Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljil: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 ki-., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljž, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. or.
v Ljll"bljani, v ponedeljek 28. aprila 1884.
Letnik XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 27. aprila.
Tržni red za živinske sejme.
Naša liberalna stranka skrbno išče prilike, da bi sedanji vladi zasolila kako zaušnico. Kdo bi se toraj čudil, da se je poprijela tudi tržnega reda za živinske sejme Dunajske, o kterih se po časnikih nekaj časa sim toliko pisari? Pokazalo se je namreč, da nektere določbe tega reda niso bile prav primerne, in vlada je ravno te dni v tem oziru okli-cala nektere premembe. Naši liberalci so nemudoma popadli to zadevo in v zadnji seji državnega zbora do skupnega ministerstva stavili interpelacijo, v kteri trdijo, da je bilo vsled tega poskrbovanje potrebnega živeža za glavno mesto prišlo v nevarnost, in da to silno škoduje časti in veljavi naše polovice nasproti polovici madjarski. Toraj vlado vprašajo, kako more opravičiti svoje ravnanje? Vlada bo menda že vedela, kaj ima odgovoriti na to vprašanje. Liberalci bi kaj radi videli, da bi bil ta odgovor neugoden, nezadosten, da bi mogli vsled tega vlado prijeti in morda celo podreti. Ni jim mar, da je treba v prvi vrsti braniti našo državo proti zahtevam ogerskira, in da more skrb za koristi naših dežela večja biti, kakor pa sovraštvo do nepriljubljene vlade. Naši liberalci se nič ne brigajo za to, ako v tej tako važni gospodarski zadevi zmagajo Madjari, da bi se jim le posrečilo vreči sedanjo vlado in se zopet speti na vla-dino krmilo. Madjari so vse drugače ravnali; ko je dunajski ces, namestnik razglasil ukaz, ki omejuje in otežuje ogerskim gospodarjem priliko svojo živino pošiljati na Dunaj, vzdignil se je državni zbor za-rad tega kot en mož, in vse stranke so se zedinile v zahtevi, da se mora ogerska vlada krepko potegniti za domače koristi. Tudi tam ima ministerstvo mogočno nasprotno stranko zoper sebe, ali ta ni tega čisto gospodarskega vprašanja deželi na škodo porabila zoper vlado, ampak je bila v tej zadevi z vladno stranko enega srca in enega duha. V tem se
ravno kaže velik razloček med našo in madjarsko protivladno stranko.
Odsel(i
državnega zbora so včeraj imeli raznotere seje. Ju-stični odsek je pretresal novi odvetniški red in sprejel vladni predlog do § 7 brez kake premembe. — Pododsek kazenskega odbora je glede postopačev ali potepuhov sklenil priporočati predlog, da naj se po deželnih postavah določujejo posilne delavnice za celo deželo ali posamezne okraje in kraje.
Odseki gospodske zbornice so rešili postavo glede povračila nedolžno obsojenim, in spremenili nektere sklepe poslaniške zbornice, dalje so rešili nedavno sklenjeno žganjarsko postavo in tudi pri njej sprejeli nektere premembe, ki sta jih pred med seboj dogovorila naš in pa ogerski denarni minister.
O delavnem programu
državnega zbora se še ne ve nič gotovega, ker se kolovodje zborniške večine o tem še niso pogovorili. Nekteri mislijo, da se bode obravnavala pred počitnicami še obrtnijska postava, kongrua in pa pogodba med severno železnico in vlado. Dokler se ne prične kak obširen predlog obravnavati, imel bode državni zbor vsaki teden dve javni seji, namreč vsaki torek in petek. Ob drugih dneh zborovali bodo odseki. Prihodnja javna seja bo toraj v torek 29. aprila ob 11. uri dopoludne.
Fiiiciklika sv. očeta Leoiia Xin,
(Dalje.)
Kajti, kakor smo na drugem kraji razložili, je po soglasji skoraj vseh narodov in časov v zakonu nekaj svetega in verskega. Po božji postavi se zakoni ne smejo ločiti, ako pa taisti posvetni postanejo, smejo se raztrgati, kar neogibno v družino zmešnjavo in motenje privede, kajti žene zgube svoje dostojanstvo, premoženje in osoda otrok pa negotova po-
stane. Iz državnih ozirov se ne pečati za vero in v državljanskih zadevah tako malo brigati se za Boga, kakor da bi ga ne bilo, je hudobija, celo pri ne-vercih nezaslišana, ki so v svojem srcu ne le toliko vero na bogove imeli, temveč tudi potrebo državnega veroizpovedanja spoznali, da so mislili, da bi se laglje dobilo mesto brez tal, kakor pa brez Boga. "V resnici je človeško družbo, iz ktere smo naravno vsi nastali, Bog sam, začetnik narave, vstanovil in iz Njega, ki je vir in začetnik stvarjenja, izvira vsa moč in vstrajnost neštevilno dobrega, kakoršnega ima ona v toliko bogati meri. Kakor nas posamič-nike naravni glas sam opominja, da Boga vestno častimo, ker smo življenje in vse, kar ima ono dobrega, od Boga prejeli, ravno tako to velja o narodih in državah. Zarad tega je razvidno, da tisti, ki hočejo državo iz vsake verske dolžnosti izluščiti, ravnajo ne le krivično, temveč tudi neumno in nesmiselno. Ker se ljudje po volji božji za državljansko družbo in zvezo rode, in je oblast vladarstva za človeško družbo toliko potrebna vez, da bi ona takoj razpadla, ako bi se ta vez odstranila, toraj iz tega sledi, da je ravno tisti vstvaril vladarsko oblast, kteri je vstvaril družbo. Iz tega se spozna, da je tisti, ki ima oblast, naj že bo ta ali oni, služabnik božji. Zarad tega je prav in spodobno ubogati postavno oblast, dokler zahteva to, kar je pravično in človeškemu namenu in človeški družbi na blagor služi, kakor po volji vsevladajočega Boga in pred vsem je neresnična trditev, da je na narodu ležeče pokorščino, kadar se mu zljubi, odpovedati.
Eavno tako ne bo nihče dvomil, da so vsi ljudje med saboj enaki, kar se tiče splošne narave in plemena, v oziru konca ki vsakega čaka, dolžnosti in prava, ki iz tega izvirajo. Ker pa nadarjenosti niso vse enake, ter se drug od druzega razločujemo po duševnih zmožnostih ali telesnem razvitju in ker se tudi običaji, volja in narava med saboj jako razlikujejo, ni nič tako proti pameti, kakor vse naštete razlike združiti v jeden sam pojem ter tistega za popolno enakost v ustanovi državljanskega življenja vpeljati. Kakor je popolno telo sestavljeno iz združbe
LISTEK.
Osodepolni zajec.
(Po naravi pripoveduje Fr. Procluizka.)
(Daljo.)
Velike lesne mravlje so tekale kakor vedno po svojih pohojenih stezah, ki so se od velikega kupa mravljišča na vse strani raztezale. Ti zamišljeni republikanci, ravnaje se po strogih zakonih, niso poznali nobone nedelje in tekali vsled tega kakor drugekrati za svojim poslom.
