BUSilO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO XIII. LJUBLJANA, FEBRUAR 1972 ŠTEVILKA 2 Poglabljanje samoupravljanja Temeljne organizacije ^ združenega dela O ustavnih amandmajih smo v bližnji preteklosti veliko slišali. V podjetjih bolj od daleč in površno, v političnih krogih Pa temeljito. Ni naš namen razpravljati o teh amandmajih. Amandmaji so tu, treba se jim je prilagoditi, uztrezno opraviti notranjo organizacijo in poslovanje. Vse to pa moramo opraviti temeljito in z željo, da bo nova organizacija zaživela. V naši terminologiji smo uvedli nov pojem združega dela: »Temeljna organizacija združenega dela«. Samo po sebi se ponuja vprašanje, kakšna je razlika med SOZD ali, če hočemo, med nekdanjimi obračunskimi enotami EE oz. PE. Ne smemo se čuditi, če valovijo skozi tovarno vprašanja, pripombe in razprave, ki ne obetajo bistvenih premikov naprej, kot n.pr. v tovarni bodo zopet nekateri napredovali, nekateri zamenjali položaje, povečali bomo število direktorjev, iz ene tovarne jih bomo umetno ustvarili 5 ali 6, monolitnost tovarne bomo raztrgali. Takih in podobnih pripomb bomo slišali še več. Naštejmo še drugo vrsto vprašanj in pripomb: nekatere TOZD bodo izvlekle iz skupne vreče denarja več kot druge, odvisno od tega, katero vodstvo bo bolj spretno, bolj brezobzirno do drugih itd. Povečalo se bo število neproduktivnih ljudi, tj. administracije, skupna sredstva se bodo drobila, neproizvodne enote in službe bodo živele na račun Proizvajalcev itd. Skoraj vse te Pripombe predvidevajo negativne rezultate. Tretja vrsta vprašanj, ki se porajajo, pa so bolj redka. N.pr., kako bo vplivalo organiziranje TOZD na proizvodnjo, na tona-žo, na dobavne roke, na oskrbo z dokumentacijo, na oskrbo z materialom, na prodajo, na finančno poslovanje, na OD, sklade itd. Oglejmo si vse te opombe kritično, da nam bo vsa zadeva jasna. Ni potrebno, da bi najprej govorili o delitvi OD, o dobičku itd. Prva faza naj ne bo formalna organizacijska shema, s posameznimi TOZD z razvejano mrežo pravokotnikov, opisom delovnih mest in število ljudi, ki naj pomeni višek vsega, nadaljnjo usodo posameznih TOZD pa bi ob vsem tem prepustili času. Nehajmo se učiti na napakah! Če tisti, ki skoči z 10-nadstropne-Sa nebotičnika ugotovi, da je napravil napako pri prvem nadstropju, deseti pa že pri desetem, je bila za enajstega ta šola dolgotrajna in draga. Pozno je spoznal le-to, da ne sme skočiti. Novega pa se ni naučil, saj sedaj ne ve, kaj naj na strehi Počne. Ostanimo torej na tleh, na realnih in trdnih tleh. Gre za gospodarsko organiza-oijo »Litostroj«, za kolektiv, ki šteje preko 3.000 ljudi. Kaj je Litostroj? Ali je to res rahitična tovarna, ki komaj živi, ki jo skupnost z injekcijami v obliki dotacij komaj preživlja, ker je Pač politična tovarna? Končajmo enkrat te diskusije! Litostroj je ogledna organizirana tovarna, ki Od tov. Janeza Barliča smo prejeli nekaj pojasnil o XXI. in XXII. ustavni spremembi, ki zadevata novo organizacijo tudi v našem podjetju, da bi si o tem vsi delavci ustvarili pravilno predstavo. je proizvedla množico strojev in naprav ter jih prodala na skoraj vse celine sveta. Vse te naprave normalno, celo zelo dobro delujejo. Naš kolektiv se bori v najostrejši mednarodni konkurenci, in to uspešno. Na inozemskih tržiščih, tudi v zahodni Evropi, dosegamo boljše cene in prodajne pogoje, kot doma v Jugoslaviji. To je Litostroj in za ta Litostroj gre! Čas je, da se tega zavedamo v kolektivu. Pa si ponazorimo Litostroj z veliko prekooceansko ladjo. Okoli sveta potujemo z ladjo »Slovenija«, ne z motorjem B. W. Ladja ima enega ali več pogonskih motorjev ter več pomožnih motorjev. Glavni 'motorji poganjajo ladjo k njenemu cilju, pomožni pa skrbijo za to, da glavni lahko nemoteno obratujejo in izkoriščajo svojo energijo za hitrost ladje in zato da energije ne bi razsipali po notranjosti ladje. Strojniki negujejo in oskrbujejo vse motorje, glavne in pomožne enako vestno. Tudi zaradi okvare pomožnega motorja ladja lahko izgubi hitrost ali pa celo obstane. Četudi so eni »glavni« in drugi »pomožni«, so si enakovredni, ker glavni brez pomožnega ne more. Delo pomožnega motorja pa je jalovo, če ladja sredi oceana stoji. Pa poiščimo motorje v Litostroju. Ne bo težko. Že sedanja organizacijska oblika nam kaže glavne motorje, to so FI, Pl in PA. Tu skoraj ni potrebna debata. Občutljivejši so pomožni motorji. Kdo ima »pravico« biti TOZD, jasno govorijo amandma- ji. Ne bomo jih ponavljali. To so PRB, VET, storitvena enota, LINT. Vse te enote po določilih amandmaja imajo pogoje, da postanejo TOZD. Imajo zaključen program dela, določeno specialnost, osnovna sredstva itd., svoje usluge oz. proizvodnjo lahko posredno, pa tudi neposredno prodajajo na tržičšu zunaj Litostroja. Formalno se lahko celo odcepijo od matičnega podjetja. Kako in zakaj se bomo torej odločili? Če ima ladja 3 glavne motorje in od teh eden odpove, bo morala voziti cik-cak, pot se bo do cilja občutno podaljšala, izgubila bo vsaj 1/3 hitrosti. Če TOZD Pl ne bo dobavljala polizdelkov redno in ne najboljše kvalitete, FI ne bo mogla iz-korišč-iti svojih kapacitet. Če PA ne bo mogla svojih vozil več prodajati za devize, ampak le za dinarje, ali ji ne bosta potrebni Pl in FI, da bo ustvarila potrebne devize za uvoz delov? S tem pa bi Pl in FI svoje kapacitete lahko še bolj izkoristila. Ali bo n.pr. konstrukcija konstruirala objekte tako, da bodo TOZD lahko proizvedle proizvod najceneje, najhitreje in najlaže? Ali bo n.pr. VET pravočasno v zadostni količini preskrbel energijo, ali bo organiziral transport tako, da bodo enote čim laže in čim hitreje proizvajale, ali bo vzdrževal osnovna sredstva, tako da bodo ta vsak čas lahko obratovala? Bodo ceste preorane, strehe zakrpane, kanali očiščeni? Kaj pa službe? Te še posebej kritizirajo. Tu sedijo birokrati, ŠOPEK ZA 8. MAREC (P. Kocjančič) neproduktivni ljudje, zaradi njih niso osebni dohodki taki, kot bi lahko bili itd. Zavedati se moramo tudi tega, da ladja ne more brez vrvi, posebne opreme, niti brez kuharjev, natakarjev in čistilcev. Tudi TOZD ne bo mogla brez administracije; tehnologov, termincev, mezdnikov, knjigovodij in podobnih dejavnosti. Pomisliti moramo tudi na to, da se lahko primeri, da bi TOZD FI lahko naročil dokumentacijo in polproizvode zunaj Litostroja, Pl bi se ukvarjala z blagovno proizvodnjo in zanemarila ulitke za finalno proizvodnjo, PRB se bi pričel baviti s proizvodnjo raket, ker bi to dokumentacijo verjetno draže prodali, VET se ne bi brigal za strehe, kanale in mala popravila in bi se odločil samo za generalna, t. j. bolj donosna popravila za druga podjetja, IŠ bi šolala kadre za tistega, ki bo bolje plačal, in tako naprej. Kdo lahko odloči o tem? Kakšna bo rešitev, je odvisno od kolektiva Litostroja. Če bodo posamezni delavski sveti stali na trdnih tleh Litostroja in si bodo zadali skupne cilje tako, da bomo vsi istočasno dosegli zastav- SKLEPI razširjene seje izvršnega odbora sindikata z dne 3. 2. 1972 Izvršni odbor je bil seznanjen s pripravami in gradivom XXI. in XXII. ustavnega dopolnila glede ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela in je sprejel med drugim naslednje: Sindikalne podružnice so v okviru priprav in razprav dolžne organizirati v svojih podružnicah tovrstno razpravo in obvezno sodelovati pri formiranju TOZD v Litostroju. Pri razlaganju načel TOZD naj se obrnejo za pomoč na individualne izvršilne organe, ki so zadolženi za izvedbo predpriprav. Po daljši razpravi je IO sindikata sprejel naslednja stališča: Naši notranji samoupravni akti naj se prilagode predvideni tabeli o težavnostnem dodatku, ki je predviden v sporazumu, s tem da je minimalni dodatek 5,50 din in maksimalni 3 din na uro. Izvršni odbor sindikata predlaga najnižji OD 1.000 din. Izvršni odbor soglaša s predlogom, naj bi znašalo nadomestilo OD za prvih 30 dni začasne zadržanosti od dela, ko gre nadomestilo v breme organizacije združenega dela, najmanj 80 % od osnove. Regres za letni dopust v letu 1972 naj bi znašal 500 din, s tem da se tudi v letošnjem letu prispeva od tega zneska 50 din za kritje potreb počitniških domov in rekreacijskih objektov. Regres za prehrano naj bi sprejeli za leto 1972 v višini 35 din na zaposlenega, s tem da se subvencijo uporabi za prehrano med delovnim časom. Ponovno naj se uvede kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev. Dotacija sindikatu, ki je namenjena za kulturne potrebe, ekskurzije in izlete članom kolektiva, naj bo večja za toliko, kot so bili povečani stroški teh dejavnosti v zadnjih letih. Izvršni odbor sindikata predlaga, naj bi v bodoče izplačevali nagrado delavcem, ki gredo v pokoj največ v višini dveh povprečnih plač podjetja. Višina nagrade bi bila odvisna od trajanja zaposlitve. Najmanjši znesek ne bi smel biti nižji od 50 din. Glede terenskega dodatka je izvršni odbor mnenja, da ga je potrebno preimenovati v zmanjšane dnevnice, ki naj bodo za vse kategorije delavcev enake in ne manjše od 60 din s tem, da se dodatek za ločeno življenje odpravi. Glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela, je IO mnenja, naj verifikacijska komisija in sindikat ta člen razložita. Potrebno je narediti poimenski spisek uporabnikov zasebnih telefonov, ki jim dovolijo povračilo stroškov za razgovore v službene namene. Izvršni odbor predlaga povračilo stroškov za delovne obleke, vendar naj oddelek za varstvo pri delu napravi ustrezen predlog. Ijeni cilj na osnovi boljšega dela, imamo vse pogoje, da bo lito-strojska ladja zaplula hitreje. Tudi ladja lahko pripluje na cilj kompletna ali nekompletna. Prav gotovo bo plula bolj gotovo in hitreje kompletna, kakor pa, če bi plaval vsak del posebej. V tem primeru bo velik del posameznih delov med potjo potonil, tisti, ki bodo prišli do cilja, pa bodo tako obnemogli, da bodo odpovedali od izčrpanosti. Gre torej za to, kako se bomo dogovorili, kako bomo dogovore izpolnjevali, skratka, kako bomo uravnali medsebojne odnose. Vprašajmo se tudi, če bomo priznali, da eden brez drugega ne moremo, da tudi naš sosed nekaj dela, da bi tudi naš sosed nekaj znal — in to, da ima pravico živeti. V prihodnje bomo dosegli boljše rezultate le takrat, ko bomo svoje medsebojne odnose uredili tako, da se bo vsak zavedal, da je potreben, obenem pa bo moral vsak svoje naloge seveda tudi vestno izpolnjevati. Litostroj ima zagotovljenih dovolj naročil, nekatere pogodbe segajo že v leto 1974 in 1975. Ker vemo, kaj in koliko imamo prodanega, se moramo dogovoriti, kako bomo prišli do cilja po najkrajši in najbolj gladki poti. Prepričani smo lahko, da bomo z izpolnjevanjem naših planskih obveznosti ob bilanci lahko razpravljali o delitvi osebnega dohodka, saj bomo imeli kaj delati. Naš kolektiv se je že z dosedanjim delom pogosto izkazal in je vedno na tak ali drugačen način našel potrebne rešitve. V bistvu gre za to, ali bomo samo glasovali za predloge, ki jih bodo postavile posebne strokovne komisije, ali bomo tudi aktivno sodelovali pri izgradnji oz. pri urejevanju naših medsebojnih odnosov. Sam naziv TOZD ne * pomeni še ničesar, veliko pa pomeni poglobljeno upravljanje in aktivno delo in interes vseh zaposlenih v podjetju. Zavedam se, da sestavek ne pove nič novega, nič takega, o čemer ne bi v eni ali drugačni obliki že govorili. V bistvu je to povzetek iz razgovorov med delavci in menim, da je prav, da se brez umetničenja in zameglitev pogovarjamo tudi v naših samoupravnih organih. Pogovarjajmo se tako, da bo namen in vsebino TOZD razumel tudi tisti delavec, ki nima posebne politične ali drugačne izobrazbe. Janez Barlič Izredni ukrep za izpolnitev planskih nalog K zadnjim izrednim ukrepom samoupravnih organov objavljamo to pot zapisnik o enem izmed njih. Ob sprejemanju proizvodnega plana za 1. 