raziskave in razvoj UDK: 728.6:72.04:694.6 Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Oblikovani leseni stavbni ~leni, nosilci razpoznavnih zna~ilnosti stavbarstva v manj{ih naseljih (leseni deli fasadnih odprtin) Modelled wooden building parts, bearers of recognizable architectural characteristics in smaller settlements (wooden parts of facade orifices ) avtorica dr. @iva DEU, univ. dipl. in`., Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Izvleček/Abstract V preteklosti so se v urbanem in arhitekturnem oblikovanju manj{ih naselij (ve~insko stavbarstvo) z upo{tevanjem naravnih danosti in ~lovekovega `iv-ljenja in dela oblikovale gradbene konstante (osnovni volumen, merilo, odnosi), zna~ilne za posamezna ob-mo~ja Slovenije. Te so se kontinuirano prena{ale iz roda v rod, se prilagajale naprednej{emu na~inu `ivljenja in “modnim” vplivom (arhitekturni stili), ki so prihajali iz bli`njih mest. Z likovnim oblikovanjem zunanj{~in so lastniki dosegli predvsem individualnost, razli~nost in tudi ugled. Oblikovani in reliefno okra{eni so bili predvsem posamezni stavbni ~leni, ki so bili pogosto rezultat “samou{ko rokodelskega sloga”. Kljub temu pa je njihovo oblikovanje v kompoziciji arhitekture stavb v ma-nj{ih naseljih pomembno umetnostno izro~ilo in velik sestavni del celotne kulturne dedi{~ine naroda. V sozvo~ju z novo oblikovanimi razvojnimi usmeritvami naselij, v katere se kot kakovost vklju~uje tudi v prostoru obstoje~e identitetno stavbarstvo (stavbna de-di{~ina), so bile izdelane {tevilne podrobne raziskave ve~inskega stavbarstva v manj{ih naseljih. Med njimi tudi analiza oblikovanja lesenih delov fasadnih odprtin. Poznavanje vrednot, meril ter razli~nosti v likovnem oblikovanju lesenih delov okenskih in vratnih odprtin namre~ pomeni pomembno podlago za oblikovanje splo{nih usmeritev (dr`avni nivo) za bodo~i kakovstni razvoj manj{ih naselij in podrobnih priporo~ili za bodo~e kakovostno arhitekturno (lokalni nivo) oblikovanje fasadnih odprtin in arhitekture v celoti s ciljem celovitega varstva stavbne (kulturne) dedi{~ine. Klju~ne besede: celovito varstvo stavbne dedi{~ine, identitetna arhitektura, ve~inska arhitektura, likovna merila, oblikovanje in kra{enje lesenih stavbnih ~lenov, leseni deli fasadnih odprtin, vratni okvir, okenski okvir, vratna krila, stavbno pohi{tvo In the past, building constants (basic volume, measure, relations) typical of individual parts of Slovenia were formed in the urban and architectural formation of smaller settlements (majority architecture) by taking into account the natural possibilities as well as human life and work. These constants were continually passing over from generation to generation and were accomodating to more advanced way of life and to »fashionable« intluence (architectural styles) coming from nearby towns. With the artistic modelling of outer parts of buildings, the proprietors achieved above all the individuality, diversity and prestige as well. Modelled and relief ornamented were mostly individual parts of a building, which were frequently the result of »self taught artisan style«. Despite that, their modelling in the composition of the building architecture in smaller raziskave in razvoj settlements is, however, a very important artistic tradition and a big constituent part of the entire cultural heritage of our nation. In harmony with the newly formed directions of development of the settlements, in which identity architecture (building heritage) existing in space, is also included as a quality, numerous thorough researches of the majority building in smaller settlements were made. Among them also the analysis of modelling wooden parts of the fa~ade orifices. The knowledge of worths, measur-ments and diversity in the artistic modelling of the wooden parts of