Pri potoku so se snidli k veselici gozjdni pevci. Pili so, kopali se, podili, norčevali, peli in bavili se kakor gostje v toplicah. Zarudela penica, neprestano se smeje so svojim tankim glasom, se je zagnala včasi pri zabavi za muho in se vsedla pri tem pogrizku nasproti neskušenemu liščeku, ki se je šopiril pri potoku, da je bil za polovico večji videti; brez dvoma, da je hotel s to umetnostjo nje pozornost nil-se obrniti.
V sredi tega veselja in zabav dolgočasil se je naš nesrečnik, ki ni imel niti pojma o vseh teh
krasotah, ktere je jesensko solnce po lesu razprostrlo. Zanj je bil tudi ta prazniški dan tako poln sreče in brezskrbne blaženosti le daljše nadaljevanje one nespremenljive noči, ktero je menil da ne preživi več. Veseli trušč okrog njega je vpljival nanj tako, kakor pesem norca nad novim grobom. K vsemu temu ga je še stiskal trpki glad. Ne s pogledom niti z ovohanjem ni zamogla ranjena glava hrane najti. Naj je tudi se vklanjalo mnoštvo biljk, zagrizel je slepec v toplo, čudno duliteče jelkino, in v neprijetno kolesnico. Časih se je opraskal do krvi v ostrogi ali pak bil preganjan po besnem napadu mravelj, blizo čijih bivališča se je bil nevedoma vsedel.
Sence so se bile že znatno podaljšale, ko se je v tej romatični kotanji oglasila človeška govorica. Bila je to mestna rodbina na izletu. Naprej je šel zaljubljen, neprestano se smejoči par, za njima debela gospa, ki je vodila na vrvi za sabo malo hrtico, in se globoko vdihovala, postajajo pri vsakem koraku. Najbolj zadej je sopihal enako rejen mož, nesoo v jerbasu nekoliko steklenic, razgledovaje se na vse strani, iskaje najbrž prostora, kjer bi se vlegel.
„Ah tu je nekako močvirje", vzdihnila je gospa, težko izdiraje čevelj iz žolte glinovice. „Prosim vas,
prenesite Belinko na drugo stran, da bi se ne oma-zala".
Mladi mož spredaj se je obrnil, da bi ji spolnil
željo.
„Ne, ne", ugovarjala je gospa — „vam svoje Belinke ne zaupam. Vi ste krutni do živali, pa bi jo nalašč spustili v vodo". Mladi mož se je zasmejal in pohitel za dekletom.
„Prosim te, mili mož, prenesi jo ti!"
Stari gospod je brez promene svojega dobrot-Ijivega lica vzdihaje dvignil hrtico in jo previdno prenašal sledovan s skrbnim pogledom svoje soproge, ki se je temu izvršenemu poslu blaženo nasmijala.
„Samo, da bi ta mladeneč ne bil tako okruten", je vzdihnila tiho k potrpežljivemu možu. „Ne vem ali mu vendar smem zaupati svoje dete ? Pomisli — ono-le krat je spuščal Belinci celo dim iz cigare v nos in oči. Zato se ga tudi živalica tako boji; ona dobro razloči dobre ljudi od zlobnih."
- Stari gospod je vravnaval steklenice, obrisal si pot in zopet gledal za ležiščem.
V tem se je spredaj oglasil dekličji krik. Zajec je skočil pred njo in pretrgal zaljubljeno govorico. Spremljevalec, da bi so maščeval, pohitel je z rokami ploskaje za njim. V njega strmenje vendar zajec ni
in sklenitve raznili udov, ki se gled6 rabe in podobe med saboj razlikujejo, sostavljeni in vsak na svojem mestu pa lepo, mo6nb in t& vsako delo pripravno telo napravijo: ravno tako tudi človeška družba Obstoji iz neskonŽno razliSnih dekiv, kteri bi po-enaeeni iu vsak svoji velji prepusten, napratvili podobo države silno pokvarjeno; ako pa po raziiih stopinjah dostojanstva, vednosti in snanosti primemo razdeljeni delujejo v občno korist, iz njih Odseva podoba redne in naravi zadostujoče drž&te.
Sicer se je pa iz omenjenih zmot za države največje groze bati. Kajti ako preneha strah božji in spoštovanje božje postave, ako se zaničuje veljava knezev, ako je upor prost in dovoljen ter se še celo odobrava, ako se razuzdanost ljudskih strasti nič več ne kaznuje, je čisto naravna potreba, da se zgodi preobrat vsega obstoječega. Da, večina komunističnih in socijalističnih zadrug ta prevrat po nekem načrtu dosledno zasledujejo in framasonska sekta naj nikari ne pravi, da ničesar o takem Zap6č6tji ne ve, ier ravno ona takošne načrte jako podpira in se tudi v glavnih načelih z njimi ujema. Ako ne dosežejo povsod in vedno najskrajnih posledic, tega ni treba na račun njihovega uka in njihove volje pisati, temveč na raČun nerazrušljive moČi božjega nauka in boljšega dela ljudi, kterim se hlapčonstvo tajnih društev studi in zarad tega blazne njihove napore pogumno odbijajo.
Naj bi vendar vsi drevo po njegovem sadu spoznali in naj bi spoznali seme in začetek nevarnosti, ki nam žuga! Opraviti imamo z zvitim in jako goljufivim sovražnikom, ki je laskajoč se ušesom knezev in narodov, po jako raztegljivih frazah oba za-se pridobil. Pri knezih so se framasoni vrinili pod plaščem prijateljstva iz tega namena, da bi kneze kot mogočne zaveznike in pomagače pri zatiranji katolicizma na svojo stran dobili; da bi jih pa k temu namenu še bolj podkurili, obrekovali so na jako predrzen način cerkev, (Seš, da ona krati knezom kraljevo oblast ih kraljeve pravice. Tio so po takih zvijačah dospeli do varnosti in predrznosti, pridobili so si velik vspeh na vlade držav, pri vsem tem so bili pa vedno pripravljeni, temelj državam spodkopavati in kneze preganjati, obrekovati in od-stavljati jih, kedar se jim je zdelo da ne vladajo po njihovi volji.
Prav na enak način preslepili so narod po svojem prilizovanji. Vzeli so polna usta fraz (praznih lažnjivih čenč) o prostosti ih državnem blagru in te so jeli ljudstvu natvezati, da so knezi in cerkev zakrivili, da se narod še ni oprostil krivičnega hlap-čevanja in so ga tako dražili v boj zoper obe oblasti. Kljubu temu so pa veliko večje koristi pričakovali, kakor so jo pa v resnici dosegli; da, ljudstvu, ki je na to še v hujši stiske zabredlo, manjkalo je večinoma v svoji nesreči tudi tišle tolažbe, ktere bi bilo zadosti in v obilni meri zadobilo pri obstanku krščanskih navad. Vse tiste pa, ki se vzdignejo proti trdnostoječeniu božjemu redu, zadene navadno kazen za napuh, tako, da povsod zadenejo na revščino in nesrečo, kjer so se, če tudi brez vzroka, sreče nadjali.