1972 smo se znašli v položaju, ki ga v taki obliki prejšnja leta nismo poznali. Glede na rezultate v 1. 1971 močno povečani količinski plan je z naročili praktično že povsem pokrit, v dobršni meri pa tudi že za 1. 1973. Pri tem ugotavljamo velike primankljaje v kapacitetah posameznih delavnic. Ob tem problemu so stopila v ozadje vsa druga vprašanja, ki sicer tudi obstajajo in o katerih smo enako kot prejšnja leta tudi spregovorili: material, stroji in oprema, proizvodnost, kvaliteta, disciplina itd. Najbolj kritičen je položaj v pločevinami in mehanski obdelavi. Novih konstmkcijskih ključavničarjev in varilcev nam še ni uspelo vključiti med naše sodelavce, zato je plan 45001 zvarjencev za 1. 1972 ostal kritična postavka. Podobno velja za mehansko obdelavo. Leta 1969 smo imeli na strojih v mehanski obdelavi zaposlenih 305 delavcev, danes komaj 222. Kazalec izmenske zasedbe, ki se je pred leti bližal vrednosti 2, je danes komaj 1,2. Upravni odbor in delavski svet sta pomanjkanju delavcev posvetila vso pozornost. Sklep, ki ga je na zadnji seji sprejel DS, da je treba v mehansko obdelavo za približno 6 mesecev pritegniti vse tiste naše sodelavce, ki so svoj čas že delali na delovnih mestih, za katere iščemo danes novih delavcev, ali pa na sedanjih delovnih mestih niso dovolj zaposleni. Medtem ko predlogi za rešitev stanja v pločevinami še niso izdelani, so ukrepi za mehansko obdelavo v teku. Težišče akcije bo na vključevanju strugarjev. Vedeti moramo namreč, da se za ca. 80 °/o naših elementov delovni pro- ces v mehanski obdelavi prične s struženjem. Opravljena operacija struženja na obdelovancu šele omogoča naslednje operacije: rezkanje, vrtanje, bmšenje itd. Brez zadosti močne strugarne je ostale oddelke v mehanski obdelavi nesmiselno jačati. Uspeh začete akcije bo odvisen od več dejavnikov. Na prvem mestu je brez dvoma podčrtati odziv, na katerega bo akcija naletela pri tovariših, ki bodo povabljeni, da v njej sodelujejo. Brez njihove prizadevnosti na začasnih novih delovnih mestih, bo kolektiv zastonj pričakoval rezultate. Upamo, da bodo sklep DS razumeli v vsej njegovi pomebnosti in da pričakovanj kolektiva ne bodo razočarali. Nadalje je poudariti tudi vlogo, ki jo bodo morali odigrati oddelki, iz katerih bo nekaj tovarišev odšlo. Kljub številčno slabši zasedbi bodo morali najti načine in pota, kako delo vseeno opraviti z dodatno prizadevnostjo in iznajdljivostjo, da ne bo prišlo do zastojev. Še posebej pa je opozoriti na mehansko obdelavo, ki mora tovarišem, ki ji prihajajo na pomoč, zagotoviti pogoje, da bo njih vključitev dala rezultate. Tu ne gre samo za strokovno vodenje dn organizacijo. Veliko bolj je to vprašanje vzdušja, ki bo tovariše v delavnicah pričakalo. Vzdušje pa ustvarjajo ne samo delovodje in obratovodje, temveč še bolj dosedanji delavci. Vemo, da bo za marsikoga prehod težaven, zato pa mu naj iskrena pripravljenost za pomoč ta korak olajša. Le s skupnimi prizadevanji in prepričanjem, da je sklep DS pravilen in sprejet ob pravem času, bo mogoče na koncu akcije pokazati tudi rezultate, ki bodo koristili vsemu kolektivu. Darinko Kolbl, dipl. ing. Delo za več let Ljubljanski dnevnik je ob koncu januarja objavil naslednjo vest: Pri Litostroju menijo, da bodo letos prodali na tuje okrog tretjino proizvodnje. Gre predvsem za izvoz investicijske opreme, kot so turbine, dvigala, hidravlične sti-stalnice in dieselski motorji. Tako bo poslal letos Litostroj velike turbine na dve hidroelektrarni v Argentini in Keniji, 56 pomožnih ladijskih motorjev bo prodal Romuniji, 5 velikih dvigal v Pakistan in dve dvigali v Belgijo. Li- tostroj pričakuje, da bo še letos sklenil pogodbe za opremo štirih hidroelektrarn v skupni vrednosti 4 milijone dolarjev in ureditev črpalnih postaj v Egiptu v skupni vrednosti približno 10 milijonov dolarjev. Prav tako je v pripravi pogodba za prodajo hidravličnih stiskalnic in dieselskih motorjev v SZ. Litostroj si bo tako priskrbel delo za več let in kmalu utegne prodati na tuje kar polovico svoje osnovne dejavnosti. Organizacija montaže viličarjev in preoblikovalnih strojev (Nadaljevanje iz prejšnje št.) Niso odveč razmišljanja, da bi proizvodnjo viličarjev do leta 1975 zvišali na 1000 kosov, kar pomeni, da se mora stopnja rasti zvišati, ter bi na ta način do leta 1975 dobili naslednje količine: II. varianta: Proizvod tH S s a> S 2 S 2 in 2 O) «7 a i u52 m o 1-1 V 2 t 90 120 280 V 3,5 t 90 100 220 V 5 t 60 70 100 Skupaj: 240 290 600 S tako pospešeno rastjo proizvodnje bi bile količine, ki bi jih v letu 1971 proizvedli, za 4,4-krat višje od količin proizvedenih v letu 1971. Leto 1972 in del leta 1973 bi porabili za pripravljanje na višjo proizvodnjo. Višja proizvodnja bi bila rezultat učinkovitejše organizacije poslovanja, 390 510 1390 566 275 400 1085 411 120 150 500 250 785 1060 2975 442 proizvodnje OZ. dela in ne re- zultat povečanega fizičnega ali drugačnega napora proizvajalcev. Količine viličarjev (V 2, V 3,5 in V 5) po prvi varianti po planu proizvodnje leta 1971 do 1980 bi bile leta 1971, 1975 in 1980 (izražene v tonah); — polizdelkov (ulitki, zvarjenci, kovanci) — obdelancev — delov (tuja dobava) — sklopov Pri skladiščenih količinah so oblikovane nove, doslej pri nas pri oblikovanju zalog neznane količine. Gre za signalne in varnostne minimalne količine materiala, delov, obdelancev in sklopov. Obe količini sta odvisni od frekvence porabe materiala, delov, sklopov itd. Signalna, količina oz. zaloga opozarja na potrebo naročila za dobavo materiala in delov za izdelavo polizdelkov, obdelancev ter montažo sklopov. Signalna količina sme biti tolikšna, da poraba pred dobavo novih količin ne presega varnostne količine. Z varnostno količino krijemo še eventualne nenormalne motnje (zastoja) v procesu poslovanja in proizvodnje. 1971 Proizvod kosov ton V 2 t 90 297 V 3,5 t 90 450 V 5 t 60 426 Skupaj 240 1173 Po drugi varianti bi že leta 1975 proizvajali 5148 ton (1060 kosov) t. j. količine, ki so predvidene po prvi varianti za leto 1980. Razvoj proizvodnje preoblikovalnih strojev Rast proizvodnje preoblikovalnih strojev je podobna rasti proizvodnje viličarjev. Stopnja rasti proizvodnje preoblikovalnih stro- 1975 1980 kosov ton kosov ton 280 924 510 1683 220 1100 400 2000 100 710 180 1465 600 2734 1060 5148 jev znaša letno od 25 do 50 %. Planirana količina 1200 ton za leto 1972 predstavlja 50 % rast v primerjavi s količino, ki bo proizvedena leta 1971 (800 ton). Ob slabi organizaciji proizvodnje in poslovanja bo zahtevala od vseh velik fizični in duševni napor. Po letu 1972 se bo rast proizvodnje zmanjšala in bo znašala 25 do 33 %. Količine do leta 1975 bi bile naslednje (v tonah): Proizvod 1971 1972 1973 1974 1975 skupaj od 1971^1975 Preoblikovalni Stroji* 800 1200 1600 2000 2500 8100 *Plan je bil objavljen v čašo- V primerjavi z letom 1971 bi se pišu LITOSTROJ. količine predvidene v letu 1975 povečale za 3-krat. Skladišča in skladiščnik Proizvodnja na zalogo terja organizacijo naslednjih skladišč: — skladišče polizdelkov (ulitkov, za-varjencev, kovancev) — skladišče delov (tuja dobava) — skladišče obdelancev — skladišče podsklopov in sklopov. S knjigovodsko tehniko tekoče sprem- • Ijamo gibanje dobave in porabe zalog. Stroški vezave sredstev so poglavitna pomanjkljivost sistema delov na zalogo, vendar se stroški znižujejo z višjo poslovnostjo, skrajševanjem rokov in zniževanjem lastne cene. Skladiščnik skrbi za skladišče. On sproža proces in naroča material v odvisnosti od porabe in dobave. Zamenljivost delov in sklopov Proces proizvodnje in montaže je racionalen le, če ni moten. Zato je nabiranje zalog bistveno za kvaliteto in točnost izdelave delov in točnost elementov. Kvaliteta in točnost izdelave je bistveni faktor za oblikovanje zalog. Kvalitetno izdelani deli omogočajo vgrajevanje delov in sklopov brez dodatne obdelave v montaži (vrtanje, vrezovanje navojev, varenjo, prilagovanjo raz' ličnih delov ali celo obdelave kot struženje, brušenje itd.). Omenjeno velja le, če so dimenzije oz. tolerance prilagojene funkciji elementa, sklopa in proizvoda. Da bi pa izdelali zamenljive dele in sklope, moramo: Že do zdaj proizvedene količine (240 kosov viličarjev in 800 ton preoblikovalnih strojev 1971 leta) zahtevajo urejenost proizvodnega procesa izdelave polizdelkov in obdelovancev; urejenost v dobavah materiala ter delov (tuja dobava). Urejenost na predhodnih fazah poslovanja, kot so konstruiranje, tehnologija, dokumentacija, zaloge, sprožitev procesa itd., je pogoj za urejenost proizvodnje in montaže viličarjev ter preoblikovalnih strojev. Predlog organizacije poslovanja in proizvodnje viličarjev Predlog organizacije poslovanja in proizvodnje viličarjev obravnava idejo organizacije, ki temelji na: 1. Proizvodnji elementov na zalogo (polizdelkov, obdelovancev, sklopov, podsklopov). 2. Zamenljivosti delov in sklopov. 3. Zaprtosti delovnih mest montaže. Proizvodnja elementov in sklopov na zalogo Z zalogo materiala, polizdelkov (ulitkov, zvarjencev, kovancev), delov (tuja dobava) in sklopov težimo k: — pravočasni dobavi materiala za izdelavo polizdelkov in obdelancev. — pravočasni dostavi obdelancev in delov (tuja dobava) na delovna mesta montaže-sklopov (podsklopov). — pravočasni dobavi obdelancev delov (tuja dobava) in sklopov na delovna mesta montaže proizvoda. Omenjeno je možno doseči na dva načina: — z visoko poslovno in proizvodno disciplino, realnim planiranjem, pogojenim z realnimi merili za delo (časi izdelave). — formiranjem zalog, s katerimi bi pokrili tudi nekaj nedoslednosti, kar bi plačali s stroški za vezavo sredstev (obresti). Odločili smo se za drugi način, t. j. za proizvodnjo elementov in sklopov na zalogo. Predlog predvideva izdelavo na zalogo: a) urediti tehnično dokumentacijo, in sicer: — izdelati načrte za sleherni element (tudi hidravlične instalacije, razen standardnih delov) — določiti dimenzije in oblike vseh elementov in kvaliteto površin, — izpopolniti sistem kotiranja in osvojiti sistem baz, — k urejenosti bodo prispevali tudi j višjo raven standardiziranosti in ti-piziranosti delov in sklopov ter višja stopnja unificiranosti. Omenjeno predvsem vpliva na znižanje asorti-, mana materiala, dimenzij orodja in, s tem na količino orodja itd. b) Urediti tehnološko dokumentacijo. c) Urediti orodje in merila. (Konec prihodnjič) Da bi izvedli nekaj o ženskah v Litostroju, o njihovih srečnih pa tudi nesrečnih trenutkih, smo šestim Litostroj čankam zastavili naslednja vprašanja: 1. Koliko časa ste že v Litostroju? 2. Kako vskladite svoje delo doma z delom v tovarni? 3. S čim ste v Litostroju zadovoljni in s čim ne? 4. Kaj vam najbolj greni življenje? Vera Peterka — fotografinja v oddelku službe kvalitete. 1. V Litostroju sem devet let. 2. Čeprav stanujem v centru mesta, izgubim veliko časa na poti iz službe do doma, saj moram celo prestopati. Sina imam v šolskem vrtcu, toda vseeno imam mnogo premalo časa za vzgojo sina. Če si utrgam več časa za sinovo vzgojo, mi ga seveda primanjkuje za temeljito gospodinjsko delo. Sicer nisem proti temu, da bi ženske hodile v službo, toda vseeno menim, da je 8-urni delavnik predolg, posebno še za tiste matere, ki imajo številno družino. 3. S svojim poklicem sem zadovoljna, nisem pa zadovoljna z osebnimi dohodki v našem podjetju. 