window and door orifices represents a very important basis for the formation of the general directions (state level) for the future qualitative development of smaller settlements and detailed reference for future qualitative architectural (local level) modelling of facade orifices and architecture as a whole, with the aim to the integral protection of the building (cultural) heritage. Key words: integral protection of the building heritage, identity architecture, majority architecture, artistic criterion, modelling and omamenting of wooden building parts, wooden parts of facade orifices, door frame, window frame, door fold, 1. UVOD (splo{ne ugotovitve) “Umetnost je zvesta spremljevalka ~loveka na vseh razvojnih stopnjah njegovega kulturnega razvoja”, je zapisal Stele (Stele, F., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1966, str. 1). [tevilne stavbne podrobnosti, med njimi tudi oblikovani leseni stavbni ~leni, pri~ajo, da je bila tudi v ve~inskem stavbarstvu manj{ih naselij, poselitvenih strukturah zunaj ve~jih mest, vse do druge polovice 20. stoletja, opazna tudi svojevrstna umetnost.* Razvila se je v prevladujo~i dru`beni plasti kmetov, trgovcev in obrtnikov. Njena posebnost je, da je bila masovna in da je temeljila na tradiciji, to je na globoko zakoreninjenih likovnih merilih, v katerih je v zgodovinskem razvoju opazen so~asen vpliv umetnosti vladajo~ega in kulturno razvitej{ega sloja. Kulturno elito so v obravnavanem okolju sestavljali cerkveni oblastniki, veleposestniki in konec 19. in v za~etku 20. stoletja izjemoma tudi novo nastaja-jo~i sloj industrijalcev. Njihovi objekti (cerkve, samostani, `upni{~a, gra{~ine, dvorci, pristave in druge zgradbe), ki so v oblikovanju hitro sledili v svetu {ir{e uveljavljenim lepotnim vrednotam arhitekturnega oblikovanja, umetnostnim stilom (romanika, gotika, renesansa, barok), so bili neposredni vzor oblikovanju ve~inskega stavbarstva. V ve~insko stavbarstvo, ki je razpoznano za kakovostno in danes iden-titetno sooblikuje raznolike kulturne krajine, so se merila arhitekturnega oblikovanja, uveljavljena v arhitek- turi kulturne elite, {tevilno prenesla {ele v 17., 18. in 19. stoletju. ** V tem obdobju sta namre~ v ve~jem delu slovenskega prostora omogo~ila `ivahno urbano in arhitekturno dejavnost visoki stopnji gospodarskega in kulturnega razvoja. Ob ustvarjenih pogojih se je podoba tr{kih in va{kih naselij in stavb spremenila. Objekti so se razvili v {irino in vi{ino. Leseno gradivo je zamenjala traj-nej{a opeka, utrdila so se merila kompozicije in, kar je najpomembneje, hi{e so z utrjevanjem novih meril lepega (barok), postale reprezentativne. 2. UVELJALJANJE NOVIH (BA-RO^NIH) MERIL V ARHITEKTURI V MANJ[IH NASELJIH Analize stavbnega razvoja ka`ejo, da z uvajanjem novih, baro~nih likovnih meril, graditelji v manj{ih naseljih niso bistveno posegli v fasadno kompozicijo, uporabo materiala in konstrukcijo, ampak so ve~ji del sil svojega delovanja usmerili v slikovit in plasti~en zunanji videz objektov. Le-tega so dosegli z oblikovanjem in kra{enjem posameznih, v preteklosti funkcionalno razvitih stavbnih ~lenov. “Vse, kar je bilo v 18. in 19. stoletju, v dobi baroka, dodano obravnavanemu stavbarstvu, je bilo le razko{je v bogastvu obdelave posameznih detajlov” (Ko{ir, Ljubljana 1987, str. 38; Pertot, Trst 1994, str. 205). Tako z uvajanjem novih meril v stavbarstvo manj{ih naselij stavbeniki niso razvrednotili v zgodovinskem razvoju `e uveljavljenih gradbenih konstant, povezanih z upo{tevanjem * Umetnost v arhitekturi manj{ih naselij dokazujejo tudi umetnostni zgodovinarji (Mole, Stele, Sedej, [umi), etnologi (Si~, Karlov{ek, Ba{, Makarovi~, Bogataj). ** “Tako pri nas v kme~kem okolju razen cerkvene umetnosti vse do 16. stoletja sploh ne zasledimo umetnostnega oblikovanja; v omembe vrednem {tevilu se pojavi {ele v 17. stoletju, razmah kme~ke umetnosti pa sodi v drugo polovico 18 . stoletja in v 19 . stoletje” (Pogledi na etnologijo, Makarovi~, G., Pogledi na ljudsko likovno umetnost, Ljubljana 1978, str. 400, 401). Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj narave, naravnih danosti, človeka in njegovega dela. V širšem prostoru (visoka arhitektura) uveljavljena baročna merila, ki so bila poudarjeno povezana s krašenjem stavbnih členov, so prilagodili oblikovani, obstoječi arhitekturi tako, da kontinuiteta v razvoju ni bila prekinjena, objekti, fasadne ploskve pa so dobile nov, želen baročni videz. Opazno je tudi, da so se merila baročnega oblikovanja v arhitekturi manjših naselij uveljavila s časovnim zamikom, različno številno in različno kakovostno. Kdaj in kako številno in kakovostno so se v posameznih območjih baročna merila oblikovanja in krašenja stavbnih členov uveljavila, preoblikovala in razvila samosvoje prvine in značilnosti je bilo odvisno od: • v območju značilne uporabe gradiva (kamen, les, glina) pri izvedbi stavbnih členov, • ohranjene in razvite likovne tradicije krašenja,* ki je bila v umetnostno ne vodilnih slojih v manjših naseljih razvita tako v kamnitem kot lesenem gradivu, • kulturnih vplivov (sredozemskega, zahodnoevropskega in vzhodnoevropskega), • različne oddaljenosti od kulturnih žarišč in nosilcev idej arhitekturnega oblikovanja (večja mesta) ter • kulturnega in gospodarskega razvoja oziroma splošnega življenjskega standarda na * “Umetno in slikovito izrezljani ko`elji na preslicah (del kolovrata) so plod rezbarsko nadarjenega gorskega ~loveka in `e W. [mid poudarja njih doma~o izvirnost” (Pogledi na etnologijo, Vilko Novak, Sestava slovenske ljudske kulture, Ljubljana 1978, str. 147). “Ornamentika na kme~kih stavbah na Dolenjskem in sploh na subpanonskem obmo~ju je v 18 . stoletju in tako reko~ do danes ujeta v navidezno “prazgodovinsko” tradicijo” (Sedej, I., Ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana 1985, str. 90). 66 posameznem območju; želje naročnikov so bile namreč odvisne od njihove blaginje in lokalnega merila lepote oziroma neposrednih umetnostnih teženj ožjega okolja. Iz zapisanega sledi, da so območja kakovostno oblikovanih stavbnih členov v kamnu, lesu, ometu, mavcu ali štuku kompatibilna z območji prevladujoče, značilne uporabe gradiva v stavbarstvu. Tako so kakovostno oblikovani leseni stavbni členi, ki so predmet obravnave, številnejši v pokrajinah, v katerih je dolga obdobja prevladovalo leseno gradivo in je rezbarstvo postalo tako rekoč hišna obrt, medtem ko v območjih identi-tetne uporabe kamnitega gradiva prevladujejo skromno oblikovani in okrašeni leseni stavbni členi. Več bolj kakovostno oblikovanih stavbnih členov je tudi v bližini večjih mest in v območjih, ki so bila sočasno deležna tudi gospodarskega razcveta. Skromno oblikovani in okrašeni stavbni členi prevladujejo v območjih, ki so bila v času oblikovanja objektov v sozvočju z baročnimi merili, oddaljena od kulturnih žarišč in so bila gospodarsko slabo razvita. 3. OBLIKOVANJE IN KRAŠENJE LESENIH STAVBNIH ČLENOV Les, v večjem delu Slovenije temeljno stavbno gradivo, je bil vseskozi tudi osnovno izrazno sredstvo umetnikov - kiparjev. Poseben razcvet je umetnost oblikovanja lesa v povezavi z arhitekturo dosegla v 17., 18. in 19. stoletju. “Od približno l 1620 dalje imamo po naših cerkvah nešteto oltarjev in prižnic pa tudi drugih okrasnih predmetov kiparske in rezbarske vrste, ki predstavljajo razvoj te obrti v vsem njenem bogastvu. Tvarina, iz katere so ti izdelki izdelani, je izklju~no les. Ustvarjale so ta dela doma~e delavnice, ki so bile raztresene po vsej de`eli. Zdi se, da ni bilo pomembnej{ega kraja brez rezbarske in podobarske