Čisto po krivici in neresnično bi bilo, ko bi mislili, da cerkev, ki v prvi vrsti zapoveduje pokor-
tekel hitreje, marveč spustivši se v krog hitel starima zakonskima nasproti, s čemur je močno prestrašil staro gospo in mehkužnega psička, ki se je v prvem hipu skril za gospo in še le potem jel lajati, ko se je zajec obrnil in zopet k mladenču nameril. Vsa družba je gledala to redko dirjanje ter se spustila za zajcem več iz zabave kakor zarod drugih naiuenov. Mladi mož je hotel pokazati svojo gibčnost in urnost, ter se namenil ga vjeti. Tudi stari gospod je odložil steklenice in hlačal za njim v smehu, odvračajo bližje došlega s krikom. Tudi hrtica je postala pogumnejša in ščevkavjoč naganjala zajca. Stara gospa se je smijala, da so ji solze tekle po licu, v tem ko je gospodična tleskala z rokama in mahala se svojim soinčnikom. Ves upehan in prestrašen, tekel je zajec v krogu naokrog, ali pak se zaletaval ob skale in drevesa in postajal le, ko so tudi njegovi preganjalci opešali.
Naposled je ves utrujen obstal in se v obup-nosti udal vsemu. Prva je bila pri njem hrtica, ki je ne zaupaje zajcu in takšnemu lovu, od daleč stala in lajala bojazljivo nanj, čegar oslabljena boka sta se po strahu in sapi silno dvigala.
(Konee prih.)
ščino do Boga, kakor prvega in vrhovnega kneza, h zavidtjivosti poskuša vspeti do posvetnih vlad ali pa zarad tega, da bi si nekaj kneževske oblasti pridobila. Ona uči, da se to, kar je cesarjevega, daje cesarju že zarad pameti in vesti. Da pa vladarsko pravico ona naravnost od Boga izvaja, to povišuje silno veljavo in spoštovanje knežje veljave, ter ne inalo pokorščino in udanost podložnih pospešuje. Kakor prijateljica miru in pospešiteljica edinosti, ona vse z biaterno ljubeznijo objema; ker so vse njene misli na podporo umrljivih obrnjene, ona vedno uči, da naj so pravica z milostjo druži, go-spodstvo s spodobnostjo, iu da naj se postave opirajo na zmernost; nikomur naj se ne žali njegovo pravo, javni mir in red naj se pospešuje in reveži naj se kolikor mogoče doma in javno podpirajo. „Ravno zarad tega pa mislijo, da govorimo s sv. Avguštinom, ali pa hočejo druge tega prepričati, da kršanski nauk, državni koristi nasprotuje, ker si države nesejo ustanoviti na podlagi krcpkosti, temveč na Dokazljivosti hudobije." Zaradi tega spoznanja bi bilo za državno modrost jako umestno in za občni blagor prav potrebno, da se knezi in narodi ne družijo s framasoni iz tega namena, da bi oslabili cerkev, temveč da se združijo s cerkvijo, s ktero v zvezi bodo zatrli moč framasonov.
KaioliškA cerkev v zeiliiijeiiih državah severne Amerik«.
(Diilje)
Omenimo še razglasa, kterega je o ti priliki izdsl gubernator v Conecticut Hobart B. Bigelov, ki se glasi:
„Modrost naših prednikov je spoznala, da je božja postava podlaga, in božja pomoč neogibljiv pogoj, za vsak pospeh in napredek. Prevzeti tega prepričanja, imeli so navado, določiti gotove čase, da so pokazali spoštovanje do božje postave, spoznali v čem so se pregrešili zoper to postavo, svoje prestopke obžalovali in odpušcenja prosili pri njemu, v ktferem živimo, smo in se gibljemo.
Vsied te častljive navade, ktero so nam zapustili, določim petek 7. dan aprila t. 1. v dan pokore in molitve. Tudi jaz priporočam ljudstvu te Ijudo-vlade da se vzderži imenovani dan navadnih opravil, da se bližajo v ponižnosti in v duhu pokore Naj-višemu in sprosijo odpuščanja in blagoslova.
Prizadevajmo se, da se bolj globoko prepričamo o velikosti božje postave ter o potrebi, ukloniti se taisti. Premislimo in spoznajmo osramoteni in skesani grehe ljudstva in njega zmote v veri, ko je zapustilo načelo naših bogoljubnih prednikov in zgrešilo pot dolžnosti in kreposti. Pred vsem pa premišljujmo, da najdemo pripomočkov in potov, kako da brzdamo razposajenost in poželjivost, kako da si vstavimo spridenje nravi, ki tako strahovito pri nas gospodari, da nam ta dan pobožnih vaj služi v to, da dobimo odpiiščenje in ljubezen pri Bogu in nas flapolnuje z večo pobožnostjo, nas navdaje z zaupanjem v bodočnost našega zagrešenega a slavnega ljudstva in nam navdahne tisto zaupanje, ki traja nad tu minljiva leta in se upira na večno življenje.
Dano na kapitolu v Hartfordu 15. sušca 1882".
Leta 1811 je imela najviša sodnija v uniji opraviti s človekom, ki je Kristusa preklinjal, državni kaneelar Kent je pri ti priliki govoril naslednje: „Ljudstvo te države, Novo-.Jorške in ves narod ima glavne nauke ktščanske vere za vodila v veri in nravi; zaniČavati žačetnika te vere, ni le ostudna brezbožnost iz verskega stališča, marveč je tudi iz drtižbenega stališča surovo razžaljenje reda in dostojnosti. Ni jo stvari bolj razžaljive za verski čut pri mladini, ali bolj pogubljive pri vzi?oji mladine, ako se namreč razglasi, da je tako zaničevanje dopuščeno. To bi poslednjič odpravilo vsak razloček mtJd svetim iu nesvetim ..." (Ako bi se namreč laž in resnica stavili v eno vrsto.)
Zbor države Severne Karoline je izrekel, da se tudi brezboštvo (ateizem) ne strinja z blagrom države. Leia 1875 je sklenil s 46 glasovi proti 81 naslednje: Opiraje se na to, da je poslanec grofije \Varren, .J. W. Thorne, bogokleten nauk brezboštva branil in razglasil nauk, ki podkopuje vstavo države Severne Karoline in javno nravnost, sklene se: J. W. Thorne se s pričujočim zapodi iz svojega sedeža v tem zboru.
Navedena dejanja glasno govori in spričujejo, da severne države strpnosti ne stavijo v jedno vrsto z vnemarnostjo, marveč da se stilpflašt v veri lahko iStrinja z javnim spoznanjem Bbga ih njegove Svete postave. Tukaj moramo pa vendar prtfšati, ali Ame-rikani ne ločijo tako nadrobno, kakoir naši liberalci, ki večkrat pravijo: „Boga in vdro valujemo, a cerkev stiskamo in preganjamo". Nikakor, ne! Dihava se ne vtika v vodstvo in upravo cerkveno. Z virsko prostostjo prizna tudi čefkvi praviftb, da se iJshuje, kakor razume, da svoje vreduje, kakor spozna za potrebno, ob kratkem, da spolnuje svoje poslanstvo prosto in nemoteno, kakot je Bog nji izročil. Država se ne peču za verske službe, ne praša za njih prednike niti ne za pravila. Občenja škofov z Bimom ne nadzoruje, niti ne pazi na to, kaj pišejo v pastirskih listih, kaj da uče, kako da red vzdržujejo in nauk snujejo.
