V e s t n i k. Učiteljski konvikt. G. Fr. Križnar, nadučitelj v Šenčurju pri Kranju nabral v veseli družbi pri Grajžarju 2 K. Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz mariborske okolice kolekta št. 24; iz gornjegradskega okraja kolekta š.. 56 ; iz litijskega okraja kolekta št 29. Učiteljski dobrotniki. Čestilci nadučitelja Jakoba Marna na Viču povodom njegove učiteljske 40 letnice 23 K 30 h; g. Ludovik Špilar, trgovec v Št. Petru na Krasu 1 K 30 h, g. A. slamberger, c. kr. notar v Kranju 10 K ; g. Valentin Golob, trgovec v Ljubljani 2 K ; g. Davorin Sink ovič, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, 2K; g. Ivan Jebačinova «Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate» v Ljubljani na račun pokroviteljine 50 K; g. L. Mikusch, posestnik v Ljubljani 5 K ; g. Dragotin Zupančič, posestnik v Ptuju 2 K ; g. Marija Zupančič, posestnikova soproga v Ptuju 2 K ; g. Ivan Hrast, tajnik Mestne hraniltlice v Ljubljani, 5 K; g. Alojzij Pogačnik, gostilničar v Ljubljani, 5 K; učiteljsko društvo za ormoški okraj na račun pokroviteljine 50 K, (čisti dohodek koncerta z dne 8. kimovca); g. Alojzij Zajec, vinotržec in posestnik v Šiški, 10 K; g. Maksimilijan Pleteršnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, 10 K; g. Martin Petelin, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, 3 K ; g.Anton GI obočnik, c. kr. vladni svetnik na Dunaju, 10 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati ! Čekovni promet učiteljskega konvikta. Letnina a 2 K za 1.1904: Gdč. Josipma S c h o 11, učiteljica v Litiji; g. F. Križnar, nadučitelj v Šenčurju pri Kranju ; gdč. Mici Schlaipach, učiteljica v Šenčurju pri Kranju ; g. Josip Slekovec, nadučitelj na Jarenini; g. Jernej Črnko, učitelj na Jarenini; g. Josip Čonč, učitelj na Jarenini; gdč. Anka Wanda, učiteljica na Jarenini; g. P. Wudler, nadučitelj v Ljubnem na Štajerskem; gdč. Fr. Bašelj, učiteljica v Ljubnem, (1 K); gdč. M. Uderman, učiteljica v Ljubnem (1 K); g. Fran Leban, učitelj-voditelj v Trnovem pri Gorici; g. Fran Avser, učitelj na Bohinski Beli; g. Matej Kavčič, nadučitelj v Jurkloštru, gdč. Ana Poglajen, učiteljica v Jurkloštru ; g. Andrej K rn e t, nadučitelj v Cerkljah ; g. Josip Lapajne, učitelj v Cerkljah ; g. Anton Mahkota, učitelj v Cerkljah ; gdč. Ivana Bohinec, učiteljica v Cerkljah ; gdč. Pavla Krušič, učiteljica v Cerkljah ; g. Fran Orel, učitelj v Kortih v Istri, Jakob Dimnik, blagajnik. Učiteljska imenovanja. Viljem Zirkelbach je imenovan za Podbrezje; Andr. Skulj za Tržišče; N. Peterlin za Studenec in Josip Ambrož za Čatež. Božične počitnice. Dne 15. t. m. je imel dež. šolski svet kranjski sejo. Sklenili so da pridejo v veljavo zopet božične počitnice, kakršne so bile v navadi prej. e smo mi kaj pripomogli k temu, nas prav veseli. Nove šole. Nove enorazrednice se ustanove na Štangi, na Primskovem v litijskem okraju in v Zadlogu pri Crnem vrhu. Šola v Begunjah pri Cerknici se razširi na tri razrede. V pokoj! Tako zapoje zmeraj nasilnikov bič, kadar hoče spraviti spoti koga, ki mu ni po volji. S silo hočejo trgati nekatere naše ljudi od dela, ki jim je pilo in izpilo najboljše telesne moči, da čimprej dohirajo in pocepajo od jeze in sramu. Toliko, da jih precej ne pobijejo v rah, kakor so pobijali sužnje brezvestni rimski plemiči. Pustite ljudi, da delajo, dokler imajo voljo, moč in zakonito pravico. Kadar pride doba, gre vsak sam rad v pokoj, saj ni prijetna služba, kjer nudijo poštenemu delavcu kamen namesto kruha. Šolske veselice so koristne in vplivajo vzgojevalno na srce in samozavest mladine, če niso prepogoste in predolge. Take škodujejo že zaraditcga, ker so v nasprotju s fizično silo mladine in ker je treba zanje žrtvovati preveč dragocenega časa. 14. t. m. so imeli v Št. Rupertu pri Velikovcu v >Narodni šoli« šolsko veselico, pravzaprav slavnostno božičnico, kakor jo imenuje