delavnice” (Stele, F. , Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1966, str. 62, 63). O zelo razviti podobarski, rezbarski in pozlatarski obrti v {ir{em prostoru Slovenije pri~ajo predvsem {tevilni {e ohranjeni materialni viri v mnogih objektih “visoke” arhitekture. V obravnavani ve~inski arhitekturi (manj{a naselja) se je v navezavi na tradicijo lesen rezbarski okras zgostil ob fasadnih odprtinah pri zidanih stavbah, pri delno zidanih in delno lesenih stavbah ter pri lesenih stavbah (lesena gospodarska poslopja - ka{~e, su{ilnice za sadje, skednji, kozolci) se je usmeril na stopni{~ne in balkonske ograje, prezra~evalne line in druge lesene konstrukcijske ~lene. Zaradi obsega gradiva in pa zaradi dejstva, da je bilo v preteklosti v sklopu arhitekturnega oblikovanja naj-ve~ truda vlo`enega prav v oblikovanje fasadnih odprtin (okenskih in vratnih odprtin), in sicer od tistega trenutka dalje, ko je osnovni funkcionalni vlogi fasadnih odprtin dodana tudi lepotna sestavina (baro~na okna so narejena zato, da se gledajo od zunaj, hkrati pa so od znotraj funkcionalna), bodo v nadaljevanju splo{no predstavljene le zna~ilnosti oblikovanja in kra{enja lesenih delov fasadnih odprtin. 4. OBLIKOVANJE IN KRA{ENJE LESENIH DELOV FASADNIH ODPRTIN Nanizane splo{ne ugotovitve so povzetek rezultata opravljenega dela, podrobne analize materialnih in pisnih virov v slovenskem prostoru identitetnega stavbarstva (obliko-revijaLes 53(2001) 3 raziskave in razvoj vanega in kontinuirano razvitega do prve polovice 20. stoletja) v manj{ih naseljih (vasi, trgi), tistih naselij, ki {e kakovostno sooblikujejo razpoznavne zna~ilnosti kulturnih krajin. 1. Izjemno mo~no razvita rezbarsko umetni{ka dejavnost, ki jo poudarjajo umetnostni zgodovinarji, se je v manj{ih naseljih odrazila predvsem v kakovosti {tevilnih lesenih plastik, ki krasijo cerkvene notranjosti. Okra{eni leseni ~leni fasadnih odprtin stanovanjskih in gospodarskih objektov so le bled odmev te kakovosti. 2. Rezbarstvo, povezano z arhitekturnimi ~leni, je bilo zapostavljeno tudi v manj {tevilni vodilni arhitekturi (“visoka arhitektura”). V njeni likovni nadgradnji so prevladovali izdelki iz kamna, ometa, mavca ali {tuka, ki so bili nekako bolje zdru`ljivi z arhitekturo: slab{a kakovost lesnih izdelkov v figuraliki in nezdru`ljivost z arhitekturo - zlat oltar, dodatek k arhitekturi - samostojna ornamentalna celota (Stele, Ljubljana 1969)). Ker je bil les v velikem delu slovenskega prostora cenej{i in dostopnej{i material, je razumljivo, da so v manj ugledni, a ve~inski arhitekturi, v lesu posnemali vrednostno izpostavljene kamnite izdelke in okrasje v ometu, mavcu in {tuku. Ne smemo namre~ pozabiti, da je bil v ve~ini slovenskega prostora lesen vratni okvir izraz gospodarsko slabo stoje~ega naro~nika in da naslikane ali v ometu, mavcu ali {tuku izvedene obrobe okenskih odprtin pri~ajo o trajnem in zavestnem posnemanju kamnitih okenskih okvirov. 3. Ve~je rezbarske delavnice, ki so revijaLes 53(2001) 3 svoja dela oplemenitile z lastno likovno nadgradnjo in so bile zaposlene z izvedbami zahtev-nej{ih naro~il, se z izdelavo stavbnega pohi{tva (lesenih vratnih in okenskih okvirov in vratnih kril) za ve~insko stavbarstvo niso ukvarjale. Leseno stavbno pohi{tvo (vratni, okenski okviri in vratna krila) za ve-~insko arhitekturo so namre~ izdelovali doma~i mizarji in razli~no spretni in umetni{ko nadarjeni rezbarski mojstri (mnogi med njimi so sodelovali pri izdelavi zahtevnej{ih naro~il) in tudi samouki, ki pa so pri svojem delu posnemali obrtno znanje in uveljavljena likovna merila ve~jih rezbarskih in tudi kamnose{kih delavnic. Oblike in okras okenskih okvirov Oblika lesenih okenskih okvirov oziroma lesena okenska {katla je rezultat konstrukcije, stilnih vplivov pri njihovem oblikovanju nismo zasledili (odstopanja od pravokotnih oblik