srednjeročni načrt. Vsi navzoči so izrazili željo, da bi čim več članov našega kolektiva aktivno sodelovalo v društvu, še posebej iz vrst mladine. Predvsem pa bo treba najti stik s planinci izven matičnega sedeža našega skoraj osemtisoč članskega kolektiva. ________ V svojem štiriletnem obstoju je naše društvo izvedlo petdeset izletov. Jubilejna petdeseta tura (7. 3. 1981.) je potekala od Železnikov skozi Dražgoše na Mohor in dalje na Čepulje. Tam so nas postregli z žganjem, ajdovimi žganci in sirovimi štruklji. Primerno razpoloženi smo opravili še zadnji del poti čez Križne goro v Škofjo Loko. Predsednik društva Rajko Kogej je s svojimi diapozitivi in spremno besedo navdušil ženske zbrane na proslavi »Dneva žena« DSSS Gradisa. Z uspelimi posnetki je navzoče seznanil z lepotami doline sedmerih triglavskih jezer, enega najlepših biserov naše ožje domovine. i JOŽE SEVER Uredniški odbor se je odločil, da °° uvedel v Gradisovem vestniku n°vo rubriko, ki bo namenjena davnim nasvetom. Na naš naslov se je že obrnilo nekaj delavcev, ki so jih zanimala določena vPrašanja iz delovnih razmerij. -S skladu z Gradisovimi pravilniki 0 delovnih razmerjih posredujemo 'ertl delavcem ustrezne odgovore. VPRAŠANJE: A. P. se bo v krat-*em vrnil iz JLA,. Sprašuje nas, v ko-ukem času mora pričeti z delom v r'^anje’ C*a ^tajerci n‘so za smu- : P3 nekateri niso za gostinstvo Je Pa res. V hotelu (ha-ha), kjer smo Prenočevali (če se temu sploh lahko Ko reče), te zjutraj sredi prelepe "eniške pri zajtrku vpraša za-.1 ni natakar: »Šta želite«? (Prine-Se Pa nič). Jele čez približno 20 minut ti na-^arica nalije iz rdečih plastičnih ekov hladno kavo, doda jetrno Pašteto in maslo. Ni kaj, kombina-c/a tn izbira vredna našega turizma. Sj db|lizacija tudi v hotelu. Kako bi si .c?[ drugače razlagali spanje neka-Gradisovcev v otroških želez-p^j Posteljah dolgih okrog meter in Nekdo je zlobno pripomnil, da as drugače ne bi spravili kar šest v en° sobo. . P3 nam je samo koristilo, kajti ključek iger je bil v istem stilu. V Pr°stor, predviden za okrog 60 ljudi lj^nas hoteli strpat tri do štirikrat to- Se sreča, da jih je nekaj že odpo-,0valo domov. m temu, da smo jedli po sku-P dah (ko smo eni jedli, so drugi ča-a. zunaj) smo bili tako natrpani, da 1 je levi sosed nekaj časa je^el iz '"njega krožnika, misleč, da je njegov. • 1 J ^a kaj bi to. Objavili so zmagoval-• Rezultati ostalih revežev, ki so se p a čili na progah, pa tako niso važni, pjsli bodo mogoče čez nekaj časa v Se pred časom smo zagovarjali Porine igre in porabljen denar s sent, da se Gradisovci med seboj P°znavamo. Pa smo si letos nadeli nalepko z napisom STABILIZACI- Pozabili pa smo (ali so), da obstaja še ena beseda ORGANIZACIJA. F. ŠTROMAJER IZ VOJSKE NAM PIŠEJO Svima skupa mnogo uspjeha u dalnjem radu želi vojnik Franjo Tukša, koji se nalazi na odsluženju vojnog roka u Mladenovcu. NADLEŽNA FOTOGRAFIJA Na tem mestu ponavadi objavljamo fotografije, ki niso nam v ponos. Tokrat pa izjemoma hvalimo. Lepo očiščen, zložen in po dolžinah izbran cevni oder. Kje? V glavnem skladišču Gradbene enote Maribor. Posnemajmo! FRANJO ŠTROMAJER i i < ’ ™ Zdravo drugovi! Nalazitp se na odsluženju vojnog roka u Bjelovaru i koristim ovu pri-liku, da pozdravim sve radnike Gradisa, a naročilo radnike mojega tozda GE Ljubljana koji rade na