4. Mene osebno najbolj grize to, da imam vedno premalo časa, ki bi ga lahko posvetila svojemu otroku. Slavka Sedej — operaterka v IBM. 1. V Litostroju sem že kar polnih 22 let. 2. Imam trinajstletnega sina, ki hodi v 7. razred osnovne šole Toneta Čufarja. Pred časom je obiskoval drugo šolo, toda zaradi bolj ugodnega šolskega turnusa, tako zame kot zanj, oba sva dopoldne zdoma, on v šoli, jaz v službi, sem sina vpisala v šolo Toneta Čufarja. S sinom •mam res srečo, zelo je priden in ubogljiv. Z njegovim popoldanskim prostim časom nimam težav, saj sem ga včlanila v drsalni klub Olimpije. To športno udejstvovanje mu vzame precej Prostega časa, pa še zelo priporočljivo je za fantovo zdravje. 3 3- Delo mi je kar po volji, pa ■ tudi s sodelavci se dobro razumem, saj drugače ne bi mogla Besedo imajo Dne 8. marca praznujemo dan žena. Vsako leto vsaj en dan skušajo moški biti taki, kakršne bi hotele imeti ženske, in za 8. marec ženske slišijo toliko lepih besed kot že leto dni nazaj ne, toliko trdnih obljub in daril, da je skoraj preveč za en sam dan. O Litostroju imajo ljudje večkrat napačno mnenje. Tako so nekdaj mislili, da proizvajamo le turbine in pri tem pozabljali na žerjave, diesel motorje, črpalke, stiskalnice itd., nato so govorili, da se ukvarjamo le z montažo avtomobilov, pri tem so pozabili na vso našo klasično industrijo. Marsikdo je tudi prepričan, da je' v našem podjetju zaposleno zelo malo žensk, no, to seveda ne ustreza resnici, saj je med več kot 3000 zaposlenimi kar 580 žensk, ki se v Litostroju pehajo za svoj vsakdanji kruh na raznih delovnih mestih. biti v tem oddelku že 18 let. Precej pripomb pa imam na osebne dohodke. V zadnjem času so se res malo izboljšali, a žal ne dovolj. V novem sistemu dela moramo prenašati večji hrup, tudi nova tla so trša, a težavnostni dodatek je prenizek. 4. življenje mi najbolj greni pomanjkanje ustreznega stanovanja. S sinom stanujeva v lito-strojskem bloku, toda majhni sobici že dalj časa ne ustrezata, zato sem že pred časom prosila podjetje za bolj ustrezno stanovanje. Obljubljajo mi, sicer obljubljajo, da bom prišla kmalu v poštev za stanovanje, toda fant raste. Vsak dan je večji, rad bi študiral, jaz tudi nisem več mlada. Čez šest let bom odšla v pokoj in prihodnosti me je kar malo strah. im Magda Kreft — socialna delavka. 1. V podjetju sem zaposlena 12 let. 2. Opravljam delo socialne delavke, ki je psihično naporno in pridem pogosto domov precej utrujena. Posledice moje utrujenosti morata prenašati moja dva sinova in mož. Moje delo se ne konča vedno ob 14. uri, ko zapustim podjetje, saj imam večkrat seje in posvetovanja tudi v popoldanskem času. Poleg rednega dela, moram spremljati strokovno literaturo in spremembe zakonov največkrat tudi doma, ob večerih, ko vsi že počivajo. Seveda pa poleg tega doma še gospodinjim, kar ob možu in in dveh otrocih, kljub njihovi pomoči ni vedno lahko. Pogosto se zgodi, da je zame dan prekratek. Vendar nad vsem tem ne tarnam. Svojo družino imam rada in tudi svoj poklic opravljam z veseljem. 3. Na delovnem mestu sem zadovoljna, kljub temu da je delo z ljudmi težko in ne rodi vedno uspehov, vendar kljub razočaranjem ne kaže obupati. Želela bi, da bi bilo več razumevanja za socialno problematiko in bi jo lahko v več primerih reševali skupinsko ne pa od primera do primera, kot je to pri nas praksa. Prav tako nisem zadovoljna z varstvom otrok, ki je neurejeno in pomanjkljivo; z zdravstvom, saj moraš z otrokom čakati po več ur, da prideš do zdravnika, itd. O enakopravnosti med možmi in ženami pa raje ne bi govorila, ker ta sicer po zakonu obstaja in smo pred zakonom vsi enaki, žal pa nam življenjski pogoji te enakosti ne dopuščajo. 4. V osebnem življenju si želim zdravo družino in da bi bilo varstvo otrok čimprej urejeno, da mi 10-letnega otroka ne bo potrebno puščati brez nadzorstva. Verjetno pa je to splošna želja vseh mater. Marija Glavač — tajnica v obratih montaže. 1. V Litostroju sem že 11 let. 2. Še preden grem v službo peljem svoji deklici, ena ima pet let, druga pa šest, v litostrojski otroški vrtec. Ker vstaneta punčki že tako zgodaj, topli posteljici morata zapustiti že ob 5.15 ju spravim zvečer spat že ob sedmih zvečer. Ko se vrnem iz službe domov, mi je popoldanski čas vedno prekratek. Ker se moram posvetiti vzgoji svojih punčk, moram marsikdaj potegniti kar precej v noč. Po mojem mnenju bi bilo primerno, da bi ženske začele delati šele ob osmih, saj bi v tem primeru otroci spali lahko kar dve debeli uri več. Moram reči, da me kar malo skrbi, kako bo s starejšo punčko takrat, ko bo morala sama v šolo. 3. S svojim delom in sodelavci sem zelo zadovoljna, z osebnimi dohodki pa ne. Prav tako mi ni všeč to, da je v našem podjetju vse preveč izdelkov narejenih le na pol, nato pa le-ti ležijo dlje časa nedokončani. Zdi se mi tudi, da imamo v primerjavi z drugimi podjetji, pri nas v Litostroju premalo dopusta. Naj še nekaj povem o prazniku žena. Večkrat se primeri, da moški mnogo govorijo o praznovanju tega dne, ko pa gre za organizacijo praznovanja ali kaj temu podobnega pa zopet vse pade nazaj na ženske rame. Tudi to mi ni všeč, da so v osebnih dohodkih med moškimi in ženskami vse previsoke razlike. 4. Ne vem, kako naj bi odgovorila na vaše vprašanje, morda me najbolj pekli to, da sem ostala sama z dvema otrokoma in da je vsa skrb za njiju na mojih ramah. Ko je človek v mlajših letih, ima mnogo iluzij, pa kaj bi govorili, saj jih imam še vedno. Mira Prhaj — administratorka v prevzemnem oddelku nabave. 1. V Litostroju sem 11 let. 2. Popoldne mi kar prehitro mine, saj moram kar takoj skuhati kosilo za moje tri otroke. En otrok ima šolo dopoldne, en popoldne, najstarejša hčerka pa hodi k sreči že v službo. Prav gotovo bi bilo bolje, če bi zaradi vzgoje otrok lahko ostala doma, toda prepričana sem, da otroci marsikaj lahko »ušpičijo« tudi, če si venomer z njimi. 3. S svojim delom sem zadovoljna, pa tudi s sodelavci, žal pa plača ni tolikšna, kot bi si jo želela. V našem podjetju so tudi vse prevelike razlike med osebnimi dohodki moških in žensk. Nekaj pripomb bi imela tudi na račun vnaprejšnjega načrtovanja letnih dopustov. V spomladanskih mesecih res ne morem še točno vedeti, katerega dne poleti bom šla na dopust. Če se ne prijavim dovolj zgodaj, žal ne dobim prostora v naših počitniških domovih. 4. V življenju me moti in prizadete vsaka krivica, ki se pripeti ali meni ali komu drugemu. Nevenka Grgič - fakturistka v prodaji avtomobilov. 1. V Litostroju sem deset mesecev. 2. Delovni čas v našem podjetju mi ustreza, saj sem v prejšnjem podjetju delala tudi popoldne in celo ponoči. V Službo moram hoditi, saj se dandanašnji z eno plačo le stežka shaja, razumljivo pa je, da bi bilo za sinka mnogo bolje, če bi bila doma. Ko me ni doma, mi otroka varuje teta. Prostora v otroškem vrtcu ne dobim in ne dobim. V otroškem vrtcu Andersen sem vložila prošnjo že pred časom, a so mi po poldrugem letu odgovorili, da žal ni prostora. 3. S svojim delom sem zadovoljna, saj mi je delo z ljudmi zelo všeč, odnosi s sodelavci so tudi izredno dobri. Naj povem, da imam na prejšnje podjetje slabe spomine, v Litostroju pa sem še premalo časa, da bi videla morebitne pomanjkljivosti. Da, da, zaenkrat sem z vsem zadovoljna. 4. Z možem stanujeva pri njegovih starših, bi pa rada čimprej prišla do stanovanja. Dve stvari mi pravzaprav grenita življenje — pomanjkanje stanovanja in neurejeno varstvo najinega otroka. Upam, da bo problem otroškega varstva do jeseni rešen. Sklepi sekretariata ZK sprejeti na razširjeni seji dne 8. 2. 1972 Sekretariat organizacije ZK Litosroj je na razširjeni seji, kjer so bili navzoči tudi novo izvoljeni sekretarji osnovnih organizacij, obravnaval gradivo XXI. in XXII. ustavnega dopolnila in sprejel naslednje sklepe: — Člani ZK so dolžni v svojih osnovnih organizacijah v okviru priprav na prehod na TOZD poskrbeti, naj člani ZK Litostroja uporabljajo material, ki je na razpolago pri vodstvih • organizacij. — Sekretariat ZK Litostroj podpira zamisel o formiranju TOZD in rokovnik, ki je bil sestavljen za izvedbo posame-nih faz dela do dokončnega formiranja TOZD. — Člani sekretariata menijo, da je treba glede ustanavljanja TOZD omogočiti slehernemu proizvajalcu, da v razpravah pove svoje predloge. Vodstva sektorjev in družbeno-politič- ne organizacije so dolžne organizirati take razprave. Sekretariat je nadalje obravnaval tudi samoupravni sporazum in naslednja stališča: — Sekretariat se v celoti pridružuje akciji za izvedbo uresničevanja samoupravnega sporazuma, tako da se določila, ki niso usklajena z našimi internimi akti, uskladijo na način kot predvideva sporazum. — Člani ZK Litostroja so dolžni, da se s problematiko seznanijo ter stališča svojih organizacij posredujejo samoupravnim organom, ki bodo na osnovi' širših razprav, uzakonili stališča v naših internih samoupravnih aktih. Sekretariat je razpravljal o pripravah na letno konferenco ZK Litostroja, ter sprejel naslednja pojasnila in sklepe: — Razpravljati o tem in svoja stališča prenašati na vsa področja svojega dela. Pri razlaganju načel TOZD,- - Člani sekretariata so bili seznanjeni s potekom konferenc po osnovnih organizacijah in njenimi izvoljenimi sekretariati in sekretarji. - Sekretariat je pregledal predloge osnovnih organizacij za člane TK ZK Litostroja ter ugotovil, da je predlaganih 19 kandidatov, od katerih bo izvoljenih 15 članov. Struktura predlaganih je zelo primerna. Konferenca ZK Litostroja naj bi bila v četrtek, 24. februarja 1972, ob 16. uri v dvorani IC. - Ugotovljeno je bilo, da je v osnovnih organizacijah izvoljenih 78 delegatov. Sekretariat je razpravljal tudi o povabljenih domačih in zunanjih gostih. - Sprejet je bil sklep, da se na konferenci izreče pohvala članom ZK Litostroja, ki so že nad 25 let v organizaciji ZK. Kupili naj bi knjige v vrednosti do 200 din, kar naj bi plačali iz članarine. Talni transportni stroji Delo projektivnega oddelka se razlikuje od dela v drugih projektivnih oddelkih. S ponudbami za zunanje naročnike se skoraj ne ukvarja, težišče dela leži v razvoju novih objektov, v pripravah dolgoročnih kooperacij za proizvodnjo viličarjev in v izboljšavah in izpopolnjevanju strojev iz programa, ki se trenutno izdeluje. Rezultati so vidni v novih prototipih, pri izdelavi večjih serij in uvajanju nove tehnologije v proizvodne procese. V Crpalne naprave V prvih devetih mesecih 1971. leta je bilo v oddelku za črpalne naprave izdelano ponudb za 60201 črpalk in ostale opreme črpalnih postaj. Naročil je bilo v tem obdobju sprejetih v vrednosti nad 34 milijonov din. Po vrednosti odpade od ponudb 63 odstotkov na domači trg, 37 odstotkov pa na izvoz. Nekaj pomembnejših objektov, za katere smo na področju črpalk dobili naročila v 1. 