razli~nih velikosti). Reliefen in plasti~en okras lesenih konstrukcijskih delov okenskih odprtin je v merilu Slovenije izjemen. Tudi rezbarsko okra{enih dodatnih okenskih okvirov, ki vidno poudarjajo fasadne odprtine in jih omenja nekatera literatura pri pregledu materialnih virov, razen nekaj redkih primerov, nismo zasledili. Oblike in okras vratnih okvirov V 18. in 19. stoletju se pri oblikovanju lesenih vratnih okvirov niso razvile posebne oblike in vrste okrasja. Mizarji in rezbarji so, kot smo `e ugotovili, v lesu posnemali kakovostno izdelane in stilno uveljavljene baro~ne (poznobaro~ne) oblike kamnitih vratnih okvirov. Tako so oblike in okrasje lesenih vratnih okvirov v posameznih obmo~jih zdru`-ljive z v prostoru zastopanimi in zna-~ilnimi kamnitimi vratnimi okviri.* Edina v lesu oblikovana izvirna oblika je lo~na oblika s preklado, oblikovano v obliki jarma - jarmi~kasta oblika . “Lesen portal s preklado v jarmi~kasti obliki morda pomeni izvirnej{o obliko, ki se je razvila v lesu. Kamniti portali s preklado jarmi~-kaste oblike so zelo redki” (Maka-rovi~, G., Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana 1981, str. 16). Vratni okviri so le izjemoma likovno poudarjeni z reliefnimi ali plasti~-nimi okrasnimi motivi. Oblike in okras vratnih kril Danes v obravnavani identitetni arhitekturi manj{ih naselij prevladujejo vratna krila z okvirno konstrukcijo (okvir in polnilo). Starej{e oblike vratnih kril, opa`enih z de{~i-cami v vodoravni, kvadratni, zvezdnati ali obliki, imenovani ribja kost, so redke. V nasprotju z vratnimi in okenskimi okviri, katerih oblikovanje je izrazito podrejeno funkciji, vratna krila, razli~no bogato okra{ena in mnoga kakovostno rezljana, pri~ajo, da je bilo delo “umetni{ko” delo mizarjev in rezbarjev (tudi samoukov) usmerjeno prav v njihovo izdelavo. Vratna krila, izdelana iz debelih okvirov, lahko krasijo le preprosto profilno oblani okviri polnil. Bolj kakovostno oblikovana vratna krila * Med lesenimi vratnimi okviri, so številno zastopane naslednje oblike (posnetki kamnitih okvirov) : O preprosta pravokotna oblika, podboj in preklada sta ravna (prizmatična), O pravokotna oblika z ravnim (prizmatičnim) podbojem, preklado in nadportalno polico, O pravokotna oblika z ravnim (prizmatičnim) podbojem, preklado, nadportalno polico in pazduhama, O potlačena polkrožna ločna oblika s temenskim sklepnikom (sklepnim kamnom) raziskave in razvoj “V 19 . soletju pa se prav tako pojavijo leseni portali, ki so posnetek kamnitih bidermajerskih oblik ( pazduhasti portal) z drobnim okrasjem (( rozetami, girlandami in cofi)”. (Sok j., Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja - 20. stoletje; Ob~ina [marje pri Jel{ah, Ljubljana, 1991, str.: 191... poleg profilno obdelanih okvirov polnil vidno poudarjajo preprosto okra{ena polnila. Med enostavni okras polnil sodijo zrnato in rebrasto oblikovane povr{ine. Med najlep{a vratna krila sodijo gotovo bogato rezljana vratna krila, pri katerih so polnila okra{ena z zahtevnimi okrasnimi elementi. Med zahtevne okrasne motive sodijo geometrijski (pravokotniki, rombi, zvezde, rozete, ~etrtinski izseki iz rozet, volutaste vijuge), baro~ni (cofi, razli~ni okviri) in rastlinski motivi (stilizirane cvet- ke, rastline v vazah) ter razli~ne figuralne rezbarije. Pri bogato rezljanih vratih ima zaporna letev med vratnimi krili pogosto obliko pilastra z rez-ljanim ali kaneliranim trupom, bazo in kapitelom. V nasprotju s stilnimi oblikami lesenih vratnih okvirov (posreden mo~an vpliv italijanskih kamnose{kih delavnic) se v izbranih okrasnih motivih vratnih kril odslikava mo~an vpliv severnih umetnostnih tokov. Pod njihovimi vplivi so namre~ delovali vsi kakovostni rezbarji, ki so v slo- venskem prostoru opremljali z lesenimi izdelki kakovostno arhitekturo. 