KOPER - INTEGRACIJA MESTA 1998 Mednarodna urbanistièna delavnica prejeto 10.12.2002 Kraj inèas delavnice: od 13. do 18. oktobra 1998 v Kopru Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski Investitor delavnice: Mestna občina Koper, Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko Predavatelji: Jadran Bajec, Lucija Čok, Bojan Grom, Marja Haring, Luka Koper, Andrej Mlakar, Hubert Murray, Manca Plazar, Marko Stokin, Terme Čatež, Daniela Tomšič, Robert Turk, Samo Zupančič Mentorji: Vstopi: Marja Haring Biserna ogrlica: Hubert Murray Preprosto. Povezave: Marco Venturi Integracije: Lučka Ažman Momirski, MikaCimolini Mesto pogledov: Ferdo Jordan, Evgen Čargo Luč, light, luce: Gorazd Kobal, Mirko Mršnik Metulji in metuljčki: Ivan Stanič Študentje: | Katja Juvan, Vstopi Ksenja Pirc, Vstopi Senada Sejfo, Vstopi Katarina Konda, Biserna ogrlica Luka Mladenovič, Biserna ogrlica Črtomir Reberšak, Biserna ogrlica Barbara Mušič, Preprosto, povezave Sarah Potočnik, Preprosto, povezave Jana Puž, Preprosto, povezave Larisa Kotnik, Integracije Bernard Podboj, Integracije Kristjan Macchiut, Integracije Matevž Korošec, Integracije Ivo Buda, Mesto pogledov Branka Matjašič, Mesto pogledov Ines Šimunič, Mesto pogledov Marino Cordato, Luč, light, luce Matej Gojčič, Luč, light, luce Erik Stojanovič, Luč, light, luce Viktorija Bajec, Metulji in metuljčki Karmen Franinovič, Metulji in metuljčki Bruno Juričič, Metulji in metuljčki Tema delavnice: Z zavarovanjem Škocjanskega zatoka kot naravnega rezervata in spremembo državnega plana gradnje avtocest, ki ukinja traso tranzitne prometnice v zaledju mesta Koper, je nastala pomembna sprememba v izhodiščih razvojnega inprostorskeganačrtovanja v Mestni občini Koper. Zaradi obeh dejavnikov je bilo potrebno preveriti rešitve in usmeritve v urbanistični zasnovi, že sprejetih zazidalnih in ureditvenih načrtih. Hkrati je bilo potrebno upoštevati posledice splošnih družbenih sprememb v Sloveniji po letu 1991. Z uveljavljanjem tržnega gospodarstva se je namreč spremenil tip investitorjev. Pred nastankom samostojne države so bili ti predvsem večja lokalna gospodarska podjetja. Po letu 1991 med investitorji prevladujejo manjša podjetja tako iz Slovenije kot tujine. Njihovi interesi so drugačni: orientirani so predvsem na dobiček in manj na stranske, lokalne, prostorske posledice novih programov, kijih zastopajo. Tudi vloga obalnega območja in predvsem pristanišča se je v primerjavi s časovnim obdobjem pred 1991 spremenila. Koper postaja regionalno središče, zaradi Luke Koper tudi pomembno razvojno središče države. Namen urbanistične delavnice je bil ovrednotiti nastale spremembe in glede na nova prostorska in družbena dejstva predlagati ustrezne spremembe. Koper je razdeljen na ločljiva in jasno opredeljiva območja, ki so nejasno povezana. Robovi med posameznimi urbanizacijskimi vzorci in rabo sledijo razvojnim konceptom in zgodovinskim okoliščinam. Te robove lahko označimo kot: - ikonične (znani, nespremenljivi, a tudi pogosto degradirani do te mere, da je nujna njihova programska in dejavnostna obnova); - polpretekle (izhajajo iz razvoja zadnjih 50 let in so posledica večinoma nepovezanih arhitekturnih zamisli, na katere je pogosto vplival komercialni, stanovanjski in špekulativni razvoj); - naravne (izhajajo iz primarne narave ali ustvarjenih elementov fizičnega okolja in infrastrukture, oziroma