1971, je razvidno iz naslednjega pregleda: Objekt Teža opreme v t Prototip novega viličarja nosilnosti 5 Mp bomo montirali v začetku leta 1972. Viličar bo po zunanjih merah manjši od obstoječe tipe, vgrajenih bo imel precej novih sklopov, npr. motor TAM F 4L 413R in dvobrzinski hidrodinamični menjalnik »14. oktobar« Kruševac sta dva izmed najznačilnejših sklopov iz naj novejšega proizvodnega programa teh podjetij. Viličar bo imel veliko hitrost dviganja ter veliko storilnost pri delu. V letu 1972 pričakujemo naročilo nulte serije 20 kosov. Nova tipa je izredno perspektivna za domače in tuje tržišče, saj je po svojih karakteristikah enakovredna inozemskim izvedbam. Kooperacija OM — Litostroj pri izdelavi viličarja nosilnosti 12 Mp je značilna v tem, da uvaja delitev proizvodnje sestavnih delov viličarja. Litostroj je konstruiral in izdeluje ter montira vse karakteristične dele viličarja, OM pa konstruira, izdeluje ter montira motor in dele, ki so vezani na motor, ostale, v glavnem dele iz serijske proizvodnje vozil, pa nabavljamo pri tretjih proizvajalcih. Končni izdelek montiramo lahko v obeh podjetjih. Dokumentacija je skupna, dvojezična, vsak konstrukcijski oddelek je izdelal končno dokumentacijo za svoj obseg dobave, ki sestavljata končni proizvod. V letu 1971 smo izdelali nulto serijo 30 kosov (20 kosov za OM, 10 za Litostroj). Tehnološko je izdelava viličarja precej težka, prevzem gotovih izdelkov pa izredno zahteven. Kljub skrbni kontroli smo dobili nekaj obvestil, da je na odpremljenih delih potrebna še dodatna obdelava, ker jih drugače ni mogoče v redu sestaviti. V letu 1972 pričakujemo naročilo serije 50 kosov po teži ca. 4001, po vrednosti pa preko 250.000.000 lir. Za izpolnitev teh obveznosti bo potrebno uvesti določene ukrepe v proizvodnji in kooperaciji. Kooperacija Balkankar-Litostroj pri izdelavi viličarja za nosilnost 2 Mp je v pripravi že celo leto in temelji na osnovi 100 % zamenjave, značilna pa je zopet delitev dela. Tako bo Balkankar izdeloval vse nosilne dele z dvigalnim mehanizmom in šasijo, Litostroj pa bo konstruiral in izdeloval pogonsko os, dvobrzinski menjalnik in dele za vgradnjo torne in hidrodinamične sklopke. Pri tretjih proizvajalcih bomo nabavljali motor in njihovo opremo: za jugoslovansko tržišče pri IMR — Beograd, za SEV pa v SSSR in NR Bolgariji. Konstrukcijsko je naš obseg dobave zelo zahteven, saj mora biti transmisija prilagojena za tri različne motorje. Vloženih je bilo precej naporov za uporabo enakih delov v vseh treh izvedbah. Litostroj stoji pred težko nalogo. Pripraviti bo moral serijsko proizvodnjo menjalnikov in pogonskih osi. Ko bo kooperacija v polnem teku, pričakujemo naročilo do 2000 kosov letno. Kooperacija je izredno perspektivna, saj obstaja možnost sodelovanja s tržiščem SEV za daljše obdobje. Roki za izdelavo prototipov so zelo kratki. V februarju 1972 bi morali izdelati 5 kosov transmisij ter pripraviti prototip viličarja za jugoslovansko tržišče. V letu 1972 predvidevamo nulto serijo menjalnikov (40 do 50 kosov), v letu 1973 bi se morale pričeti že redne dobave. Izdelava tolikšne količine enakih sklopov ni možna brez temeljite tehnološke priprave, nabave novih strojev za izdelavo in brušenje zobnikov. S temi nalogami se ukvarjajo drugi oddelki; upamo, da bodo njihovi napori kmalu realizirani. Končni efekt tega sodelovanja naj bi bile visoka kvaliteta izdelkov, nizka cena ter konkurenčna sposobnost za svetovno tržišče. Izmed drugih zanimivosti naj omenimo še to, da je razvoj menjalnika za Balkankar omogočil projekt industrijskega traktorja izredno majhnih dimenzij. Imel bo velikost viličarja 2 Mp.' Traktor je bil projektiran na vprašanje Luke Reka, ki se je zanimala za 100 kosov takih strojev in jih namerava vključiti v interni transport za vleko prikolic in potiskanje vagonov. Izdelali smo ustrezno ponudbo, v letu 1972 bomo pripravili nulto serijo 10 kosov. Nekaj teh strojev bomo poslali v preizkus različnim interesentom. Vsestransko zanimanje za težje viličarje se odraža tudi na raznih specialnih zahtevah za lesno industrijo. Za tehnološki proces izdelave ivernih plošč se za ekonomsko izkoriščanje skladiščnega prostora potrebuje viličar V 7,5 Mp z višino dviganja 7 m. Po začetnih raziskavah — pomisleki so bili v glavnem tehnologija izdelave ustreznih vodil in dvigalnega cilindra — se je izkazalo, da je izvedba možna. Pričakujemo naročila takšnih viličarjev za različna podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo ivernih plošč v Jugoslaviji. Oddelek se poleg navedenih del ukvarja tudi z razvojem novega hidravličnega bagra, s prostornino žlice 0,63 m3, močjo motorja 80 KS in s celokupno težo 14 Mp. Stroj bo najmodernejše tehnične zasnove, bo interesanten za domače in tuje tržišče, sestavljen pa pretežno iz opreme, ki jo izdeluje domača industrija motornih vozil. Za uresničitev je potrebnih 4 do 5 % delov iz uvoza, kar je malenkostno večji odstotek od vrednosti, ki se uvaža za druga vozila talnega transporta. Tehnični sektor pripravlja tudi reorganizacijo proizvodnje serijskih izdelkov. Reorganizacija zajema vsa dela in naloge od nastanka novega izdelka, konstruiranja, izdelave prototipa, organizacije prototipne delavnice in preizkušanja strojev, izdajanja naročil, proizvodnje delov in kooperacije ter izdelave delov na montažno skladišče in montaže po naročilu prodajnega oddelka. Zajeti sta tudi izdelava rezervnih delov in servisna služba. Zajeti bi bilo potrebno tudi ustrezno finančno službo, ki bi zasledovala ekonomsko uspešnost te sodela-ve. Menimo, da bi ustrezna organizacija serijske proizvodnje omogočila plansko naročanje materiala, plansko zasedbo strojev in hitrejše obračanje kapitala. Marko Goljar, dipl. ing. ČP Pančevo 158 Vodovod Kragujevac 59 Črpalka za Železarno Sisak 47 ČP Dubica 44 ČP Karaš 54 ČP za dok Chittagong 90 (Vzh. Pakistan) Od večjih ponudb, ki smo. jih izdelali v letošnjem letu, pri katerih pa do sedaj še ni prišlo do naročila, omenjamo naslednje: 14 črpalk za Vodovod Beograd v teži 831, opremo za 3 črpalne naprave za DTD, Novi Sad v teži 185 t ter dve akumulacijski črpalki z opremo za ČP Lisina v teži 1751. V obdelavi pa so še ponudbe črpalk za NE Krško in to za 3 inozemske firme, ki bodo nastopile kot glavni ponudniki celotne opreme za to nuklearno elektrarno (KWU, Zah. Nemčija ter General Electric in Wisting-house, ZDA). Od inozemskih ponudb velja omeniti ponudbo za 11 ČP za Egipt, ki smo jo obdelovali več mesecev. Zahteve interesenta so bile namreč takšne, da smo morali izdelati 90 risb in 19 diagramov. Teža samo strojne opreme je 1840 ton. Razen strojne opreme pa smo ponudili tudi elektroopre-mo in vse potrebne gradbene objekte. Za obdelavo ponudbe za gradbena dela smo angažirali egiptovsko gradbeno podjetje. Za dopolnitev ponudbe s stroški za carino, transport v Egiptu in za tam izdelani del opreme (cevi 300 ton) ter za dokončen dogovor z egiptovskim gradbenim podjetjem in vključitev njihove ponudbe v našo so v začetku decembra odpotovali v Cairo predstavniki našega podjetja in R. Končarja. V obdelavo ponudbe smo vložili veliko truda predvsem tudi I zaradi tega, ker ga finansira mednarodna banka, tako da bo j vsa oprema plačana v trdni valuti. Zaradi tega je seveda treba računati z zelo veliko konkurenco. Z našimi dosedanjimi dobavami črpalk, posebno z opremo za ' 55 črpalnih postaj v Delti Nila ' in z opremo za 8 črpalnih postaj s poševnimi propelerskimi črpalkami (kakršne so predvidene j tudi za navedenih 11 ČP) so Egipčani zelo zadovoljni, vprašanje pa je, če bomo s ceno kon- j kurenčni. V zadnjih desetih letih so se namreč jugoslovanske cene zelo dvignile, medtem ko se inozemske cene za tovrstne proizvode niso dvignile za toliko. Da bi na področju črpalk postali konkurenčnejši (tudi na domačem tržišču čutimo čedalje večjo konkurenco), bomo v bodoče morali vlagati mnogo več v razvoj kot doslej, tako v projektivi kot tudi v tehnologiji. Naši ulitki so pretežki (črpalke so pretežno v liti izvedbi!), dodatki za obdelavo v povprečju dvakrat večji kot v tujini, obdelujemo pa na zastarelih strojih, tako da so obdelovalni časi mnogo daljši kot v tujini. To navajamo zaradi tega, ker v podjetju mnogi menijo, da je za nekonkurenčnost v glavnem kriva projektiva. Projektivni oddelek za črpalke pa bi potreboval več novih sposobnih sodelavcev, da bi mogla skupina projektantov delati samo na razvoju. Samo v letu 1971 je ta oddelek izgubil 3 sodelavce, od tega dva s skoro 20-letno prakso na področju črpalk. Razen pridobitve novih sodelavcev pa bo nujno temu oddelku dodeliti dodatne prostore, da bi se moglo delo normalno odvijati. Kazimir Ermenc, dipl. ing. Preoblikovalni stroji V LETU 1970 SMO IZDELALI 300 t RAZLIČNIH IZVEDB PREOBLIKOVALNIH STROJEV, V LETU 1971 PA ŽE 8001. ZA LETO 1972 JE PREDVIDENO 1200 ton PREOBLIKOVALNIH STROJEV IN NAPRAV. OD TEGA SMO LANSI-RALI V PROIZVODNJO 1250 t. Asortiment preoblikovalnih Za pridobitev te količine je bilo potrebno obdelati za 255,000.000 din ponudb, 155,000.000 din, od katerega je bilo izplenje-no 20,000.000 din ali 12,5%. Za izvoz pa smo izdelali 100,000.000 din in realizirali 1,8%. Rezultati povedo, koliko truda je potrebno vložiti za pridobitev potrebnih noročil. Med pomembnejše ponujene objekte v izvozu, pri katerih pa stanje naročila še ni odločeno in obstaja upanje, so: kompletni inženiring za izdelavo visokotlačnih posod (jeklenk) z izstiska-vanjem v toplem stanju. Tudi na domačem tržišču je nekaj večjih ponudb, za katere so verjetnosti, da bo sklenjeno naročilo. Pomembnejše naročilo je bilo nedavno sklenjeno za firmo Fa-nametal Caracas, Venezuela. Naročilo je pomembno, ker je že tretje po vrsti za isto firmo v obdobju dveh let, kar pomeni uspešen prodor in zaupanje našim proizvodom na konvertibilnem področju brez kreditnih aranžmajev. Dobri "izgledi so za uspeh naših proizvodov na tržišče držav članic SEV, za kar pa je potrebno več priprav in so ze v teku. Tržišče je interesantno, ker ni podvrženo gospodarskim recesijam. Na področju projektiranja smo pridobili nekaj sodelavcev, ki se uspešno usposabljajo in vključujejo v delo pri razvoju in izdelavi tehniške dokumentacije — prve proizvodne faze. Seveda se obseg nalog hitreje veča kot pridobivanje in usposabljanje sodelavcev. To pa pomeni preobre-menjevanje starejših sodelavcev, ker morajo pri povečanem obsegu dela še razdajati znanje mlajšim za čimprejšnjo vključitev. Težava je v tem, da je bila do nedavnega zelo majhna skupina, ki je delovala na razvoju in projektivi preoblikovalnih strojev in jo že majhen priliv nenormalno obremeni. Velika pripadnost dejavnosti je omogočila, da je tudi relativno majhna skupina dosegla vidne uspehe pri lastnem razvoju preoblikovalne mehanizacije. Posebno pozornost je Litostroj vzbudil z rastavo kompozicije preoblikovalnih strojev na zagrebškem jesenskem sejmu. Prav tako smo se udeležili na prvi razstavi obdelovalnih strojev BIAM v Zagrebu in prikazali celotni program gradnje preoblikovalnih strojev v maketah (delo skupnih oblikovalcev). Na obeh razstavah je bilo veli- ko zanimanje za dobavo naših strojev kljub močni konkurenci, kar pomeni, da smo uspeli. Ne bo odveč, če naštejemo jugoslovanska podjetja, ki uvajajo podoben program s področja preoblikovalnih strojev in so kupili licence renomiranih firm: 1. Lola Ribar — Železniki (Specializirano podjetje za gradnjo težkih obdelovalnih strojev) Licence: 1. Dieffenbacher (ZRN) 2. Siempelkamp (ZRN) 3. Krauss-Maffei (ZRN) 4. Weingarten (ZRN) 2. Jelšingrad — Banja Luka 1. Kolly (Francija) 2. Češka licenca 3. Poljska licenca 3. FAM - Novi Sad 1. Clearing (ZDA) 4. Železarna Ravne — Ravne 1. Weingarten (ZRN) 5. Belišče (lastni nastop) 6. Premasunac — Kačarevo (lastni nastop) Poglavitna naloga, ki nas čaka v letu 1972 je, kako skrajšati dobavne roke in povečati proizvodnost. 25% povečanje proizvodnje že zahteva posebne ukrepe v organizaciji, da ne pride do prevelikih deformacij v proizvodnem poteku, kar lahko privede do katastrofe. Pomembnejši in potrebni ukrepi za normalizacijo poslovanja SO: 1. Zmanjšanje papirnate navlake in zapisovanja. 2. Povečanje odgovornosti in spoštovanje dogovorov. 3. Zmanjšati jalove čase (tok dokumentacije od ene operacije do druge je neopravičeno predolg, kar pomeni preveč administracije). 4. Urediti skladišča polizdelkov in izdelkov. 