5. STANJE OHRANJENOSTI IN VPLIV NA OBLIKOVANJE IDENTI-TETNIH ZNA^ILNOSTI OBRAVNAVANEGA STAVBARSTVA Oblikovani in okra{eni leseni ~leni fasadnih odprtin sicer sooblikujejo zunanjo podobo fasadnih ploskev posameznih stavb, vendar je njihov likovni vpliv na oblikovanje razpoznavnih zna~ilnosti arhitekturnega oblikovanja po posameznih obmo~jih manj{i, kot D oma~i rezbarji so pri oblikovanju vratnih kril posnemali vzore pri vodilnih nosilcih razvoja. “Na poljih (( vratnih polnilih) se nenadoma pojavijo povsem drugi motivi,,, ki posnemajo podobne okraske, kot jih je videl ( rezbar) v cerkvi na baro~nih in zlatih oltarjih, nekoliko nespretno rezljani grifoni, ki izvirajo prav tako iz vzorov, ki jih je videl v cerkvi, ter letnica v bogatem rastlinskem okviru” (Fister, M., Rezljana vrata v Tuhinjski dolini, Kamnik, 1971, str. 5). Kon~ni izdelek, obdelava vratnih kril,,, pa je bil seveda odvisen od rezbarskih in umetni{kih sposobnosti izvajalca in ` elja in finan~nih mo`nosti naro~nika iJ2Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj smo pričakovali glede na dejstva, da sta bila obdelava lesa in krašenje lesenih izdelkov v večjem delu prostora Slovenije tradicionalna in da je bil les v večjem delu slovenskega prostora identitetno in prevladujoče stavbno gradivo in osnovno gradivo pri izdelavi fasadnih odprtin tudi v obdobju renesančnih in baročnih umetnostnih vrednot. Vzroki za takšno stanje so v sozvočju z nekaterimi že nanizanimi ugotovitvami: • Rezbarski okras se je pri zidanih stavbah sicer zgostil ob okenskih in vratnih odprtinah, večji razmah pa je doživel pri stavbnih členih lesenih stavb, ki so bile v obdobju oblikovanja danes identitetnega stavbarstva v manjših naseljih še številne. • Te stavbe so v večini propadle ali so bik uničene (tudi kakovostno oblikovane). Enako usodo je doživel tudi velik del zidanih (tudi kakovostno oblikovanih) stavb v širših območjih večjih mest (okolica Ljubljane, Maribora, Celja in naselja ob prometnicah - Jesenice, Ljubljana, Zagreb in Ljubljana, Maribor, Murska Sobota). V zidanih stavbah je bilo mnogo kakovostno oblikovanih lesenih členov fasadnih odprtin uničenih tudi z neustreznimi gradbenimi posegi (zamenjava vratnih, okenskih okvirov in vratnih kril z novimi industrijskimi izdelki; nepopravljiva škoda je bila kakovosti identitetne arhitekture v manjših naseljih narejena v šestdesetih letih tega stoletja z “modnim” večanjem okenskih odprtin - tridelna okna). • V obdobju končnega oblikovanja danes identitetne arhitekture (18. in 19. stoletje) je bil z uveljavljenimi renesančnimi, baročnimi in pobaro~nimi merili les kot vidni likovni poudarek fasadnih odprtin zidanih objektov, z izjemo vratnih kril, zapostavljen. Na prvem mestu je bil kamen (kamniti okenski in vratni okviri). Leseni vratni in predvsem okenski ~leni so postali konstrukcijski elementi, ki jih v sozvo~ju pa zahtevanem razko{ju in plasti~-nem videzu fasad likovno plemeniti okrasje iz mavca ali {tuka ali redko slikarsko okrasje. Zato danes kakovostno obdelani, oblikovani in okra{eni leseni vratni okviri in tudi {tevilna uporaba tako izdelanih elementov (oblikovani in okra{eni okenski okviri so redki in izjemni v merilu Slovenije) razpoznavno sooblikujejo identitetno stavbarstvo v manj{ih naseljih le v ob-mo~jih prevladujo~ega lesenega gradiva, ki so bila v preteklosti dobro gospodarsko razvita in imajo {e danes ohranjeno arhitekturo do take stopnje, da je njena identiteta {e razpo- znavna. To so obmo~ja kulturnih krajin Dolenjske, Kozjanskega, Bizelj-skega, Zagorja in Bele krajine ter obmo~ja v pore~ju reke Savinje. Kakovostna obdelava, oblikovanje in kra{enje lesenih okenskih okvirov je izjemno in omejeno le na severovzhodno Slovenijo (glej karto 1. Vratne odprtine in okenske odprtine - likovni poudarek - rezbarjeni vratni in okenski