Cerkev in po nji utemljeni cerkveni zavodi imajo pravico do posestev, smejo sprejemati darila, vzlasti pa vstanove. Duhovni "so oprbščeni voja(Š5in6. Sicer tudi nimajo ne aktivne ne pasivne volili)« pravice, a to ne iz nezaupnosti ali iz sovraštva. Ta naredba se je sprejela v spomin na duhovnike angličanske cerkve, ki so bili dostikrat v službah manj častnih, nekaj pa tudi zato, da ne gre ozna-novalcem svetega evangelija kratiti časa, ki jim je potreben za izvrševanje njih svetih dolžnosti, z javnimi opravki. Bivša vstava države v Novem Jorku o tem govori tako-le:
„Preudarjaje, da so služabniki evangelija namenjeni za službo božjo in za zveličanje duš, in jih-ničesa ne sme raztresati v spolnovanji njih svetih dolžnosti. ..." S tem pa duhovnikom ni prepovedano, pečati se s politiko, kakor zahtevajo liberalci v Evropi. „Amerikanci se varujejo, braniti udom duhovenstva, da bi ne poudarjali svojega vpliva pri političnih vprašanjih, kakor to trdijo Evropejci. Ako politika ni druzega, nego ujjoraba načel v nravnosti, zakaj bi to odtegovali vplivu tistih, ki so postavni čuvaji teh načel. Duhovenstvo sme o poliiričnih dnevnih vprašanjih, ki so v zvezi z vero in še celo o naredbah v kongresu tako svobodno govoriti, da bi tega ne pripuščala nobena vlada v Evropi.
Vsaka župa (fara), vsako versko društvo more dobiti pravico pravne (juridične) osebe, ako ižvrši predpisane vnanje oblike. S tem so oproščene davka župnijske hiše, cerkve, kapele, bolnišnice, le druga posestva plačajo nekaj, v nekterih državah so Veladar vtesnjena na prid javnemu poduku. Cerkev nima le pravice, da svobodno razpolaga s svojim jSremo-ženjem, tudi more terjati od svojih gotove" dluvščine, in vsak ud se more prisiliti v plačevanje teh davkov, ako ne iztopi javno iz verskega občestva. V cerkveno disciplino država nikdar ne sega, in ko je 1. 1873 nek protestant Lukas izobčen po svojem pridigarju, tožil zarad povračila, določilo je sodišče v Kentuky, „da je verska oblast v vsakem občestvu, ki venije v sveto pismo, jedino polnomočna> (tom-petentna) kar se tiče vere in nrave" in tako konečBo pravi: Sodišče ne more preiskavati, ali je «6rkev prav ali napačno ravnala, ko je izobčila litJkasa; sodišče ni kompetentno, popraviti tožniku krivico, ktera se mu je zgodila, kakor on pravi. Ko je namreč postal član te cerkve, podvrgel se je prostovoljno nje oblasti, in na svetu ni sodišča, ki bi bilo opravičeno, nadzorovati cerkveno sodnijstvo.
Nekov dr. Chaney, kterega je škof iz Altona odstavil od cerkvenih opravil in je tudi tožil pri svetni gosposki, dobil je v odgovor, da ima pri vprašanji zarad cerkvene discipline razsoditi le cerkveno sodišče, in da ima svetna oblast samo nalog, da podpira cerkvene sodnije in zgotovlja izvrševanje nje sklopov.
14. maja 1880 razsodilo je najviše sodišče v Novem .lorku na hvalo škofu, ki je framasoHU odrekel pogreb na katoliškem pokopališči, 'dasirhvno si je pridobil prostor na tem pbkbpališči.
Civilno-zakonska zVeza v Ameriki hi zhpbve-dana (obligatna). Zakonsko zveio sklenjeno pred duhovnom spoznajo vse države za veljavno.
Iz tega se tedaj vidi, da v Ameriki, ko ste ločeni cerkev in država ne gl"e iz tega sklepati na unemarnost ali celo na zaničevianje sleherne vere. Ker je mnogo krščanskih ločin in ni mogoče določiti , ktera izmed njih je državna, imajo ražne cerkve (veroizpovedanja) za ude jednega telesa, namreč krščanstva, in vse imajo jednake pravice in jednako varstvo. Kar ttdi Clftdio Jailnct jo nekako
opravičeno, ko pravi: svobodni Ameriiii je ker-ščanstvo državna cerkev.
Politični pregled.
v Ljubljani, 28. aprila.
IK'otraiije dežele.
Žalostna majka v to^ni Istvijil Nič, kakor irredentovsko rogoviljenje in strahovanje avstrijskega mišljenja; kdor se ondi še predrzne slovansko misliti, napadajo ga s kamenjem, ktero na nesrečnega s klici: „Evviva 1" Italia, evviva Umberto" mečejo. Tako so nedavno s kamenjam razbili pri belem dnevu tablico nekemu trgovcu, na kteri je imel napisano, da se ondi „Naša Sloga" po 5 kr, dobiva. Posebno težak kamen priletel je v okno, kjer je vse šipe podrobil ter ravno na tisto mesto padel, kjer je navadno trgovec sedel in pisal. Izvestno je bil zagnan iz ^prijateljskega" namena, da trgovca nekoliko po glavi česne. In tako gr6 lepo vse mirno svojo pot. Irredentarji rogovilijo v Trstu in po celi Istri. Tako so po poslednjih občinskih volitvah v Paznu neki posebno zreli irredentovski gimnazijalci po mestu razsajali, ker so volitve v irredentovskem smislu izpadle. Ko je bilo že vendar vsega preveč, prišli so orožniki po nje in so jih djali pod ključ. Iz gimnazije so jih pa izključili. Zarad tega pa vodji sedaj dan na dan dohajajo žugalna pisma. Mar li bi že ne bil čas, irredentovski kači strogo na glavo stopiti?