funkcijsko segregiranih dejavnosti: cest, železnic, kanalov ipd.). Najvkljub drugačni prometni strategiji v državnem planu je večina skupin menila, da naj tranzitni cestni promet proti osrednji Istri kakor tudi sezonski in tedenski valovi prometa potekajo v zaledju Kopra. Z izognitvijo gostemu in hitremu avtocestnemu prometu se lahko območja cestnih vhodov v mesto Koper lažje oblikujejo jasno, privlačno in zapeljivo. Estetske in funkcionalne kvalitete posameznih delov mesta postanejo zaradi poudarjenih vhodov bolj prepoznavne. Glavnih prometnih vhodov v mesto Koper naj bi bilo pet : - Balkon na severnem delu starega mestnega jedra, ki je bil nekoč delprisatnišča. - Rekreacijski vhod leži ob obali in ponuja privlačen pogled na Jadransko morje. - Poslovni vhod je glavni vhod v mesto, ki se začne s prostorskim poudarkom visokih stavb in vodi do zgodovinskih vrat v staro mestno jedro. - Univerzitetni vhod se začne pri avtobusni in železniški postaji in pelje do mestnega središča. Spremlja ga pot za pešce. - Vhod v pristanišče ali city vpadnica je namenjen potnikom v pristanišče in staro mestno jedro. Tu naj nastane nov "city" Kopra, moderno oblikovano mestno središče s poslovnimi in trgovinskimi objekti. Osrednji prometni terminal mora v prihodnje postati vozlišče vseh tipov prometa. Takšna terminalska ureditev je ključnega pomena za razvoj kongresne, poslovne, turistične in univerzitetne dejavnosti v Kopru. Skupine so predvidele dve možni lokaciji terminala: tisto na severni strani starega mestnega jedra, ki jo danes zaseda Luka Koper, in obstoječo, do katere je na zahodnem ali vzhodnem delu speljan vodni kanal za plovila. Škocjanski zatok naj ostane tako kot Semedelska Bonifika del zelenega sistema mesta. V svojem podaljšku z izrazito javno vsebino naj se kot mestni park zlije z mestom. Čeprav je Škocjanski zatok orintološki rezervat, mora biti namenjen različnim dejavnostim, tako raziskovalnim kot izobraževalnim in turističnim. Rezultati dela: razstava v Pretorski palači v Kopru od 20. novembra 1998 do 4. decembra 1998; publikacija z naslovom Koper integracijamesta 1998, ISBN 961-6276-22-0 Več podatkov: Mednarodna urbanistična delavnica Koper - Integracija mesta: urednik Lučka Ažman Momirski: ISBN: 961-6276-22-0 (NUK, UKMB, knjižnica FA, Urb. inštitut RS, ZRS RS Koper, osrednji knjižnici: Ptuj, Koper) KOPER INTEGRACIJAMESTA1998 Slika 1 Slika 2 Slika 1 Preprosto. Povezave: razgledni stolp in ureditve severne obale starega mestnega jedra v Kopru Slika 2 Preprosto. Povezave: mreže in vozlisèa v Kopru Mentor: Marco Venturi Študentje: Barbara Mušič Sarah Potočnik Jana Puž KOPER INTEGRACIJAMESTA1998 Slika 5 Slika 3 Vstopi: vhodi v mesto: rekreacijski, poslovni, nakupovalni, morski Slika 4 Vstopi: selitev industrije Slika 5 Vstopi: poslovno območje pod Semedelo Slika 6 Vstopi: promenada/ogrlica okrog starega mestnega jedra v Kopru Slika 6 Mentor: Marja Haring Študentje: Katja Juvan Ksenja Pirc Senada Sejfo KOPER INTEGRACIJAMESTA1998 Slika 7 Slika 9 Slika 10 Slika 7 Integracije: stik mesta in pristanišča Slika 8 Integracije: severna obala starega mestnega jedra v Kopru - javni program Slika 9 Integracije: rob Semedele in Bonifike -povezave z mostovi Slika 10 Integracije: rob Semedele in Bonifike -povezave z mostovi Mentor: Lučka Ažman Momirski Mika Cimolini Študentje: Larisa Kotnik Bernard Podboj Kristjan Macchiut Matevž Korošec