okviri). Obmo~ja, v katerih se je razvila rezbarska dejavnost pri oblikovanju vratnih okvirov do take stopnje, da kakovostno oblikovani izdelki sooblikujejo identiteto stavbarstva, se med seboj razlikujejo v rezbarskih podrobnostih soodvisno od razlik, ki so zna~ilne za v prostoru identitetne kamnite izdelke (vrtne okvire). Kakovostno oblikovana in okra{ena vratna krila so {tevilna v razvojno prednostnih obmo~jih, v katerih je bilo osnovno stavbno gradivo les, neglede na spoznano identitetno v D Karta 1. Vratne in okenske odprtine - stilno oblikovani in rezbar-sko okrašeni leseni vratni okviri • Območja z redkimi stilno oblikovanimi in rezbarsko okrašenimi lesenimi okenskimi okviri Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj Karta 2. Vratne odprtine – lesena vratna krila – likovni poudarek tudi likovnih, ki so se v ve~inskem stavbarstvu do prve polovice 20. stoletja kontinuirano oblikovala. Seveda vse z nadgradnjo vrednot na{ega ~asa. Tako bo pretrgana in dokazano kakovostna kontinuiteta v urbanem in arhitekturnem oblikovanju naselij ponovno vzpostavljena. Poznavanje vrednot, meril in razli~-nosti v likovnem oblikovanju okenskih in vratnih odprtin je pomembno za oblikovanje splo{nih usmeritev za bodo~i kakovostni razvoj manj{ih naselij na dr`avnem nivoju in za oblikovanje podrobnih priporo~ili za bo-do~e kakovostno arhitekturno oblikovanje fasadnih odprtin in arhitekture na lokalnem nivoju. uporabi materiala, v izvedbi vratnih okvirov (kamnit ali lesen vratni okvir) To so kulturne krajine Gorenjske, osrednje Slovenije in deli kulturnih krajin Notranjske, Dolenjske, Savinjsko – Kozjanske, Pomurja in Prekmurja. V vseh drugih regijah so kakovostno oblikovana in okra-{ena vratna krila izjemna (glej karto 2. Vratne odprtine - likovni poudarek - lesena vratna kila, rezbarski okras). V kontekstu raziskave je pomembna ugotovitev, da kljub opisanim zgostitvam ohranjena in kakovostno oblikovana vratna krila ne vplivajo na oblikovanje tipolo{kih in iden-titetnih zna~ilnosti stavbarstva, tem-ve~ pomenijo izjemno kakovost tako v orisanih obmo~jih kot v merilu Slovenije v celoti. Zaradi izjemnega prepleta motivov, ki so jih rezbarji posnemali po v prostoru uveljavljenih kamnose{kih in predvsem rezbarskih delavnicah, ki so po novih baro~nih merilih izdelovale opremo in okrasne izdelke predvsem za cerkvene naro~-nike in jim dodali {e vrsto tradicionalnih, predvsem simbolnih elementov, na podlagi nivoja na{e analize stavbne tvarine, okrasja ni bilo mo-go~e tipolo{ko opredeliti. 6. POMEN POZNAVANJA RAZ-LI^NOSTI V OBLIKOVANJU LESENIH DELOV FASADNIH ODPRTIN - SKLEP Na osnovi novih vrednostnih in normativnih usmeritev so oblikovana vodila novega razvoja manj{ih naselij in arhitekture v njih. S ciljem varstva naravnih in ustvarjenih danosti (traj-nostni razvoj) usmeritve vklju~ujejo tudi {iroko stopnjo varstva stavbne dedi{~ine (celovito varstvo stavbne dedi{~ine) in upo{tevanje v prostoru `e vzpostavljenih kakovostnih meril, Poskusno oblikovanim usmeritvam, ki temeljijo na v preteklosti vzpostavljenih likovnih merilih pri oblikovanju fasadnih odprtin, predvsem njihovi pomenski vlogi pri urbanem in arhitekturnem urejanju manj{ih naselij, je trdna opora dokazana zgodovinska in umetnostna vrednota ve~inske arhitekture, tako izjemnih, skromnih in najskromnej{ih kakovosti. V sklepnem dalu naj navedem {e nekaj za dr`avni nivo urejanja naselij poskusno oblikovanih usmeritev, ki iJ2Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj so izbrane v povezavi s predstavljeno materijo: • Pri vseh stavbnih posegih v večinskem stavbarstvu je zaželena največja možna mera upoštevanja ugotovljenih različnosti v oblikovanih likovnih merilih v prostoru obstoječega stavbarstva, ki se izražajo v različicah stilnega oblikovanja in kra{enja fasadnih odprtin. V najve~ji