5. Oblikovati proizvodne linije po podobnosti proizvodov, to je za hidravlične črpalke, cilindre in ventile. 6. Organizirati montažne linije sklopov, kakor tudi celotnih naprav. 7. Organizirati red na montaž- strojev litostrojske proizvodnje nih mestih, tako da bo olajšano delo monterjev pri montaži. 8. Organizirati preizkuševališče sklopov in naprav. 9. Zboljšati površinsko zaščito ter končno barvanje strojev. 10. Omogočiti delovanje servisne službe. Našteti ukrepi so minimalni pogoji za normalno odvijanje proizvodnega procesa. Če hočemo obdržati začrtano pot, moramo hiteti, ker je že pozno (skoraj prepozno). Nekaj lepo izdelanih strojev pomeni vstopnico za uveljavljanje na tržišču. Peter Vogrič, dipl. ing. V veljavo je stopil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona -o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS štev. 51/71, dne 30. 12. 1971. Omenjeni zakon prinaša vrsto sprememb, med katerimi pa je najbolj razveseljiva ta, da se omenjeno varstvo razširi in zajame tudi invalide — civilne žrtve vojne, katerih telesna okvara je od 60 do 90 odstotna. Dosedanji zakon je tako varstvo omogočal samo 100-odstotnim invalidom. Žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne in žrtve vojnega materiala imajo po omenjenem zakonu pravico do naslednjih oblik varstva, kot so naštete v zakonu: 1. osnovno denarno pomoč, 2. dodatek za postrežbo in tujo pomoč, 3. dodatno denarno pomoč, 4. zdravstveno varstvo, 5. rehabilitacijo in oskrbnino v zvezi z rehabilitacijo, 6. ortopedski in tehnični pripomočki, 7. otroški dodatek. Vse civilne žrtve vojne, katerih telesna okvara je posledica bolezni, lahko uveljavijo pravice, ki jim jih daje omenjeni zakon le do 31. 12. 1972, kasneje pa teh pravic ne bodo' mogli uveljaviti. Svoje zahtevke lahko upravičenci vložijo pri centru za socialno delo, kjer centra za socialno delo ni, pa pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za socialno varstvo, kamor so pristojni po svojem prebivališču. Za vse ostale upravičence pa rok za uveljavljanje teh pravic ostane odprt. Vsi upravičenci s 60 do 90- do-stotno telesno okvaro, ki do sedaj teh pravic niso imeli, lahko uveljavijo svoje pravice pri že prej omenjenem centru oziroma organu. Če bodo vlogo vložili do 31. 3. 1972, bodo imeli priznane za nazaj, to je od 1. januarja 1972. Zato naj upravičenci z vlogami pobite. Z Odlokom o višini pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila (Uradni list SRS št. 2/72) je sprejeto tudi določilo, da so poleg vojaških vojnih in nekaterih vojaških mirovnih invalidov oproščeni plačevanja pristojbin za cestna motorna vozila (osebni avtomobili in motorna kolesa) tudi delovni invalidi z 80-odstotno ali večjo telesno okvaro ali s telesno okvaro, ki ima za posledico 60 odstotno ali večjo prizadetost spodnjih okončin (nog), če je vozilo namenjeno za njihov osebni prevoz. Da je delovni invalid oproščen cestne pristojbine ob prvi ali ponovni registraciji motornega vozila na vsakih 12 mesecev, mora imeti v odločbi o priznanju svojstva delovnega invalida naznačen tudi odstotek telesne okvare. Če tega nima naj si pri pristojni invalidski komisiji Zavoda za socialno zavarovanje preskrbi dopolnitev odločbe. Njeno veličanstvo — gora (O. Dolenc) Meritev ropota Namen meritve ropota je v tem, da skušamo na podlagi izmerjenih rezultatov ugotoviti višino ropota oziroma frekvence, ki je bistvenega pomena za obolelost naših slušnih organov. Delovanje ropota na delavca je različno, vendar so pri delu bistvenega pomena naslednji faktorji: — nadležnost ropota, — obolelost slušnih organov, " preprečevanje normalnega razgovora, " zmanjšanje delovne sposobnosti. Gornje ugotovitve skušamo Uskladiti z jugoslovanskimi standardi, ki določajo mero ropota, ki škodi delavcem. Kako deluje ropot kot »nadlež-host«? Pojavi se kot neugodno počutje, preprečuje nam koncentra-ciio pri delu, zaradi ropota se tudi hitreje utrudimo kot sicer. Stopnjo neugodnosti ropota na uelavca je zelo težko izmeriti, saj Ue deluje vsak ropot enako na vsakega delavca; npr. ropot v neki delavnici je veliko bolj neugoden za nekoga, ki tu ne dela, kakor pa za tistega, ki je tu stalno zaposlen. Ob tem naj omenimo še zani-mivo ugotovitev, da je lahko določena glasba za enega užitek, Za drugega pa nadležni ropot. Zaradi teh osebnih razlik je Uemogoče določiti jakost ropota oziroma frekvenco, ki bi bila takšna, da ne bi nobenemu de-(avcu škodovala. Izvor ropota, ki v prostoru ni-tea določenega mesta, nas veliko Polj moti kakor tisti ropot, ki prihaja iz stalno določene smeri. Ropot, ki je v prostoru nepotreben in ga lahko odstranimo, je veliko bolj nadležen našemu organizmu kakor stalni ropot, npr. ropot stroja, ki zanj dovolj ne skrbimo. Za ropot je pomembno tudi to, koliko nas moti pri neki dejavnosti. V času počitka ali spanja nas ropot veliko bolj moti kakor med delom. Tudi ropot, ki ga povzroča sosed, je nezaželen, če pa mi povzročamo enak ropot, nas to sploh ne moti. Človeški organizem je tako urejen, da se privadi na določeno višino ropota in ga več ne zaznava. Seveda je za to potreben določen čas, ki je pri posameznikih zelo različen. Na naš slušni in živčni aparat zelo neugodno deluje tudi ne- enakomeren ropot, pa čeprav leta ni presegel maksimalne določene meje. Najrazličnejše meritve in izkušnje nam kažejo, da je od tistih dejavnikov ropota, ki vplivajo na naš organizem, najvažnejša višina ropota, frekvenca, višina sestavnih šumov (spekter ropota) in čas, ki ga prebijemo v določenem ropotu. Glede na to menimo, da je nujno, da morajo vsi delavci, ki imajo slušne organe obolele, in tisti, ki delajo v ropotu, obvezno uporabljati osebna varnostna sredstva, t. j. zunanje slušalke oziroma tako imenovano švedsko vato, ki jo lahko dobijo pri skladiščnikih. POŠKODBE V JANUARJU V mesecu januarju smo imeli v našem podjetju 39 poškodb, od tega 5 na poti v službo oziroma iz službe. V MO je bilo 12 poškodb, v PK 4, v FI 11, v VET 8 in v sektorjih 4 poškodbe. Zaradi poškodb smo izgubili 675 delovnih dni; 165 v MO, 63 v PK, 176 v FI, 70 v VET in 201 delovni dan v sektorjih. Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 4, telo 4, prste rok 16, ostali del roke 5, noge pa si je poškodovalo 7 delavcev. Največ poškodb je bilo v sredo 10, sledijo torek 9, četrtek 7, ponedeljek 6, potek 4, sobota 2 in nedelja 1 poškodba. V mesecu januarju smo imeli 5 poškodb manj kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Omenjene olajšave znašajo od 50,00 do 1.100,00 din letno, odvisno od delovne prostornine motornega vozila. Kdor je po 26. 1. 1972 plačal cestno pristojbino, pa je po Odloku te oproščen, jo lahko dobi vrnjeno. Starostni in invalidski upokojenci, med katerimi so večinoma telesni invalidi, imajo na podlagi sklepa delavskega sveta Združenega železniškega transportnega podjetja Slovenije pravice do 50% popusta od redne vozne cene na železnici v Sloveniji, vključno še na relaciji Divača— Pula—Divača, v neomejenem številu. Ob nakupu vozovnice mora upokojenec pokazati odrezek o nakazani zadnji invalidski ali starostni pokojnini in zahtevati vozovnico za 50% popust od redne vozne cene. Družinski član ali spremljevalec invalida ali upokojenca ima pravico do 25% popusta od redne cene s pogojem, da ob nakupu vozovnice zahteva še legitimacijo K-15, ki jo dobi na blagajni, kjer prodajajo železniške vozovnice. Na podlagi K-15 lahko koristijo 25% popust tudi drugi državljani in skupine po najmanj 5 oseb, 20% popust na železnici pa lahko koristi vsak potnik, če si pred vožnjo nabavi prometno karto. Za enkrat toliko, prihodnjič pa še kaj. K. M. Vožnja ponoči Dnevna in nočna vožnja se med seboj razlikujeta tako v hitrosti kot v tehniki vožnje. Vidljivost je ponoči zmanjšana na domet žarometov in vidimo samo tisto, kar nam osvetlijo luči. Okrog 60 % nesreč, ki terjajo smrtne žrtve, se prepeti v času nočne vožnje, čeprav je v tem času na cesti manj vozil. V primeru, da so vse okolnosti pri vožnji podnevi in ponoči enake, je verjetnost 1:3, da se bo nesreča zgodila ponoči. Nekatere predmete vidimo podnevi dokaj razločno, zato lahko temu prilagodimo hitrost vožnje in tudi hitreje reagiramo. Ponoči vidimo predmete šele takrat, ko jih osvetlimo, zato imamo manj časa za kakršnokoli reakcijo. Zavedati se moramo, da 90 % odločitev sloni na tem, kar vidimo, in prav zaradi tega je pri nočni vožnji težko dovolj hitro prav ukrepati. Zaradi raznih vremenskih ne-prilik kot so sneg, dež in megla ne vidimo dovolj dobro prometnih znakov in markantnih črt, zato moramo v takih primerih hitrost prilagoditi pogojem vožnje. Drugi problem pri nočni vožnji je »zaslepljevanje«, ki nam ga povzročajo nasproti vozeča vozila. Pri tem so naše oči izpostavljene hitro spreminjajoči se svetlobi in temi, zato je taka vožnja še posebej utrujajoča. Prav lahko pa nas svetloba, ki prihaja od nasproti vozečih vozil za nekaj trenutkov popolnoma oslepi, Kljub opozorilom nekateri vozniki ne zasenčijo dolgih luči, kar ima lahko zelo hude posledice. Pri srečanju sicer ne pride do nesreče, vendar pa nekaj naslednjih trenutkov naše oko ne vidi ničesar. Oko se skuša sicer hitro prilagoditi cestišču, toda vozilo hiti naprej s skoraj slepim voznikom. Kaj pa voznik, ki pri srečanju ne zasenči luči? Te njegove napake mu ne smemo vrniti z enako, kajti s tem zaslepimo tudi njega in možnost, da se zgodi nesreča, se s tem še poveča. Zato bodimo na cesti kolikor mogoče uvidevni do sovoznikov in ne delajmo napak, za kakršne bi se na druge jezili! I. Šavor Rja!ly Sindikalna podružnica — rekreacijska komisija — predvideva tudi v letošnjem letu več rallyjev doma in v inozemstvu. V preteklem letu sta bila izvedena dva rallyja v Splitu. Ude-ležnici so bili, po njihovih izjavah, zelo zadovoljni in si podobnih rallyjev še želijo. Letos nameravamo organizirati po en rally na morje, planine in inozemstvo. Časovno bodo razdeljeni po naslednjem vrstnem redu: I. Rally: Ljubljana—Červena, Čehoslovaška. Dolžina poti v eno smer je ca. 500 km. Stanovali bi v počitniških hišicah v kraju 80 km pred Prago. V tem kraju bi tudi pustili svoje avtomobile in se dnevno vozili z avtobusi v Prago, Češke Budjejovice in še kam drugam. Rally bi trajal 6 dni, in sicer po en dan tja in nazaj, na Češkem pa 4 dni. Odšli naj bi predvidoma 27. IV. 72., vrnili bi se 2. V. 72. Predvidena udeležba je 70 oseb. II. Rally: Ljubljana—Split. Dolžina poti bo ca. 600 km v eno smer. Letovali bomo 3 dni v hotelu s prekrasno plažo. Udeleži se ga lahko 100 oseb. Na željo udeležencev bo tudi izlet v Dubrovnik. Odhod 1. VII. 72., vrnitev 5. VII. 72. III. Rally: Predvidoma na Soriško planino. To bi bil enodnevni rally — tekmovalnega značaja, in sicer 26. VIII. 72. ob 25-letnici Litostroja. Udeležba je neomejena. Cene za hotelske usluge doma in v inozemstvu bodo minimalne in vsakemu dostopne. TeBo. STRAN 6 »LITOSTROJ« m m Belo veselje Na pobudo našega Planinskega društva je bil organiziran, od 3. do 6. februarja letos, smučarski tečaj pod Slavkovim domom. Smučarska vaditelja sta bila tovariša Dušan Škarabot in Nace Giacomeli. S tovarišem Lojzetom sva enkratno ponujeno priložnost zgrabila z obema rokama. Vpisala sva se med slušatelje 4-dnevnega pouka na snegu. Prijavljenih je bilo 16 tečajnikov. Vsega pa je bilo prvi dan prisotnih 9 začetnikov. Starost tečajnikov in tečajnic je bila od dvaindvajset pa do šestinštirideset let. Pozneje se nam je pridružilo še nekaj deklet; o njih starosti pa povemo samo to, da so mlade. Za smučarski pouk so izbrali dobro znano pobočje pod Slavnikovim domom blizu Medvod. Tam je postavljena tudi vlečnica, tako da predstavlja ta kraj prav primerno vadišče za začetnike. Z veliko vnemo sva z Lojzetom naložila »dilce« na avto in se odpeljala na zborno mesto. Po prvih stiskih rok in pozdravih smo takoj začeli s pripravami za pouk. Lahko vam zaupam, da mi je bilo malce tesno pri srcu, kajti bil sem skoraj popoln začetnik. Premagali smo prvo zadrego s šalami. Razdelili smo se v dve skupini in začeli s prvinami alpskega smučanja. Rečem vam, ni bilo lahko, posebno še takrat, ko smo se vsi nebogljeni naslanjali na palice in obračali smuči v nasprotno smer. Marši- Prvi TRIM v snegu Zadnjo soboto v januarju je komisija za rekreacijo v sodelovanju s planinskim društvom Litstroj organizirala Trim na snegu. Kljub sneženju je bila udeležba zelo velika, saj se je prijavilo okrog 200 otrok od 3—4 let ter ostalih do 50 leta in čez. Pot do deviško bele Kamne gorice je bila tako dobro zaznamovana, da ni bilo mogoče zgrešiti. Za prevoz udeležencev od bivše Kovačeve gostilne do smučišča so posodili monterji svoj kombi. Strokovnjaki za šibki tok so z ozvočenjem poskrbeli zato, da je ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem materialnega biroja za izraze sočutja in darovano cvetje ob smrti matere in očeta. Vsem prisrčna hvala. Milan Dekleva skladiščnik MB ZAHVALA Ob smrti Franca Prparja, njegove žene in otroka se zahvaljujemo sindikalni podružnici za denarno pomoč ter za izraženo sožalje. Prav tako se zahvaljujemo litostrojski godbi za sodelovanje na pogrebni slovesnosti ter govorniku za sočutne besede ob grobu našega sina. Žalujoči oče, mama in brat ZAHVALA Karolina Obštetar se zahvaljujem vsem, ki so mi ob moji nezgodi 12. 