PPC Slovenijalesu. Posebno poz- dravljam Muharema IslamagičU, Begu Hadžiefendiča, Duriča i Saida Kljajiča. Njima, a i svima ostalima ' želim još mnogo uspjeha u životu i radu. Na kraju bih još posebno poz-dravio Milenka Nikiča. Svi koji želite da mi se javite pišite na adresu: Derviš Dedič V. P. 4848/10 43002 Bjelovar Strelci v KO Maribor tudi za čas malice ne mirujejo — hitro odstrelijo eno serijo in s tem utrjujejo kondidjo. Gradisov VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIP Gradis Ljubljana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nikič, Ludvik Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni Urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: GIP Gradis Ljubljana Šmartlnska 134 a, 61000 Ljubljana. Nagradna križanka v današnji številki Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do nagrajence, ki bodo prejeli slednje nagrade: na- L nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo gradisovega vestnika, GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska 134/a. , Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: Karantanija, Aristoteles, Nisa, remont, most, ciniki, Mantova, El, SS, Rosario, Arp, Opel, opora, Fadil, soja, kibic, Alicante, m, soba, namazi, Tan, ton, KK, KJ, Klara, Ilova, RO, tobak, opera. Koper, narod, lovilec, Itačan, smuči, ili, satani, Lukič, sin, Trojane, raj, RK, Amon, aki, Al, oris, ambra, enakost, Eis, Bled, Radlje, hotel, dretar. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Vladimir Čač, TOZD GE Maribor 2. nagrada 200 din: Aleš Mihelič, TOZD KO Ljubljana 3. nagrada 100 din: Cvetka Adamič, TOZD GE Celje. Čestitamo! g ' 1 - \ lil* m 1 \ s - 8» 1 * -w M S*, .. K j , , " eni E liltii jjgg isia.:! ' liilll V.:.: . ‘ lili E Tir SESJAVIL h. HfeR.NEt Loščila VETRNI uopič PoJoH -SJVO PAVLE žA^ar, Dovtipi, ŠALE ANTON TARt AMER.. PISATELJ TRUMAN LJUB.A POŽAR EGIPČAN $Kl ZEMLJE kratica ZA INJERNO NE5R.AM- NEZ,ZA- 3fepL]IVE< MESJo v IVD-PRI. nA«D3A PRADE 5 . OČKA he&To v srbiji ' . | Volneno oj,la?iu> PoKRAJI-NA v T0R.6I J1 - . PR-IRoH ■ iA KAJENJE TR'PM> • APilJSK • NARODA V • AVJOH . 0Z.UAK.A Toejru -CjAL^KE vmazauo Z ^LAJohl f- Divši f-our T>IKTAH)R. fR-lfApUli: mfeOAH■ plemena v Z.DA ,. GLAVNO P1E4TO SKAND- "DRIAVC' ICjRALfiC ITAL. 1>J0LHIK. > ofto^oe \1 MtOLIT. CjRADI S AMTOM DOVECAH KOVINSKI obrati luka v I3BA1LU PREBIVAL KA SIAMA • . , j • DALMAT. VlMO OSEBNI feAlMER OV}A K0&5UT "PALICA pri nuqv • SMOČl 12 feE^OVO REKA N* JNDOKI -TAJSKEM TraVon- SERAKA Podoba POŠKOD- BE ki A ELA tl Lo ČLANICA Ot. SoL OttGAMI- IA60E ' '• \ ' aakTe— LE?(l -VALCI KISIK, delikatesa 11 W,. 1 ' . ' MAH]SE naselje ŠTEVUlK. TO^ON NA ŽIVALI Novak. VINKO fc. IME ve-sjA obla E. KARTAČKI *»RAl HTTR-NICA -n«AD&. S€)£H vtik ^LIUASJA PIŠČALKA Z T«£e,*Lov 1LO*|- . iVtt> K 3AME^ tO»XtUN •c«smewč KAMMlWA CjRADIB MEST© V HEttCEC,. KATICA IA Avpn. A MATR.L0 - MCI Ul izdelek TDREADoR viti A 03 MAK. A VI5tU>lN. ouj teLiček >0ISfcO Tl Vo ‘ 5OV0ET- Šahov SKI , velemojster MINA'L S'ETO ME4JO V ET'oprjl *-©«.* K. 1 tAL AUDDl V|Nk^> KAČA- TORJAN ŽENSKO IME ŽENSKO IME Židovska t IMt MLADtvi !>BUd LlSASti vol MEtJl Ko«, PoHlŠpVA TR.plSEC CLAubE VRAT)Mt Cuxt > cie.it 1 7UVAK. "RUUC. M • ime K A TD*AA1'W< ilMCo , IVAU IVAN LISJAK IHB • liVIRNIK. — ■SfAHo IME iA VIET -UAMtA RAiKO-iToST, NA^oS-j- ' JUCj