meri mo`na za{~ita obstoje~ih kakovostnih in manj kakovostnih kamnitih in lesenih elementov oblikovanih vratnih in okenskih odprtin ter okrasja v barvi, ometu in {tukaturnem mavcu. Ohranjanje kakovostnih in manj kakovostnih kamno-se{kih, lesenih in {tukaterskih izdelkov je pomembno, saj so izklju~no plod doma~e dejavnosti in so po menju mnogih umetnostnih zgodovinarjev (Stele, Zadnikar, [umi) resni~no pre`ete z narodu lastno ustvarjalnostjo. Posebej izpostavljeno mora biti varovanje v kulturnih krajinah, v katerih je arhitekturna identiteta {e dobro razpoznavna (Fister, Ljubljana 1993). Za`elena je likovna nadgradnja (kontinuiteta) v posameznih obmo~jih ugotovljenih stilnih oblik vratnih in okenskih okvirov in identitetnega okrasja. Mnogi motivi so blizu sodobnim lepotnim merilom. Poleg tega imajo okrasni motivi, ki so se uveljavili v kamnu, lesu ali {tukaturnem mavcu, izvor v tradiciji in so izraz vsakodnevnega `ivljenja in navad ter so zato v oblikovanju fasadnih elemntov sodobne arhitekture opravi~ljivi tudi danes. V tradicionalnih ali posodobljeni obliki morajo biti zaznavni v arhitekturi in kamnse{tvu, rezbarstvu, {tukaterstvu in slikarstvu. V varstvene in razvojne usmeritve Novo oblikovana vratna krila izhajajo iz meril in razmerij likovnega izro~ila z nadgradnjo v oblikovanju, ki je izra`ena s sodobno oblikovanimi motivi rezbarsko poudarjenih polnil mora biti vklju~ena tudi ponovna o`ivitev ugotovljenih jeder kamnose{kih, rezbarskih in {tukaterskih dejavnosti v prostoru (ponovna o`ivitev obrti in obrtnih delavnic). Literatura 1. Andersen L., Barok in rokoko, Ljubljana 1969 2. Arhiv Korpus slovenske arhitekture 3. Ba{, A., Slovensko ljudsko izro~ilo, Ljubljana 1980 4. Ba{, F., Stavbe in gospodarstvo na slovenskem pode`elju, Ljubljana 1984 5. Boucher, M., Furic, J., La maison rurale en Haute-marche, Paris 1984 6. Cankar, I., Uvod v umevanje likovne umetnosti, Ljubljana 1994 7. Cevc, E., Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981 8. Cevc, E., Slovenska umetnost, Ljubljana 1966 9. Egenter, N., Architectural anthropology, Lausanna 1992 10. Fister, P. , Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana 1986 11. Fister, P., Arhitekturne krajine in regije, Ljubljana 1993 12. Fister, P. , Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana 1993 13. Harris, C., M., Ilustrated dictionary of historic architecture, New York 1977 14. Jacob, E., New Architecture in New England, DeCordova Museum 1974 15. Karlov{ek, J., Slovenski ornament, ljudski in obrtni{ki izdelki, Ljubljana 1937 16. Karlov{ek, J., Slovenski domovi, Ljubljana 1939 17. Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dedi{~ine, podpisana v Parizu 23. novembra 1972, Uradni list SFRJ, {t. 56-947/74-str. 1771 18. Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva, sprejeta v Granadi 3. oktobra 1985, {t. 121, Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, {t. 4-11/91-str. 36; 19. Ko{ir, F., Uvod v analizo arhitekturne teorije, Ljubljana 1987 20. Makarovi~, G., Slovenska ljudska umetnost, zgodovina likovne umetnosti na kmetijah, Ljubljana 1981 21. Ministere des affaires culturelles, Principes d analyse scientifigue, Architecture, Paris 1972 22. Mole, V., Umetnost, Ljubljana 1941 23. Mu{i~, M., Arhitektura in ~as, Maribor 1963 24. Sedej, I., Kme~ka hi{a na Slovenskem, Ljubljana 19 79 25. Sedej, I., Ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana 1985 26. Si~, A., Kme~ke hi{e in njih oprava na Gorenjskem, Ljubljana 1924 2 7. Stele, F., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1966 28. [umi, N., Pogledi na slovensko umetnost, Ljubljana 19 75 29. Unamundo, M., Umetnost in resnica, Ljubljana 1988, 30. Valen~ak, J., Urejanje, oblikovanje in vzdr`evanje kulturne podobe izvenmestnih naselij, Ljubljana, 1991 Les 53(2001) 3