1. 1972 kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dr. Stevanu Šoškiču, Milanu Semetu, Antonu Smerkolju, Maksu Kričeju in kolektivu obratne ambulante za vso skrb in pomoč. Kolektivu Litostroja želim vso srečo in mnogo uspeha pri delu. Karolina Obštetar, Ljubeljska 23 zabavna glasba razveseljevala udeležence Trima. Vse je bilo poskrbljeno za topel sprejem: takoj ob prihodu so ponudili udeležencem požirek kačje sline in vroč čaj, onstran ceste pa so vabili čevabčiči in kres. Že navsezgodaj, ho je večina še spala, so naši vrli asi označili smučišča s tablami in zastavicami. Ob gozdu so pripravili teren za sankanje, malo bolj na desno pa za tiste smučarje, ki se jim hlače tresejo od hitrosti, ne pa od strahu. Svoj prostor za smučanje so našli tudi mlajši in seveda tudi starejši začetniki. Na tem smučišču se je šele opoldne pojavil mladenič, ki je imel nekaj čez petdeset in začel tlačiti sneg, obenem pa opazoval druge junake, ki so tekmovali na glavni progi, premagala jih je mlada Milojka, celo Ludvik in Eta sta morala priznati njeno nadmoč. Pokazali so vse svoje znanje, toda zaman. Da se utrujeni tekmovalci ob obilnem krepčanju ne bi dolgočasili, je poskrbel naš star znanec Ante. Kdor se je naveličal smučati ali sankati, je lahko šel preskušat svojo spretnost na avtoskiring. Jeep, ki jih je vozil, je imel nazadnje že tolikšno navezo, da bi kmalu ne mogel več speljati, živžav na smučišču in na skiringu je dokazoval, da so vsi prišli na svoj račun, celo tisti, ki so samo opazovali in se greli ob ognju, kačji slini ter uživali ob na ražnju pečenem krompirju. Kljub temu da je ves čas snežilo, se niso udeleženci naveličali in šele po tretji uri popoldan so se zadovoljni in prijetno utrujeni počasi razšli. Udeleženici Trima so bili hvaležni vsem, ki so organizirali dan zimske rekreacije. Danes pa lahko povemo še to, da se ni nihče prehladil, čeprav so nekateri bili premočeni. Še nekaj dni po Trim-čku so vsi zatrjevali, da jim je žal, da je prezgodanja odjuga vzela ves sneg in tako preprečila ponovitev tako prijetnega dne. ETO kdo se je »okopal« v beli opojnosti, a modro smo spregledali vse padce drug drugemu in nadaljevali z zavestjo, da bo trud stotero poplačan. Ta dan smo od svojih dveh vaditeljev spoznali še,- prestopanje k bregu, plug in zavoj k bregu. Po opoldanskem odmoru smo vaje znova in znova ponavljali in utrjevali. Po četrti uri popoldan smo zaključili z vajami, preostali čas nam je bil na voljo za prosto smučanje. Zgodilo se je tisto, česar nihjče izmed nas popolnih začetnikov niti sanjati ni Dne 20. januarja letos je odšel v pokoj Edo OSTANEK. Zaposlen je bil kot žerjavovodja v čistilnici livarne sive litine. V Litostroju se je tov. Ostanek zaposlil 15. 9. 1954. Želimo mu zdravja in zadovoljstva v pokoju. upal. V dolgih lokih smo se spuščali navzdol po strmem pobočju. Res se vsak sput ni posrečil, a bil je to zelo velik napredek. Prigarane vaje so tako že dale prve sadove. Naslednji dan smo nato utrjevali naučene prvine, vaditelja sta k tem vajam dodajala vedno nove oblike smučanja. Plužnemu zavoju z obema nogama je sledil zavoj z notranjo nogo in odriv s palico in tako naprej vse do paralelnega zavoja. A težko bi opisal žareča lica in smeh vseh, ko se je posrečil ta ali oni zavoj. Veliko pisanja bi bilo o teh dogodivščinah, zato priporočamo vsem, ki bi radi na sneg, naj ne zamude prihodnjega smučarskega tečaja. Rad bi posebej poudaril, da smo imeli odlična vaditelja in še to, da jima gre vse priznanje za trud z nami. Sam zase vem, da jima bom vedno hvaležen za prizadevanje, mislim pa, da dele to mišljenje z menoj vsi tečajniki. Planinskemu društvu Litostroj gre vsa zahvala za pobudo. Želel bi si, da to ne bi bil zadnji pouk na snegu. Vsem, ki si žele znanja in vame vožnje na snegu pa pogum in obilo dobre volje! A. Novak Planinci - bravo Komaj največji optimisti bi upali pričakovati tolikšno udeležbo na občnem zboru, kot so jo imeli planinci 26. januarja, ko so se zbrali v prijazni dvorani ICL na svoj redni letni občni zbor. Začel ga je predsednik ing. Stane Vogelnik, ki se je s toplimi besedami spomnil med letom preminulega dolgoletnega predsednika in tajnika, soustanovitelja društva Marijana Smerajca. Njegov spomin so navzoči počastili z enominutnim molkom. Običajni dnevni red se je potem pod spretnim vodstvom delovnega predsednika ing. Antona Levsteka odvijal hitro in v pravem planinskem razpoloženju. Zvrstila so se poročila društvenih odbornikov, iz katerih se je dalo razbrati, da je društvo tudi v preteklem letu živahno delovalo in ima dobršen delež pri posredovanju zdrave rekreacije delovnemu človeku. Saj ni mogoče brez določenega priznanja iti mimo dejstva, da je društvo organiziralo poleg drugih akcij med letom kar 15 iz- ^1.::; ...i Gledalska rekreacija na snegu (S. Kocjan) Greste z nami? (Iz poročila propagandista na občnem zboru planincev) Iz meglene, z najrazličnejšimi industrijskimi odplakami zasičene doline se skozi bogat smrekov gozd vije ozka steza. Počasi se vzpenja vedno višje, dokler se gosto drevje ne razmakne. Skozi vedno redkejšo meglo in veje se prebijajo nagajivi sončni žarki. Pot skozi neotipljivi pajčolan svetlobe in senc je kot sprehod skozi pravljico. Zemlja zadiši, v vejah zapoje, od nekod se oglasi žuborenje potoka, tam nekje nad krošnjami dreves pa, glej, samo modro nebo. Hitreje stopi noga v breg, globlje zajamejo pljuča zrak — oj, ta zrak — kajti na koncu gozda, tam je samo sonce in pisana preproga planinskih trav in rož. Nad macesni tam v dnu pa se že bočijo mogočni skladi ožarjenih vrhov, blešče se bela snežišča in pozdravljajo sivi viharniki. Stopimo še teh nekaj korakov in ustavimo se Ob potočku, ki se je izvil izpod grušča daleč stran od snežišč pod steno. Ves premražen si je poiskal pot na svetlo in že se veselo prekucuje čez skale, poigrava z drobnimi kamenčki, zavrti v tolmunčku in brez obotavljanja požene naprej — tam spodaj ga čaka globok skok v dolino — neznani usodi nasproti. Posedimo na mehkem mahu ob stezi in ozrimo se okrog sebe. Prav pri roki nam družina modrookih encijanov ponuja svoje čaše, šopki cojzove zvončnice in dišečih sternbergovih klinčkov trepetajo v rahli sapici, beli mak široko odpira soncu svoje oko. V pečini nad potjo se bohoti mesno rdeči vres med grmički rododendrona (kako lepo bo še cvetel!) v skalne razpoke pa so se vgnez-dile trdožive kamenokrečnice — le kje najdejo hrano za svojo rast? In potem si vzemimo čas in poglejmo v tiste stebre, kamine, police, bleščeče snegove in skalne skoke, lepo počasi do vrhov, do tja, kjer je nebo na tleh! Nad njimi oblaki — kot konjeniki na iskrih belcih jašejo preko modrine. Naj gre z njimi na potovanje še naše hrepenenje ... Kje si: človek, prijatelj, kje, da te objamem, da ti povem, kako mi je? Oh, oprostite, prijatelji, predaleč smo že! Morda pa vam ni žal za to pot in tudi za druge podobne, ki smo jih prehodili, ne. Nismo romali zmeraj v samem soncu, včasih nas je močil tudi dež, toda vedno smo se vračali s soncem v srcu, saj smo prihajali iz praz- nika v delovni dan, z rajskih livad med semaforje prašnih ulic, iz pravljičnih skalnih gradov med sajaste tovarniške dimnike in še: iz krajev, kjer se je ustavil čas, v življenje, ki mu bijejo ritem jeklena pljuča motorjev. Vrnili smo se nasmejani, spet pripravljeni za delo in spopade vsakdanjega dne, vendar še z večjim hrepenenjem, da se spet odpravimo na pot v kraje, kjer »tišina šepeta«, iskat sonca, ki tako toplo in prijetno greje... letov v planinski svet in za to prispevalo nad 4.500,— din svojih sredstev. Posebno se je razživela tudi ) smučarska sekcija pod vodstvom Ludvika Šarfa. Še blagajničarka se ni posebno pritoževala nad pomanjkanjem sredstev, saj si je društvo s prodajo razglednic na Soriški planini in članarino ustvarilo lepo bazo za stalen vir dohodkov; 1 razumljivo, da na večje investi- j cije pri tem ne more misliti. Zbor so pozdravili tudi delegati sosednih planinskih društev, občinskega odbora PD in političnih organizacij podjetja ter mu zaželeli še veliko uspehov pri njegovem delu. Ob tej priložnosti je predstavnik Planinske zveze Slovenije slovesno izročil odlikovanje — : častni srebrni znak PZS — predsedniku društva ing. Stanetu Vogelniku in odborniku Častislavu Jerinu. V novem odboru so zbrani v glavnem dosedanji prizadevni društveni delavci, pomladilo pa ga je tudi nekaj novih imen. Za predsednika je bil ponovno izvoljen ing. Stane Vogelnik, ki že vrsto let uspešno vodi društvo. Za konec so zbranim udeležencem mojster fotografije ing. Oskar Dolenc, plezalec Lojze Šteblaj in propagandist Tone Erman pokazali vrsto nepozabnih barvnih diapozitivov iz planinskega sveta. ETO Na štart! (S. Kocjan) IZBRANE MISLI Samo neumni in mrtvi ne spreminjajo svojega mnenja. Lavvell Morda zakoni sploh niso potrebni — pošteni jih sploh ne potrebujejo, nepoštenih pa tako ali tako ne poboljšajo. Demosten Poročilo o zdravju v Litostroju Preden preidemo na poročilo o zdravstvenem stanju zaposlenih v Litostroju, si oglejmo, kakšna je bila delovna sposobnost tistih, ki so bili v letu 1971 pregledani za sprejem na delo. Med 689 zaposlenimi na zdravju škodljivih delovnih mestih smo pregledali delavce iz metalurških obratov, delavske restavracije, žerjavarje iz FI ter nekaj zaposlenih iz PK in FI. Rezultati pregledov so bili naslednji: V MO je bilo pregledanih 394 zaposlenih, 164 jih ni prišlo na pregled. Na splošno je zdravstveno stanje zadovoljivo. Opozoriti pa je treba na poklicne bolezni, med katerimi je predvsem poklicna okvara sluha. Od 631, ki so prišli na pregled pred zaposlitvijo, jih pet ni zaključilo preglede. Zaradi izvidov, ki so kazali na bolezen, so bili naročeni na ponovni pregled čez 3—30 dni, pa se sploh niso vrnili na kontrolni pregled. Za delozmožne, vendar z določenimi omejitvami, je bilo spoznanih 11 pregledanih, med njimi nekaj absolventov