Čehont žuga velika kriza na narodnogospodarskem polji vsled pretečega pogina ondašnje sladkorne obrtnije. Izdelovanje sladkorja je za Čehe tako imenitno in tolikošnega pomena, da se je v resnici bati, ako nastane kriza v narodnogospodarskem oziru, se ji bo tudi v socijalnem oziru pridružila. Sto in sto tisoč ljudi svoj kruh edino le po tovarnah služi, ki sladkor izdelujejo in kam z vsemi temi, ako se češkemu sladkorji od dne do dne manj izvoza priznava. Kje je vzrok? Na Nemškem! Ondi se je sladkorna obrtnija vsled izborne in za njo jako ugodne zemljo in podnebja v teku poslednjih petih let čudovito razvila. Nemčiji sedaj na leto okoli 13 mil. stotov sladkorja za izvoz ostaja, s kterim si je ona po nizkih železničnih vozninah po cenem zlatem denarji, znala pot odpreti v inostran-stvo, od kodar je češki sladkor deloma že priagnala, deloma ga pa še bode. Pesa iz nemške zemlje ima nekaj mtiogo sladkorja več v sebi, kakor pa češka. Dalje imajo tovarne na Nemškem vse za izdelovanje sladkorja p6trebne stroje doma v domačih rokah, in jim ni treba za nje drage carine in visoke ažije plačevati. Čehi morajo mnogo mnogo dotičnih strojev iz Nemškega naročevati, za ktere je pri prevozu v Avstrijo treba šteti drago carino v rumenem zlatu, ki zopet marsikak goldinar za ažijo požre. Edino laška dežela bi bila še kraj, kjer bi češki sladkor zdatno z nemškim tekmovati zamogel, ako bi južna železnica visoko svojo vožnino znižati hotela. Tako imajo pa Nemci tudi na Laškem prednost vsled silno nizkih tarifov na Št. Gotthardski železnici, ktera jim je jako ceno trgovinsko cesto iz Nemškega v Milan in od ondot po celi Italiji odpria. Pritožbe o predragih tarifah južne železnice toraj nikakor niso neopravičene in jo zahtevajo vse dežele. Dolžnost vlade je, za to skrbeti, da dobimo zadosti in cenih železničnih zvez z inostranstvom, ako noče da bi kupčija poginila in še veče uboštvo nastalo.
,,Severna ^elenutiea" je dandanes po celi Avstriji po vseh političnih in trgovinskih krogih na dnevnem redu. Leta 1886 potekla bo liamreč pogodba, ki se je podpisala pri sklenitvi zakupa pred nekako 50 leti z delničarji dotične železnice in vlado. Prijatelji naroda in napredka žele, da bi so severna železnica od 1. 1886 ne dajala nič več zakup, temveč da bi se prevzela v državno oskrb-ništvo, kar bi izvestno narodno gospodarstvo zbolj-šalo, kajti severna železnica je vseh 50 let svojega obstanka na to delala, da je svojim delničatjem kolikor mogoče visoke dividende prinašala, za ljudstvo in promet se pa ni toliko brigala. Visoka voznina in druge v železničnem življenji med narodom in železnico navadne razmero, so bile pri severni železnici do najnovejšega časa skoraj da najdražje po celi Avstriji, ravno vsled toga ji je bilo mogoče tako visoke dividende plačevati. Zarad tega se pa na Dunaji tudi vsako zborovanje proti zopetni oddaji omenjene železnico v zakup in za njeno podr-žavljenje izrazi, le židje in židovske občine so prot temu. Preden se stvar stalno in za vselej določi, je vlada z omenjeno železnico napravila nekako začasno pogodbo, ktero bo v ki-atkem času državnemu zboru v potrjenje predložila.
,Csas" je poslednje dni prinašal označevalne ilalike politike, kakor se je ona do sedaj y polj-skem taboru vganjala in se deloma še vganja, Članki se tudi nam Slovencem deloma tako dobro podajo, da se nam umestno zdi, majhen odlomek iz njih naSim čitateljem v lasten pregled podati. „Csa8 piše: „Da se neugodni položaj zboljša, treba je, da je vlada bolj odkritosrčna in nasproti opravičenim tirjatvam ne toliko gluha, kakor do sedaj. Poljsk' klnte"n«m»--i»t •-Tslrett-tr^e-■
•sama mora pa gledati, da se bo še tesneje združila
in do konca šestletne svoje dobe solidarno vstrajala, ob enem mora pa že sedaj na to delati, da bo ob bodočih volitvah krepkeja in čversteja nego danes zopet svoje prostore zasedla. Kar se tiče poljskega kluba, priporočena mu bodi najtesneja so idarnost, vsi Članovi združijo naj se okoli svojega predsednika opustivži politiko na svojo roko; ob času novih volitev naj se pa klub pomladi po discipliniranih in delavnih močeh. Glede časnikarstva naj bi pa ko-nečno prenehala bolehna romantika, naravna zveza med poslanci in narodom naj se po njem nikdar ne pretrga, ter naj na pameten način za blagor dežele poslance po mogočnosti podpira." Z malimi izjemami vse kakor pri nas, in kaj bi ne bilo, saj so Poljaki ravno tako Slovani kakor mi, toraj ravno tistim napakam podvrženi, ktere so nam prirojene in ktero ima slovanski rod že od svojega početka v krvi. Zlata bi bil vreden zdravnik ali lekarnik, ki bi iz-umel jagode, če tudi homeopatične ali pa sicer pre-grenke, ki bi iz slovanske krvi kali medsebojne nesloge pregnale!
„Prager Abendblatt" govoril je o državnem zhorti jako modro besedo, ktero naj bi si vsa združena levica dobro zapomnila; toda govoril te zastonj. ,iNarodnogospodar8ka in socijalna pre-osnova je geslo današnjega časa in prapor sedanjega rodu! Narod vpije za kruhom, živeti hoče in zaslužiti, dela zahteve in pridobitja. Popolnoma po jravici trdilo se je nedavno, da se je staroliberali-zem rhvno tako postaral, ki je več nego dva desetletja se svojimi političnimi in narodnimi frazami ljudi za nos vodil, kakor tisti obseg nazorov, ki so pred njim merod^jni bili in ktere predmarene imenujemo. Sedanjemu času edino le narodnogospodarska in socijalna preosnova vstreza, edino ona je pravi izraz najnovejšega časa in ni je stranke, ki bi smela računiti na priznanje naroda, ako si ne izvoli gospodarske in socijalne preosnova za svojo poglavitno nalogo. Zadosti smo že opozorovali na neplodnost politike, ktere glavno jedro ni nič dru-zega kalcor čisto zanikanje. Vedno smo trdili, da se na ta način narodu nič ne pomaga, pač pa je pregreha nad javnim interesom, ako se dragoceni čas zapravlja s .prepiri. Parlament ima vse drugo natogo in tista stranka se ni nikdar vdomačila ter ljudskega spoštovanja zadobila, ki je le na to gledala, da ji ni nikoli prepira zmanjkalo. Narodne želje izražati in bitje narodne žile tolmačiti ume le na-rodho zastopništvo m na to stran mora se obrniti njeno delovanje. Čas je resn6ben in pomenljiv in nikdar bi se ne moglo trditi o parlamentu, da je svoji nalogi kos, ako bi se v tako pomenljivem času do narodnostnega boja zapeljati dal".
Tnanje di^aTe.