dotično vabilo. Vzpored ni obsegal nič manj nego 14glavnih točk. 1. točka je obsegala še točko a in b, 5. a—č, 9. a—h, torej še 12 točk, kar da skupaj 26 točk. To morajo biti koroški slovenski otroci pravi orjaki, da zmagajo toliko fizičnega napora, a čč. šolske sestre, ki vodijo imenovano šolo, prave pedagoške dilelantke, da prirejajo nedolžni mladini take torture, ki jih še hudomušno imenujejo — slavnostno božičnico. Ta slavnost je morala trajati pomaletn 5 ur, kar je preveč za onega, ki poje, igra in deklamuje, kakor za onega, ki posluša. Kr je preveč, ni nikjer prida. To naj uvažujejo tisti, ki jim velja. Če nečejo, bo njim samim v škodo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljan nas prosi, da priobčimo ta dva dopisa njenega vodstva: V koledarju za leto 1903., ki ga je izdalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, nahaja se tudi »Vestnik« družbe za leto 1903. Ako pregledujemo ta srestnik nekoliko natančneje, prepričamo se lahko, da nam je neprijetno ogledalo onih podružnic, ki so spale tudi v letu 1903. A nekaj teh se je začelo zadnji čas že gibati in oiivljati. Smelo trdimo, da bi se lahko oživele vse naše podružnice, da bi lahko vse procvitale in se koncem leta ponašale z dostojnimi doneski. Častiti domoijubi! Glavna opora naši družbi so vselej bile in morajo tudi t naprej ostati naše podružnice. To nam bode načelo našega nadaljnega postopanja. Z vsemi močmi bomo odslej delovali na to, da se vzdramijo vse in da ne zaspi niti ena — vsaj po naši krivdi ne sme zaspati. Ker se leto 1904. približuje svojemu koncu, in ker bi se radi ponašali, ko izdamo v prihodnjem letu koledar za 1906., z dcjstvom, da ni ostal naš klic, glas upijočega v puščavi, marveč da je našel odmev v vseh naših podružničnih odborih, in v vseh srcih čč. rodoljubkinj in rodoljubov, obračamo se do vseh teh z nastopnim nasvetom tcr svojo vljudno prošnjo: Tam, kjer naše podružnice spijo in niti svojih odborov večinoma ne naznanijo v Ljubljano, tam se žrtvuj posarr.ezna rodoljubkinja, posamezen rodoljub ter naberi kako vsoto kot prispevek za našo družbo ter jo upošlji naravnost naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Ako dobimo take zneske s pripomnjo, da se upošiljejo kot prispevke te ali one podružnice — vsaj do konca letošnjega leta — izkazali jih bomo kot prispcvke dotičnih podružnic v prihodnjem koledarju za 1. 1906. Tem načinom bo obenem oživela dotična podružnica. Če dosežemo na ta način, da se zmanjša število spečih podružnic, častno bode to ne le za našo družbo sploh, nego tudi za dotično podružnico; posebej pa še za le tako delujoče rodoljubkinje in rodoljube. Z delalnostjo in neumornim trudom, čč. domorodkinje in domorodci naprej ter naprej — in družbi se bode sčasoma godilo tako dobro, kakor jej to želite, Vi in mi. »Mal položi dar — Domu na altar« je bilo vedno vodilno geslo naše družbe, kadar se je šlo za to obremeniti slovensko javnost s kakim novim davkom v prid prepotrebne ž d Du na altar« je bila vedno vodilna misel družbinemu vodstvu, kadaodpreti družbini blagajni vir novih dohodkov. Praje pa tudi vodilo družbino vodstvo v njega 155. 12. oktobra 1904. Povodom sklepa v tej seji ssv. Cirila in Metoda v Ljubljani« oglaša danes uredništvih in društvih, pri vseh rodoljubnih Slodomorodnih Slovencih. A danes ne zahteva nikadenarnih prispevkov ali novih narodnih davkov. Pji vsakdo izmed njenih dobrotnikov prepusti to, karizmed njih kakor nerabljivo vržejo od sebe. Neštesesti slovenskepa naroda se nahajajoče rabljene poštLe malokdo se ukvarja s tem, da jih zbira in urejjih zametuje. Ako pa bi ves slovenski narod vse te vsesti se nahajajoče rabljene poštne znamke podaril nbila bi to nova in znatna podpora družbini blagajpošiljatev takih znamk nam dobro dvsako pošiljatev bodemo hvaležni, najurejene ali tudi neurejene zbirke inozedomačih rabljenih poštnih znamk. Nikdovenke