litostrojske šole. To so bili tisti, ki še niso dopolnili 18. leta starosti in so po določbah zveznih predpisov in litostrojskega pravilnika o var-tvu pri delu sposobni za določena dela pod nadzorstvom. Osem pregledanih je bilo za delo v proizvodnji nesposobnih. Osip pri pregledih za nastop službe ni bil velik — 4,25 % — posebno ker marsikdaj nismo zavzeli prestrogih kriterijev zaradi kritičnega položaja v proizvodnji. Od tistih, ki so bili pregledani, jih je zelo malo ostalo v proizvodnji. Oglejmo si še na kratko rezultate periodičnih pregledov! Pregledanih je bilo 237 učencev in 689 zaposlenih na zdravju škodljivih delovnih mestih. Od 237 učencev je bilo za vstop v poklicno šolo Litostroj pregledanih 162 učencev. Pri enem od začetnikov bo treba že sedaj misliti na delo pri tleh ne pa na višini. Pri drugem bo potrebna redna letna kontrola glede obolenja srca. Ti pregledi so bili opravljeni septembra in oktobra 1971, torej po začetku šole in zato sta učenca že bila v šoli. 37 učencev je bilo pregledanih ob koncu šolanja. Razen že zgoraj omenjene omejitve, da še ni dosežena starost 18 let, ni bilo nobenih omejitev iz zdravstvenih razlogov. Okvara sluha Stroškovno poklicna drugega mesto izvora 1030 1 1100 1200 — 1300 2 1400 1 1600 4 1700 1 1800 2 1900 2040 1 2600 2 2700 3 2800 5 2900 2 4 10 1 1 1 1 4 2 7 14 Odprta noč in dan so groba vrata... Zadnji teden aprila 1971 je pretresla delavce v pločevinami in ostale Litostroj čane žalostna vest o težki prometni nesreči v Viž-marjih, kjer se je smrtno ponesrečil naš sodelavec z ženo in otrokom. Mlada družina, ki je komaj pričela rasti, je bila nenadoma uničena, iztrgana iz vrste življenja. Točno devet mesecev pozneje se je ponovila enaka tragedija, samo na drugačen način. Družina mladega Litostroj-6ana iz pločevinarne — oče, mati in dojenček so se zastrupili z ogljikovim monoksidom. Ta nesreča je pomenila tragičen zaključek dobronamernega dejanja. Da ne bi bil bolan otrok na hladnem, je oče kupil plinsko peč, ki žal ni imela odvoda. Tako se je ponovila napaka, kakršne delamo vsi dan za dnem. K sreči se vse ne končajo tragično. V hitrem tempu modernega časa nam vsak dan prinese nekaj no-yega, nekaj, s čimer si zboljšamo življenje ali olajšamo delo. Ven- pa bi se morali redno za- vedati, da visi nad nami Damoklejev meč, ki se mu lahko s Preudarnostjo izognemo — ali z drugimi besedami: nikdar ne smerno kupovati na vrat na nos vsega, kar nam olajša življenje. Zavedati se moramo, da je stvar, ki je primerna za v hlev popolnoma neustrezna v sobi. Lunino vozilo je na Luni zelo dobro opravilo svojo nalogo, tu na Zemlji pa bi tako vozilo pomenilo proč vržene milijone. Poglejmo npr. katalitično peč! Taka peč ni ustrezna v prostoru. V naših revijah večkrat preberemo teste o pečeh z navodili in mnenji strokovnjakov. Vsaka peč ima priloženo navodilo, kjer je natančno napisano, kje in kako io smemo uporabljati. Peči brez odvoda ne smemo uporabljati v zaprtem prostoru, in to ne glede na način kurjave. Ne poznamo stane zaradi vibracij ali tresenja orodij, priprav ali naprav. To obolenje se kaže predvsem v obliki »mrtvaških prstov«. Ugotovili smo 10 primerov v čistilnici jeklenih ulitkov, tri primere v oblikovalnim sivih ulitkov, tri primere v čistilnici sivih ulitkov ter en primer v čistilnici specialne litine. Ob tej priložnosti ponovno poudarjam, da sanacija delovnega okolja ali zboljšanje tehnološkega procesa ni stvar in področje zdravstvene preventive, katere dolžnost je odkrivati obolenja v zgodnji fazi in opozarjati na njihove vzroke. Še vlada med zaposlenimi žal pa tudi med vodstvom prepričanje, da bo zdravstvena preventiva rešila vse probleme: zmanjšala škodljivost kremenovega peska, ropota itd. To lahko urede le vodstvo in samoupravni organi z določenimi tehničnimi preureditvami in predhodnim posvetovanjem z ustreznimi strokovnjaki. Zdravstvena preventiva lahko zmanjšuje število poklicnih obolenj na ta način, da ne dovoli zaposlitve na takih delovnih mestih vsem tistim, ki so preboleli ali bolehajo za boleznijo, ki pospeši nastanek poklicne bolezni ah pa se določeno obolenje pod vplivom delovnega okolja poslabša. Pri treh invalidih zaposlenih v PTO se zdravstveno stanje ni poslabšalo. Pregledanih je bilo 24 žerjavar-jev iz FI. Med njimi je bilo deset poklicnih okvar sluha in pet drugih okvar sluha. Nekatere žerjavarje bo treba iz zdravstvenih razlogov premestiti na druga delovna mesta. Iz delavske restavracije je prišlo na pregled 54 zaposlenih, med katerimi so štirje z zvišanim krvnim pritiskom, pri katerih je zaradi izpostavljenosti visoki temperaturi nevarnost za težja obolenja, 13 zaposlenih ima krčne žile v večji ali manjši meri, kar zahteva zaradi stalnega stanja večkratno kontrolo, da ne bi prišlo do poslabšanja. V zadnji četrtini leta so bili na pregledu delavci iz FI in cev iz FI in PK (poleg učencev in kuharic). Pregledanih je bilo 131 delavcev iz FI in 51 iz PK. Med pregledanimi iz FI ima en delavec poklicno okvaro sluha, 14 pa okvaro sluha drugega izvora. Žal je bilo pregledanih zelo malo delavcev iz obrata brusilnice tekačev. Na preglede so jih pričeli pošiljati šele konec leta. Med temi je zelo verjetno še nekaj delavcev z okvaro sluha. Med pregledanimi iz PK so na prvem mestu okvare sluha, kar nam pokaže sledeča razpredelnica. Strošk. mesto Pregledanih poklicna Okvara sluha drugega izvora Skupno je torej 24 poklicnih okvar sluha in 46 okvar sluha, ki niso poklicnega izvora. Če bi prišli na pregled vsi zaposleni iz MO, bi bila ta številka verjetno večja. Omenil bi še eno poklicno bolezen: vibracijsko bolezen. Ta na- 3050 3100 3200 3400 3500 Skupno 16 21 12 nobenega primera, da bi prodajalci pečenega kostanja pekli kostanj v zaprtem prostoru. Ne, pečejo ga na prostem. Vendar na žalost ne mine morda mesec dni, da ne bi brali v časopisju o tem, da se je kdo zadušil v sobi, ker peč ni imela odvoda ali pa bil je le-ta pomanjkljiv. Beremo tudi, da se je zadušil v garaži, ker je ogreval avto itd., itd. Ali ni pretresljivo, da mlad par, ki je po končani svatbi šel počivat v sobo, ki jo je ogrevala peč na oglje, odvod dima sta namreč zaprla, ni mogel nikoli nadaljevati komaj začetega življenja v dvoje? Ali ni tragično, da ovdoveli materi umre edin otrok, ki je ostal sam doma v sobi, kurjeni s pečico na oglje brez odvoda dima? Ah se nam res tako mudi, da se nimamo časa poglobiti v stvari, ki bolj ali manj vplivajo na tek našega življenja? Ali je potrebno, da si nabavimo tehnične pripomočke, ki nam lajšajo življenje in skrajšajo delo, ne da bi se prej o tem pomenili s kakim strokovnjaltom ali izkušenim prijateljem? Kaj pa, če nam gre le zato, da presenetimo sosede in sodelavce z novimi, predvsem tehničnimi pridobitvami, ki jih oni še nimajo. še opozorilo kadilcem: »Nikdar ne lezite v posteljo s prižgano cigareto, posebno še, če ste morda prej pili!« Skoraj vse vrste modernih cigaret tlijo do konca, in mimogrede zažgo perilo in posteljnino. Seveda pride lahko s tlečo cigareto še do vse večje tragedije. Na koncu naj pribijemo, da bi bilo mnogo manj nesreč, če bi se zavedali tistega starega latinskega »karkoli delaš, delaj preudarno in misli na konec«! Ali tudi drugače: »Karkoli kupuješ, kupuj preudarno in misli na varnost!« „ Eta Iz gornjega sledi, da ima vsak tretji poklicno okvaro sluha. To ni preveč razveseljiva ugotovitev. Nujno bo potrebno uvesti obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev za sluh, sicer bodo delavci z močno izgubo sluha ob odhodu iz podjetja tožili in tudi tožbo dobili. V letu 1971 je bilo zaposlenih v industriji in neindustriji povprečno 3368 delavcev in 279 učencev, kar je skupno 3647 zavarovancev, za katere mora skrbeti obratna ambulanta. Ker vodimo evidenco bolniških dni samo za industrijo, so znani podatki za 3233 ljudi panoge 117. Na podlagi števila zaposlenih in delovnih ur je fond možnih delovnih ur 7,533.045 ur ali 1,076.149 delovnih dni. Ti dve števili nam bosta marsikaj razložili. f i 155F Jr) rff Dne 3. marca bo praznoval Anton SLAPŠAK iz VET, 5. marca bo praznoval Oskar STICH iz ICL, 7. marca, Agica MEDVEŠEK iz tajništva direkcije, 16. marca Josip PODOBNIK iz montaže. Vsi imenovani bodo meseca marca srečali Abrahama. Razlaga tabele L B —število bolnikov, D — število bolniških dni. Številka za decimalno vejico pri številu bolniških dni pomeni ure, na primer 3,6 pomeni 3 dni in 6 ur. Tak način pisanja sem uporabil zaradi pomanjkanja prostora. V zadnji vrsti pa pomenijo decimalke desetinke dneva. Oglejmo si tabelo I! Iz nje vidimo, da je 3233 zaposlenih izgubilo zaradi bolezni in poškodb 50.973 dni in 3 ure, kar je 4,75 % od 1,076.149 dni ali 15,7 izgubljenih dni na zaposlenega. Omeniti je treba, da v teh številkah niso upoštevani bolniški dnevi zaradi poroda. Če bi upoštevah še te dneve, bi bilo 5555 dni in 3 ure več, kar bi povečalo stalež od 4,75 % na 5,25 % in od 15,7 dni TABELA I. Ljudje so močni samo takrat, ko zastopajo neko idejo, ko se zanjo ne zmenijo več, njih moč izgine. Freud Molk je odgovor, ki najbolj zadene tistega, ki vas žali. Chesterton Človek ne živi dvolj dolgo, da bi se kaj iz svojih napak naučil. La Bruyere Ključ naše sreče je svoboda, ključ svobode je hrabrost. Tukikides na 17,5 dni na zavarovanca. Če pa pogledamo, koliko bolniških dni je prišlo na bolnika, vidimo, da je vsak bolnik ostal doma 10,9 dneva, leta 1970 pa 11,9 dneva. Iz gornjih ugotovitev sledi, da je bilo v primerjavi z letom 1970 v preteklem letu izgubljenih več delovnih dni, da pa so v letu 1970 bolniki ostali povrečno en dan več doma — 11,9 dni — kot pa v letu 1971, ko je bil vsak bolnik doma povrečno 10,9 dni. Oglejmo si še, katere bolezni so povzročale nejvečje izgube delovnih dni! Kot je razvidno iz tabele, so nesreče izven dela z 8822 dnevi in 1 uro ali 17,3 % na prvem mestu izgubljenih delovnih dni. Na drugem mestu so obolenja dihal z 8735 dnevi in 1 uro ali 17,2 % od vseh bolniških dni. Tretje so poškodbe pri delu s 7716 dnevi in 1 uro ali 15,2 % vseh bolniških dni. Sledijo živčne bolezni in bolezni čutil s 4207 dnevi in 4 urami ali 8,3 % bolniških dni. — Sem spadajo tudi vnetja ušes in oči. — Tudi leta 1970 je bilo isto zaporedje z razliko, da je bilo zaradi istih obolenj izgubljenih več dni. (Nadaljevanje prihodnjič) ot ret,St.in % zapoolenlh 1096 SS 33 |8 566 MO 17,4 179 PK 5,55 934 FI 29 167 PA 5,25 291 VET 9,0 3233 Skupno 100% St . Grupa bolezni B I B M B| D 3 B | p | * B D % B D * B D % B D % 1 Nalezljive bolezni 12 1 124 19 174 6 57 | 19 156 4 61,2 6 164 66 716,2 2 Tuberkuloza 1 24 2 19 1 84,2j 4 211 - - - 8 558",2| 7 2 310,5 - 2 510,5| X tienlgne novotvorbe 4 44 1 8 - * 8 160 | 2 21 1 - —- ! 15 233 5 Endokrine bolezni 4 134 2 14 - - 1 105 - - . —1~ 7 255 | b Bolezni krvi 1 2 - - 1 2 7 LuSevno bolezni 24 556,5 30 650 5,6 1 56,1| 35 513 T6 492,0 16,4 5 59 1011 2526,614,5 8 2lvS.bol.in bol.čutil 86 1262,4 8,‘ 58 1055,4 9.5 28 244 6,5 89 1014 7,81 7 78,4) 24 552,6 11,4 292 j 4207,4i 8,5 V Revmatična obolenja - - 3 51 - - - ti- 108 | - - 5 1 159 10 Ostala obolenja obtočil 45 765,6 5,- 13 636 5,5 4 21 I 27 3o5 | 8 575 j 12,5 15 507 10,5 112 1 2607,6 5,1 Ll Obolenja nihal 332 2691,5 18 245 1829 3.5,8 84 562 14,9! 550 2174 !16,8 j 69 394 i 13,2 102 1084,3 22,4 11621 8755.1 17 12 Influenca 34 214,2 11 70 j 8 40 I 74 i 6 35 TT 37 . 79 ! 470.21 13 Obolenja prebavil 69 454,6 73 554 26 140 j 108 604,2 27 | 159 ! 