Sprejem ndSiJt prest(ill&tt<jtsleitmikoV n a bolgarski zemlji je bil silno navdušen in veličasten. Do Varne namreč pripeljala sta se po par-niku „-]!liiramar", kterega je parnik Jzzedin" s turškimi dostojanstveniki spremljal. V Varni čakali so bolgarski ministri s knezom Aleksandrom, ki je bil v uniformi avstrijskega polkovnika dragoncev. Jako krasen prizor je bil na bolgarske pešake, ki so v dolgo vrsto postavljeni v polni paradi visokih gostov pričakovali, in vstrajno in navdušeno „živio" vpili, ki sta se prestolonaslelfnika pripeljala. Knez Aleksander poljubil je KudOlfa, Štefaniji pa roko. Pri sprejemu so bili narzoči: ^avstrijska naselbina, konzularno osobje, ktereinu na čelu stal je avstrijski konzul Pereira kot starosta, diplomatični agent Biegeleben, grof Starzenski in avstrijski poštni uradniki. Po lepi staroslOvanski navftdi podali so cesarjeviču Rudolfu iia srebrnih jako umetno po bolgarskem običaji sple-tetiih plošSkth kruha in soli.
Na vso moč uradni „Paris" pravi, da je »Oer-mania" rekla, da se sv. oče pripravljajo na preselitev iz Aima na Francosko in pristavi, se ve, da iz' lastile sebičnosti, da bi Leon XIII pač težko boljšo deželo volili za sfedišče vesoljnega krščanstva, kakor je ravno Francoska. Nam se pa današnja Francoska ne zdi ravno kdo ve kako pripravna za središče vesoljnega ki-ščanstva in sedež sv. očeta; kajti če tudi jo večina naroda katoliški veri še vedno zvesta ostala, je vendar vlada ondi v takih rokah, ki so katolikom, še bolj pa sv. očetu naravnost nasprotni. Sv. oče prišli bi le iz dežja pod kap. Kakor je politični položaj s^daj po Evropi, je med Vsemi državarhi edina Avstrija za to sposobna, kjer bi si sv. oče nekoliko oddahniti zamogli.
Kar se tiče oropti^jku, propagamliiiega posestva po laški vladi, ga amerikansko katoliško časništvo jako hudo in odločno obsoja. „Chatholic Eeview" v Novem Jorku piše: Skupna propaganda je lastnina vesoljnega krščanstva iz ravno tistega vzroka, kteri je amerikanskim katolikom posestvo ■ amerikanskega kolegija v „Via del Umillii" zavaroval. Ako je stegnj»^ia roka laške vlade zgrabljen del onega plena, ki je naša last, iz strahu pred Ameriko spustila, kako li zamore po ostalem delu segati, kteri slabeji oblasti pripada, kakor jo ona sama, da je rudečica ae oblije? Morda pa priznava, da tu ne gre za pravico, temuč za moč? Ako je tako, potem si pa ne moremo, da ne bi omenili do sedaj še ne objavljenih besed prvega ministra neko luteranske velesile, ki ima pa tudi s katoliškimi zadevami jako mnogo in silno važnega posla; tisti je rekel:.Ako bi se pritisk na papeštvo zvek-•-M <wor«t, '»»povedalo bi se odtaah . kanalskemu, brodovjn, da zapusti Oivitavecchio. „Evropa pač ni
še zrela za zmešnjavo. Že nekdaj peljala je papeža nazaj v Eim, kjer ga je čuvala in ohranila. Lahko bi se primerilo, da se bo Kvirinal spraznil, preden bo papež Vatikan zapustil.
Itumunvi so ponosni na pohod našega prestolonaslednika in pravijo, da si kakor majhen narod v čast štejejo prijateljstvo mogočno Avstriji. Pa tudi Avstriji mora na tem ležeče biti, da si prijaznost in naklonjenost rumunskega naroda ohrani, ker ima mnogo zavez politike, kupčijo itd. z Eumunci.
Zadruga v Mummvlji živečih Avstrijcev napravila je adreso na cesarja Franca Josipa, ktero je deputacija šestih mož cesarjeviču Rudolfu izročila. Adresa se glasi: „Vaši cesarski in kraljevi visokosti! če tudi oddaljeni po prostoru, vendar združeni po duhu in srcu, svoja najtopleja voščila pošiljamo tja gori na visoki grad, kjer naš slavnovenčani cesar in kralj, naša visoka deželna mati, kjer naša presvitla prestolonaslednika, zavarovani od ljubezni in- spoštovanja vseh narodov velike države, prebivajo, če tudi nam je dobro znano, da našo želje o slavi in velikosti države tje gori k Vam dohajajo, vendar le zavidamo naše brate, za srečo, da jim je dano, z najvišjo vladarsko hišo in z Vašima cesarskima in kraljevima visokostima v preljubljeni domovini skupaj živeti. Veselo nas je ginila radostna novica, da bomo tudi mi deležni sreče, da najbolj pozdravimo spoš-Ijivo Vaši visokosti in s tem dokažemo, da tudi na tujem vedno zvesti ostanemo prestolu in državi. Ker nam je kot zastopnikom avstro-ogerske zadruge dovoljeno v tem slovesnem trenntku pred Vaji, gospod nadvojvoda in gospa nadvojvodica, stopiti, da pokažemo svojo domoljubno zavest, prosimo Vaši visokosti blagovoljno ta izraz naše domovinske ljubezni premilostno sprejeti in ga po Vaši vrnitvi v domovino tudi Nj. veličanstvoma milostno sporočiti. Bog brani in čuvaj Njuni veličanstvi, Vaši visokosti, celo presvitlo vladarsko rodovino in vse rodove in narode avstro-ogerske!"
Izvirni dopisi.
Od Velenja, 24. aprila. {Znamenje časa.) Res je, da se hudobnežev ni manjkalo nikdar, vendar kronika hudodelstev v prejšnih časih ni bila tako bogata, kakor v novi z laži-liberalizmom opojeni dobi. In srečno smemo šteti tisto deklico iz našega sosedstva, ktera si je po časnikih iskala in tudi našla ženina, ki ne posnema razvpitega Šenka.
Na Ljubnem je živel nek „bogat birt", za ka-koršnega je Strugar pri ljudeh veljal. Ta je zavoljo svoje starosti in bolno žene prodal posestvo v hribih ter si malo hišico kupil blizo ceste in tukaj svoje premoženje vžival. — Sin nekega Mozirjana se je blizo trga oženil na majhno kmetijo, nevesto našel je v Ljubenski fari. Vsled zapravljivosti moževe sta zakonca prišla na boben. Tedaj sta odšla v Ljubno, in kje sta se zadrževala, nam ni mar. Bilo je pa velikega tedna, ko je nekdo prišel nad „bogatina", a ker se je ta v bran postavil, ga je prišlec — usmrtil. Bolni ženi „bogatinovi" je stregla njena sestra in morilcu rekla, da ga pozna, vsled česar je tudi strežnico s pomočjo noža spravil na drugi svet. A da se vendar ne bi zvedlo, je še bolnico s cepinom udaril po glavi in tako ji „jezik zavezal." Hiša zakrivala je toraj — tri mrliče.