in Slovenci, naj torej odslej ne odstranjujpoštnih znamk. Če jih pridno nabira, shranjuje iruje, zagotovi si hvaležnost podpisanega vodstva islovenske dece. Vsa slavna časniška uredništva pa da sprejemajo po posameznikih darovane poštne je ob priliki upošiljajo podpisanemu družbinemu kar jim bode vže naprej izrečena najiskrenejša zaŠofska reforma na Nižjeavstrijskem. Dnprišla k ministrskemu predsedniku deputacija krščalnih okrajnih šolskih svetov s prošnjo, naj novi ščimprej predloži cesarju v potrjenje. Dr. pl. Koeskliceval na tozadevno izjavo naučnega ministra terda vsled razburjenja nasprotnikov sedaj ni mogočnnastopiti mora zopet mir. Končno je ministrskiizjavil, naj učitelji mirno potrpe, zakaj vza gmotni položaj učiteljstva največjnjenost in splošno zanimanje. To so res la vprašanje je, kdaj bodo te besede— postale Velika razstava risarij se vrši v Zagrebucembra t. I. do 15. januarja 1905. »Hrvatskoza unapredjenje uzgoja« ima sekcijo »za prumjetničkoga obrazovanja«, ki priredi pod neutrudljivim delovanjem ravnajočega učiteTomašiča. Razstavljene bodo risarije učencev, v moderni smeri, risane v zabaviščih, ljudskih inšolah, realkah, gimnazijah in preparandijah AvstrNemčije, Švice in drugih dežel. — Obenem se vršpredavanja o risanju v modernem smislu. G. Tomdaval o svoji metodi, ki je največ prikrojena pnovcih; tudi delo g. Marina bo kritikoval posebni Kakor vse kaže, bo razstava s predavanjem vrlKer tudi slovenski učitelji baš sedaj eksperimenvimi metodami o risanju, je pričakovati, da se brojno podado v Zagreb k bratom Hrvatom v pKmetijski tečaji v Mariboru. S privoljeskega deželnega odbora in privolitvijo c. kr. mibogočastje in nauk se bodo vršili tudi leta 1905. deželni sadjerejski in vinorejski šoli v Maribormarcu in jui;iju kmetijski učni tečaji za poučevašolskih učiteljev v sadjereji in vinoreji, in sicer zžencev. Udeleženci tečaja, ki dobe za to potnine po 100 kron, dobe za ta namen dopust in se zatega dopusta ne namestijo suplentje, zaradi česarmore le ozirati na učiteljske osebe večrazredšol. V smislu odloka c. kr. deželnega šolskega 7. novembra 1904. št. 12.343, opozarjamo učiteljeter pripominjamo, da je dotične, kolka proste prnajkasneje do 1. prosinca 1905. pri pristojnem oksvetu. V dotični prošnji je navesti, je-li se že kdotične Ijudske šole udeležil takšnega tečaja in kbo-li prošnik v stanu, da v tečaju pridobljenosvojem službenem mestu, ker se nahaja ondi trtnica, praktično uporabi in če morda deluje obstoječih kmetijskih nadaljevalnih tečajev, da bmogoče pri majhnem številu udeležencev zadeti Slovenska javnost in naše učiteljice. V »Omladini« z dne 1. t. m. čitamo: Naročnica »Omladine« nam piše: Slovenski učitelji bijejo z vso odločnostjo gospodarski in politični boj. V slovenski politiki so že danes povsod močno upoštevan faktor in postanejo to še bolj, čim se jim izboljšajo njihove gmotne razmere in šolstvo, iz katerega izhajajo. Cudno je tedaj, da se poleg v politiki in v vsakem izobraznem in gospodarskem gibanju tolikrat imenovanih učiteljev prav malo, da, skoro prav nič ne čuje o — slovenskih učiteljicah. Skoro lOOOjihje, pane pridejo v našem javnem življenju v poštev; v bojih za plače, ki se vendar i njih tikajo neposredno, jih redkokdaj vidiš. Da se s politiko ne pečajo, še dokaj odgovarja njihovi naravi in poklicu. Da pa se stanovskih dolžnosti in važnih nepolitičnih kulturnih vprašanj ne spominjajo, ni hvale vredno. 1000 učiteljic, razdeljenih po vseh pokrajinah slovenskih med narodom! Kakšna impozantna sila bi bila to, če bi začela delati, če bi dala delu pravo smer, če bi bila dostojno organizovana. Kako izdatno bi mogla moškemu kolegu pomagati kot sobojevnica! Danes smo slovenske učiteljice mrtva veja v slovenski javnosti, mnogokatera niti narodno ne čuti, kaj šele dela. Ali bi ne bil čas, da se i me vzdramimo? Krivda je v nas samih, pa tudi odpomoč.