55 586,4| 8,0 556 1 2298.5 4, IX Ulkuana bolezen 9 396 16 227 2 8 I 16 144 2 25 1 2 45 I 1 47 845 13 Obolenja sečil In epol. 66 1606 10 14 170 7 102 1 40 365 j 8- 241,3 a,i e 279,6 5,8 145 2764,25.4 16 Komplikacije nosečnosti 11 181 17 Spl.r 12 193,1 1 57 - - i 2 12 | 3 69 _ 18 | 551,1 Iti Porod) (45 4487,2' 1 iz,: - - I 4 | 564,li 6 646,2j 1 65,5 1—.. ’ 1 57 1 5555.6) 19 Obolenja kože in podkož 30 336 48 399,: 15 167 i 61 484 j 6 59 : i 15 106 L75 | 1551,5 7 20 Bolezni kosti,olfiie,skl 85 1288,3 75 727,4 6,5 23 181 4 95 875,51 6,7 10 51 ! | 38 560,5|ll,5 >26 I 5684,5 0°t,1° 10 450 11 82 1 2 1 I6 58 2 56 i J - - ! 40 628 22 ^oškodbe pri delu 55 794 J 221 2543 21,8 73 857 | 22,7 220 2872,5) 20 26 512,5!10,j 52 337 ! 7,0 B27 7716,1 15 23 PoSkodbe Izven dela 89 | 1727,5 12| 181 2255 19,4 83 1241,2(52,9 213 2543,9 19 45 424,3114 t 43 630 tir 8822,1 17 24 Nega ( I- ) 220 1128,1 7,7 52 108 | | 18 43 | 122 367 ; 15 86,2| 27 80,5 tir 1813.1 Skupno 1201 14685,1 2911076 11631,4 23 | 380 5785,5| 6,1, 1420 15058 ,25,6! 248 5004,51 5,9 356 4850,1 9,9 4681i 50.975.5! mi * j* 1 * ^--^20,6 j j 9»2^^'"l4,0 i Ambasadorji dela 0 naših fantih na delu v makedonskih elektrarnah Zunanja montaža je nedvomno ena naših najzanimivejših, najpestrejših dejavnosti. To so naši ambasadorji dela po svetu, ljudje ki pripravljajo za pogon svetleče tone izdelkov. Večinoma so to tihi, skromni strokovnjaki, ki so veliko bolj spretni z rokami kot z jezikom. Poslani za več mesecev v odročne kraje, ki so lahko pokrajinsko tudi lepi, vendar pa samotni, celo divji. Ločiti so se morali od svojih družin, prijateljev, družbe in se vživeti v življenje samotarja na oddaljenem gradbišču. Delovni Robinzoni, podaljšani prsti tovarne, delovni poslanci. Eden med njimi je tudi Stane Grundner, letos bo imel srebrno poroko z Litostrojem in v svoji 35-letni karieri je pognal že na tisoče »konj« v obliki mokre energije. Prosili smo ga za nekaj vtisov, pa so bile težave, saj ni hotel govoriti o sebi: »Kaj hočete, to ni nič posebnega, ni vredno besede, bilo je delo kot drugod.« Šele počasi se je odtajal. Preteklo leto je vodil montažna dela pri HE Vrutok in Raven v kompleksu mavrovskih elek- Šarko — zvesti prijatelj tram v Makedoniji. Gradbišče leži 12 km od Gostivarja. Kakšna je kaj pokrajina doli? Zelo lepa, res. Bujna vegetacija, gosti gozdovi domačega kostanja, po poljih raste zelje, gojijo papriko, pa ovce, teh res ne manjka. Pa ljudje? Velika večina, to je 82% je albanske narodnosti; in glejte, da jim ne boste rekli Šiftarji, lahko kaj doživite. Majhen del so Makedonci. Dobri, pridni, toda nekam zaprti ljudje. Ženske ne nosijo več feredž, toda če prihaja tujec, se brž umaknejo v hišo. In bog varuj nesreče, da bi jih kdo skušal zalezovati. In vi monterji, kako živite? Delo, delo, kaj pa bi drugega počel. Stanujemo v baraki še kar udobno. Imeli smo domačo kuharico, da nam je pripravljala hrano, ki smo je mi vajeni. Ko se zvečer vrneš iz delovne jame, povečerjaš in nato prebiješ še kakšno urico ob kartah ali pa ob televizorju. Tega smo dobili šele lani. Ne veste, kako prav pride. To je okno v svet in fantom ni treba študirati, v kakšno gostilno bi lezli. Te pridobitve smo res veseli. Oh, s spanjem pa res ni težav. Če si utrujen od dela, živiš v zdravem okolju in si sam zdrav, potem kar utoneš v spanec. Kaj si pa najbolj želite? Ja, kaj bi skrivali: vsak si želi zaslužiti. Saj tudi zasluži, da zasluži. No, pa vsakdo si kajpak tudi želi, da bi bilo delo res kvalitetno opravljeno in pravočasno. In ko pride končno tisti zadnji dan, ko naprave slovesno stečejo, bi se na vsakem obrazu najbrž videla solza ponosa in ganjenosti, če bi lahko brez zadrege stekla. In potem čimprej domov; vsakogar nekdo čaka. Vsaka odsotnost od doma je nekakšna odpoved, kajne? Seveda, seveda. Ni lahko biti ločen od doma, domače postelje in hrane in domotožje je najbolj boleče. Včasih se mi zdi, da bi bilo zadosti nekoga se dotakniti le s prstom, pa bi eksplodiral. To so nakopičeni naboji, zadrževana energija, breme podaljšane izoliranosti, živčna napetost. Malo banalno vprašanje, pa moderno: se vam splača? Kdor je na montaži manj kot 14 dni, dobi dnevnice, če je več, pa terenski dodatek. Nekaj se že nabere, res. Vendar je prav težko dibiti fante za montažo. Ta se izgovarja na bolezen, oni na študij. Razlika med delom doma in na terenu? V primerjavi z delom v tovarni je delo na zunanji montaži nedvomno bolj naporno, štrapac-no, zahteva več samostojnosti v smislu »znajdi se v vsaki situaciji«, brezhibna kvaliteta dela je še bolj važna, pri vsakem vijaku si svoj kontrolor, odgovornost je popolna in nedeljena, zato je pa tudi ponos po dobro opravljenem delu večji. Kaj pa z ugledom Litostroja? Mirno lahko zatrdim, da je zelo velik, celo večji kot ugled mnogih inozemskih podjetij. Investitor je s kvaliteto izdelkov, naprav, kot tudi montažnih del zelo zadovoljen in ne varčuje s priznanjem. Le z roki (beri: z zamudami) niso zadovoljni. Imate še kakšno pripombo? Da, celo leto nismo dobili niti ene številke našega časopisa Litostroj, čeprav bi si prav tam daleč tem bolj želeli novic iz domače hiše. Po nekaj fantov je skupaj naročilo kakšne tednike, da so imeli vsaj malo domačega branja. O kakšni posebni zabavi doli bi težko govorili. Stikov s krajevnim prebivalstvom ni bilo. Na 14 dni smo dobili službeni avto, da smo se lahko odpeljali ob nedeljah v tamkajšnji kino. To so torej naši fantje na zunanjih montažah, poslanci dela, ambasadorji litostrojske tehnike. Tovarna je vesela, kadar lahko pošlje sposobno ekipo na grad- VODORAVNO 1. vesoljski letalec; 9. vrata; 13. nekdanji prebivalec na Pirenejskem polotoku; 17. ograjen prostor za drobnico; 18. Ljudska republika Kitajska; 19. klic, poziv; 20. znamka švicarskih ur; 21.sorodnica; 22. eden in drugi; 23. egipčanski bog sonca; 24. domače žensko ime; 25. utežna mera (1282 gramov); 26. potovalni načrt; 28. motno; 29. avtomobilska oznaka Libanona; 30. naj večji kopenski sesalec; 31. košarkarska zveza Slovenije; 32. žara; 33. Republiški zavod; 35. letalo; 37. zlitina magnezija in aluminija; 39. doba, vek; 40. vrsta vinjaka; 41. zgodovinsko mesto na poloto- ku Pelješču; 42. Internationale Buro-Maschinen; 43. riževo žganje; 44. znamka ur, ki jih izdelujejo v Novem Sadu; 45. stil; 46. letovišče pri Opatiji; 47. vrsta morske ribe; 48. znani francoski komik; 49. kratica am. centra za vesoljska raziskovanja; 50. podjetje za precizno mehaniko v Ljubljani. NAVPIČNO 1. vrsta tujih cigaret; 2. glažuta; 3. ljubkovalno ime za očeta; 4. železov okisd; 5. samoglasnika; 6. beličnik, človek belih las; 7. črn ptič; 8. Taras Kermauner; 9. glavno mesto Sirije; 10. vstaja; 11. reka v Nemčiji; 12. italijanski spolnik; 13. mirno sožitje; 14. upravno središče ZRN; 15. vrsta Tonic VVaterja; 16. egipčanski bog (daljša oblika); 22. ime pesnika Župančiča; 23. kemična prvina; 24. nemški pisatelj Thomas; 26. kraj pod Fruško goro; 27. pastirska pesem (gr.); 28. kemična prvina v obliki belih kristalov; 30. polotok na Bližnjem vzhodu; 32. zemljiška knjiga (pri nas od leta 1848); 34. vprašalnica; 36. novica; 37. nravnost; 38. tovarna bojler-jev v Ljubljani; 39. državna blagajna; 40. ime novinarja Vidmarja; 41. poželenje; 43. skrajšano tuje moško ime; 45. kemična po-znaka za kositer; 46. kratica za Industrijski biro; 47. središče vrtenja. S popoldanskega izleta k naši sosedi HE Špilje bišče in sami so veseli, ko se po uspešnem delu lahko vrnejo domov. Tistim pa, ki za oglom nimajo drugačnega komentarja kot: »Glej jih, koliko so le zaslužili!« bi prav prijateljsko svetovali: »Pokaži, kaj znaš, poveži culo in pojdi še ti na montažo, tja daleč v romantično samoto gradbišča! Užival boš pogled na sve- žo divjino, občudoval mavrovsko jezero, ki se lesketa v nadmorski višini 1250 m, pomočil boš potne noge v hladno vodo in si mogoče ohladil še svojo nevoščljivost. Ko se vrneš, boš pri Slepem Janezu, pri Žibertu ali pri Urbanu take, kot sd ti danes, z veseljem povabil na pol litra in zraven še kakšno povedal« Miha Litostroj - Iskra v skupni klopi (Nadaljevanje iz prejšnje št.) izobraževanje za Združeno po- Medsebojne obveznosti podpisnikov pogodbe Pogodba podrobneje določa pravice in dolžnosti podpisnikov. Tako si bo Združeno podjetje Iskra zagotovilo z dograditvijo dodatnih prostorov dolgoročno izobraževanje mladine v poklicni šoli našega izobraževalnega centra, pri čemer bo vsakoletni vpis novincev za svoja podjetja, njihovo štipendiranje in morebitno nastanitev organiziralo samo. Novi prostori bodo namenjeni izključno za izobraževanje in vzgojo. Če bi odpovedalo pogodbo Združeno podjetje Iskra, potem bi prešli vsi novi prostori in oprema brezplačno v last Litostroja za dejavnost izobraževalnega centra Litostroj. Če pa bi po preteku amortizacijske dobe novih prostorov odpovedal pogodbo Litostroj, potem bi moral odkupiti po poprejšnji ocenitvi prostore in opremo. Združeno podjetje Iskra bo po določilih pogodbe plačevalo za redne stroške šolanja mesečno šolnino za vsakega učenca. V svetu izobraževalnega centra bo imelo Združeno podjetje Iskra dva predstavnika. Pogodba posebej določa, da bo Združeno podjetje Iskra sofinanciralo tudi gradnjo telovadnice oziroma rekreacijskega centra pri izobraževalnem centru Litostroj v deležu 3,000.000 novih dinarjev. Drugi del denarja bo moralo prispevati naše podjetje, za tretjega po bomo zaprosili republiško izobraževalno skupnost. Tako se s podpisom pogodbe približuje uresničitev že davno utemeljene gradnje telovadnice oziroma rekreacijskega centra. Zaradi šolanja Iskrinih učencev izobraževanje za Litostroj ne bo prizadeto Razširjena izobraževalna dejavnost v našem izobraževalnem centru ne bo v ničemer negativno vplivala na izpolnjevanje nalog pri izobraževanju kadrov za naše podjetje. Odnos med Litostrojem in izobraževalnim centrom bo stal nespremenjen. Litostroj bo imel še naprej iste ustanoviteljske pravice in dolžnosti. Pač pa nas skrbi nekaj drugega. Ob povečani izobraževalni dejavnosti za potrebe Litostroja se že čuti pomanjkanje prostorov v domu ICL in v šolski stavbi, in sicer ne glede na predvideno djetje Iskra. Z omenjeno investicijo bo namreč Združeno podjetje Iskra poskrbelo dodatni prostor za vsakega svojega učenca. Vzrok je v tem, da zasedajo precej učilnic in drugih šolskih prostorov v sedanjem poslopju izobraževalnega centra nekatere službe podjetja. Če bi te prostore dali zopet v uporabo za namene, za katere so bili zgrajeni, bi bili kos tudi rastočim potrebam po izobraževanju kadrov za naše podjetje. Širši pomen sodelovanja obeh podjetij pri izobraževanju Izobraževanje strokovnih kadrov je zahtevna naloga. Če sta se obe podjetji, ki spadata med največje pri nas, domenili, da bosta skupaj skrbeli za materialno osnovo izobraževanja poklicnih delavcev v eni izobraževalni ustanovi, potem je to vsekakor racionalna odločitev. Zaradi prenehanja delovanja dosedanje Iskrine poklicne šole v Ljubljani je gotovo bolj gospodarno vključiti izobraževanje tega kadra za del Iskrinih podjetij ljubljanskega bazena v neki že obstoječi močnejši izobraževalni center, kot pa graditi manjšo šolo. In čeprav se bo zaradi izobraževanja učencev elektro stroke povečalo število poklicev, za katere izobražujemo učence v našem izobraževalnem centru, pa gre pri tem vendar za tolikšno število učencev, da to ne pomeni drobitve organizacije izobraževanja. V sedanji situaciji tudi ni mogoče računati, da bi zgradili v Ljubljani iz družbenih sredstev novo večjo izobraževalno ustanovo za elektro stroko. Nas, prosvetne delavce, nadaljnji razvoj izobraževanja samo veseli. Zavedamo pa se, da si s tem nalagamo nove naloge. H. Premelč Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« v Kopru