Sum letel je na brata, ki je na podu spal in o dogodbi ničesar ni vedel. Zjutraj se prišedši v hišo prestraši vsled grozovitega prizora. Roka pravice je prijela tega in pa nekega drotarja, piskro-vezca, ki je bil tam zelo domač. Oba sta nedolžna. Slednjič so vendar le pravemu tiču prišli na sled. Bil je to že imenovani razposestnik. Ta je sicer tajil, ali njegova ženka, čeravno se ga je bala, je znano skrivnost razodela. Na belo nedeljo, ko so ljudje ravno iz cerkve zjutraj šli, sta ga dva orožnika roke-križem^-vklenjenega spremljala, nosil je seboj tudi mo-rilno orodje, nož in cepin. Po poznem opravilu sta ga pa v največem šumu ljudstva druga dva žandarja dalje gnala proti Celju. „Koliko da jo denarja dobil, mi še ni znano", — tako sklepa pismo, ki je dopisniku bilo izročeno na razpolaganje.
Še nekaj. Predvčeraj so pri Orljivesi zasledili ladjico in vtopljenca, ki je v Savini našel smrt, potem ko se je, kakor privatno poročilo pravi, bil „tak našnopsal, da se je kar gugal". Pismo omenja, da je onesrečenec o svojem času svojim učiteljem veliko žalosti prizadeval in konča z besedami: „Kakoršno življenje, takošna smrt."
"Ni sicer lepo, ako so časnikovi predali polnijo s poročili o zločinih. Pisatelj teh vrstic jih ne prebira rad, vendar se danes nekako ni mogel več vkro-titi, da bi ne nastavil peresa, ker se mu dozdeva, da neredi po spodnjem Štajaru niso drugo, kakor to, kar je nek poslanec nedavno v državnem zboru
Tekol, namreč: dejanski izvrševani nauki „liberalizina", toraj — znamenje časa.
Domače novice.
(Šinarnicc) se bodo letos obhajalo po navadi po vseh cerkvah v Ljubljani; v stolni cerkvi bode na prošnjo preč. stolnega kapiteljna nemške ob sedmih vsaki večer vodil preč. g. o. Hiinner iz reda Jezusovega na Dunaju, in nadejati se je najboljšega sadii pri zvestih vernikih.
(Procesija m lepo vreme) je danes in jutri iz Viča na Eožnik k Materi božji.
(Poslednja slovensJca gledališna predstava.) S solzami pozdravi človek ta svet pri svojem rojstvu, in solza v osteklenem očesu je čestokrat tudi njegovo poslovilo iz solzne doline, če je res, da gledališke deske poraenjajo svet, se omenjeno tudi za-vršeni letošnji slovenski gledališču! dobi popolnoma podaja. Pri prvi igri na vseh svetnikov zvečer „Mlinar in njegova hči" stale so do poslednjega kotička napolnjenemu gledišču solze v očeh in sinoči pri poslednji predstavi nBisernica" poslovilo se je naše občinstvo zopet solznega očesa in ginjenega srca do bodoče jeseni od narodnega gledališča. Igralo se je v obče prav dobro, v posamičnih podobah celo izborno! Posebno glavna osoba „Hans Jurež" bil je sinoči vs-eskozi mojster svoji ulogi in radi mu priznavamo, da nas je glede predstave in izraževanja srčnih bolesti popolnoma iznenadil; nič manj pa nismo strmeli nad vse skozi napačnim nagla-ševanjem nedoločnikov na tretjem samoglasniku, kar nikakor ni slovensko. Nikjer se ne govori „pi-sati, skakati, moliti, čutiti", temveč „pisati, skakati, moliti, čutiti." Jsaj bi si vendar naši sicer vsega priznanja vredni igralci to malenkost zapomnili! Beneficijantinji gospica Nigrinova in Zvo-narjeva, ki ste tudi vrlo hvalevredno dovršili svoji ulogi, prejeli ste: prva dva krasna venca in mnogo šopkov, druga en lep venec s trakom in šopkov; g. Petrič en venec! Pri gospici Nigrinovi opomnimo še s pravo zadovoljnostjo njen velikansk korak, ki ga je v petji napravila od njenega prvega nastopa. Oče Eadovščak je bil, kakor se to pri njem kot veteranu slovenskih igralcev že samo po sebi razume, tudi nocoj popolnoma na svojem mestu. Odkritosrčno priznavamo, da bi jako obžalovali, če ostane pri svojem sklepu slovenski Taliji za vedno slovo dati. Godba bila je izborna; svirala je namreč ona c. k. 17. pešpolka. Gledišče ni bilo polno. Dohodka je bilo 144 gold.
(Centralnih ollastnij) kakor so deželno pred-sedništvo in finančno ravnateljstvo, čaka neka sprememba. Promotrava se namreč vprašanje zaradi večje štedljivosti in zaradi tega mislijo združiti Tržaške in Kranjske centralne oblasti. Kje bode sedež bodočim oblastnijam ali v Ljubljani ali v Trstu odvisno je od tega, kaj in kako bo z Dalmacijo; ondi namreč so že pričeli z opuščenjem več uradov in nekaj uradniških mest.
(Na zdravje bodočega liberalnega mestnega zastopa Ljubljanskega) pila je v soboto zvečer v neki Ljubljanski gostilni družba Ljubljanskih Nemcev in nemškutarjev starino iz butelij. Bodoča kandidata sta menda, kolikor nam je bilo priložnost slišati, gg. Tonnies in Kauschegg. če tudi naši nasprotniki sedaj še na medvedovo kožo pijejo, treba nam je vendar le opreznim biti, da nam lastna malomarnost ne bo vničila, kar nam je šestletni napor komaj pridobil.
(Si 710)1 C vero. len trovato.) Z. se je neki na Žabjekn pritožil, da ni hrana in kruh za nič. „Sedaj vidite, odgovori se mu na to, koliko je resnice na vaših besedah, ker ste vedno in pri vsaki priložnosti po obrtnijskih shodih pripovedovali, da jetniki obrtnikom najboljši kruh spred ust pojedo.
(28.000 goldinarjev) veljala je nova hiša poleg c. kr. pošte. Kupil jo je vodja Ljubljanske hranilnice g. Janežič.
Razne reči.
— Centralno pokopališče Krnsko, pravi
„Hlas", kaže jako žalostno lice, bolj podobno kakemu novemu vrtu, kakor pa svetemu kraju. Videti je pusta ograja brez tolažilne podobe križanega. Pokopanih je nekaj stotin ljudi — ali koliko je nagrobnih križev?
— Surovost Nemcev na češkem. Pred nekteriini dnevi so ti olikanci pobili okna češke matične šolo v Liberci, nekemu meščanu razbili vsa okna, nekemu doktorju vlomili vrata in vrgli v vodo in včinili še več tacili junaških dejanj v ponočnem času. Zaradi varstva češkega prebivalstva odposlan je bil iz Prage c. kr. policijski komisar z 20 policijskimi stražniki. Lepa čast za ohole Nemce.
Teleg:ranii.
Dunaj, 28. aprila. Gosposka zbornica spominja se \imrlih svojih članov, škofa Leiss-a in nadškofa Wierzchlejskega in vstane. Na dnevnem redu je generalna debata o žga-njarski postavi. Dunajevski podpira predloge komisije in odborove seje v specijalni debati, da se davku podvrže kuhalni kotel obsegajoč 50 hektolitrov in da so pri drugih razločkih obdrži vladni predlog. Veljavna postane postava 1. oktobra. Sicer se je pa sprejela nespremenjena in tretje branje se reši. Predlog grofa Leona Thuna k paragrafu 27, kakor ga je spi-ejela zbornica poslancev, se zavrže, postava o pridelovanji zemeljske smole v Galiciji se v drugem branji odobrava.
Beligrad, 28. aprila. Ceste in ulice so vse v zastavah in ljudstva se vse tare. Pi-ista-nišče je vse jako okusno olepšano. Prestolonaslednika dospela sta semkaj ob polu devetih zjutraj in so ji s topovi pozdravili. Kralj, kraljica in za cesarjevičevo službo odločeno osobje pozdravili so ju na parniku, Pred Llovdovim poslopjem stala je častna kompa-nija z godbo, ki je avstiijsko himno zasvii-ala. Cesarjevic nosil je generalsko uniformo z velikim križem srbskega reda „belega orla". Kralj Milan imel je pa polkovniško uniformo svojega slovenskega pešpolka št. 97, z trakom reda sv. Štefana. Po predstavi podala so je najvišja gospoda v mesto, kjer so jo navdušeno pozdravljali. Vojaški špalir stal je od pristanišča pa do kraljeve palače. V prvem odkritem vozu peljali ste se cesaričina Štefanija in kraljica Natalija, v drugem pa cesarjevic Eudolf in kralj Milan. Spred in zad jahal je pa en eskadron gardinih konjikov. Za temi sledili so drugi vozovi z avstrijskem poslanstvom, ministri, dostojanstveniki. Trije slavoloki napeljani bili so po prestolnici okrašeni s kipi prestolonaslednikov, z avstro-oger-skimi in srbskimi napisi in zastavami. V palači pozdravil je prestolonaslednika kraljevič Aleksander z dvorno gospodo in adjutanti. Pred novo palačo defilirala je vojska pred najvišjo gospodo z plabolajočo zastavo in godbo. Vojaki so se moško držali Na to predstavili so se prestolonaslednikoma: metro-polit Teodozij, diplomatje, senat, načelništva oblastnij, deputacija mestjanov, kterim na čelu je bil župan. V tem trenutku vsula se je ploha. Kralj je odlikoval osobje avstro-oger-skega poslaništva.
Uradni list izšel je z rudeče-modro-belim robom in presrčnim pozdravom došlih visokih gostov v imenu kralja in srbskega naroda in vidi v tem sočutje do srbskega naroda in kralja in sklepa na razvoj najprijaznejih razmer med obema dvoroma in državama. Ob enem mu je pa pohod svedok za napredek Srbije v vsakem ozira. Tudi vsi drugi listi imajo ravno tako slavnostne članke.
Tujci.
20. in 27. aprila. Pri Mallčl: Bernard Epliraim kiipee, iz Hamburga. — Orcselinig, liupoe, z Dunaja. — Avšie, l{\ipeo, iz Sislia. — Ehvenicli, Ansitz, Sanck, Polak in Wundorlieli, kupci, z Dunaja. — Oton Morovvitz, kupec, iz Eipola. — A. DeutseU, kupec, iz Pcuulia. — Baroninja Butlion, s hčerjo, s Štajarskega. — Baron Selionberger, iz Postojno. — Ludovik Selienk, kupec, iz Trsta. — Eiua in Joana Strudtlioff, zasebnice, iz Trsta.
Pri Slonu: Tissen in Weiss, kupea, z Dunaja. — M. Dietriclistein, kupec, iz BudapeSte. — B. pl. Pittoni, zasebnik, iz Gradca. — Eossi in Donauer, kupea, iz Trsta. — Daniel dr. Porlitz, odvetnik, iz Trsta. — Adolf dr. Porlitz, zemljemoree, iz Pulja. — And. Perussig, kupč. losa, iz Reke.
Pri Južnem Icolodvoru: Viktor Deilami, zasebnik, iz Trsta. — Anton Tancig, c. k. poštar, iz Cerkelj. — Barbara Gncsoli, iz Zagorja.
Vti Bavarskem dvomi: Josip Ebner, zasebnik, iz Sol-nograda. — P. Simoneič, posestnik, iz Sevnice. — Prane Spacapan, konjski kupec, iz Gorice. — Araadej Belinezi, kupec, iz Gorice.
]>uuajska borza.
26. aprila.
Papirna renta po 100 gld.....80	g). —	kr.
Sreberna „ „ .......81	„	15	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	100	„	95	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	85
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„	50	„
......4% . . . .	91	„	75	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„	50	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	320	„	50
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	118	„	50
„ avstr.-ogerske banke . . .	851	„	—	„
„ Liinderbanke.....113	„	70	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	575	„	—	„
„ državne železnice ....	316	„	50	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	212	„	10
4^6 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„	—	„
........ 1860 . 500 „	137	„25	„ .
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„	75	„
., „ „ 1864 . . 50 „	171	„	25	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„	50	„
Ljubljanske srečke . . . . 2iO „	23	„	50
Rudolfove srečke . . . . 10 „	19	„	50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„	25	„
„ „ Ferdinandove sev. ., . .	106	„	—	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	50	„
London.......121	„	35	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	72	„
Francoski napoleond......9	„	63	„
Nemške marke.......59	„	35	„
Za lepi^ veseli niajiiik?
Podpisana naznanja, da ima v zalogi še mnogo
l^Harijiiaili pesMii,
posebno za ta čas primernih. — Ima pa tudi še vse druge nape ve rajne. g. Gregorja Eiharja, n. pr. za praznike presv. Eešnjega Telesa i. dr., na prodaj.
Jerica Kihurjeva,
(2)	Gosposke ulice št. 4.
ŠHARa^ICE]
se dobivajo v	(8)
Katoliški Bukvami"
po sledeči ceni:
V pol usnji z barveno obrezo — gl. 90 kr. vse v usnji z barveno obrezo I „ — „ vse v usnji z zlato obrezo . I „ 20 „
Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame 12 .skupaj dobi jedne za nameček.
Najcenejše se knjige pošiljajo po pošti s križnim zavitkom, denarji p)a j}0 nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pa nepotrebnih stroškov.
»s
Za.lwa.la. iii priporočilo.
'	"^dano podpisani usoja si p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da prevzame
I	w i[f»Mi®»iM iltalaiefj,
kjer mu bo prva skrb p. n. občinstvu v vsakem oziru točno postreči. — Točil bom ' siavnoznano a^^ML^A^Jtm-atMUMa*«*	■"«• ■■
pivo v steklenicah (Bocksbier) in le izborna vina. Posebna skrb mi bo za dobra je-' diia in pa za najtočnejo postrežbo.
I	Konečno se zahvaljujem najtopljeje p. n. občinstvu za do zdaj mi skazano za-
upanje v Koslerjevi pivarni. I	Za mnogobfojno obiskovnufe ne najuljudneje priporoča
Ivan Cesarii«,
' /]•,	irostilničar.